Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

„Ne v to okolje“

Območje med Mirjem in Trnovskim pristanom v Ljubljani se imenuje Krakovo. Gre za večinoma bivalno naselje s posebno kulturno in zgodovinsko vrednostjo, saj se od začetka 20. stoletja tako rekoč ni spremenilo. Med drugim je v tem delu mesta tudi okrepčevalnica Harambaša, ki ima sloves ene najboljših ponudnic čevapčičev in drugih bosanskih jedi.

Manj denarja, manj odpadkov?

Eurostat je objavil podrobne podatke o ravnanju s komunalnimi odpadki v letu 2010. V primerjavi z letom 2009 je opazen trend zmanjševanja količine odpadkov. Povprečen prebivalec EU je leta 2009 „pridelal“ 513 kilogramov odpadkov, leta 2010 pa jih je „le“ še 502 kg. Tudi povprečni Slovenec je bil nekoliko vzornejši. Leta 2009 je proizvedel 449 kg odpadkov, leto pozneje pa se je ta količina zmanjšala na 422 kg.