Jan Cvitkovič: »Vsi čutimo, da so se slovenski politiki začeli norčevati iz nas.«

Ko se človek po majavih stopnicah vzpenja proti sedežu njegove firme Staragara, pričakuje neko verzijo cvijećarnice iz Alana Forda, a je notri zelo udobno in čisto. Novopečeni očka štirimesečne hčerkice me sprejme v zelo casual obleki in razpoloženju. Lase ima nad glavo spete v nekakšno anteno, zaradi katere je videti kot kak bradat Telebajsek. V pisarni mi, ker je začel ravno zdravo živeti, ponudi brezalkoholno pivo iz Hoferja. Zdravo živi, se poheca, predvsem zato, da bo lahko po novem govoril, da je v življenju poskusil res res vse. Nima nikakršnih iluzij, da bo trajalo, doda in si prižge cigareto.

Veseli kristjani in neobremenjeni Kraševci

Teden dni po referendumu o družinskem zakoniku je cvetna nedelja in pred mašo je v Šent–joštu nad Horjulom gneča. Na cesti skozi vas, tam, kjer si nasproti stojita cerkvi in kjer stoji spomenik pobitim domobrancem, se je zbralo več kot sto ljudi vseh starosti. V cerkvi ni dovolj prostora za vse in nekaj jih petje zbora in branje beril posluša pred vhodom.

Pa priložite znamko!

Da gre katoliški cerkvi v Sloveniji finančno slabo, je znano že nekaj časa. Le redko kdo pa bi si mislil, da je položaj tako resen, da imajo težave celo s poštnimi znamkami. Primanjkuje tudi prijaznih besed. Ko je ena izmed bralk v urad župnije poslala pisno izjavo o izstopu iz cerkve, je na domači naslov prejela odgovor: „Hvala! Ostalo bo več resničnih katoličanov! Lepo bi bilo, da priložite za znamko.“

Urbanizacija

Delež prebivalcev, ki živijo v urbanih in ruralnih okoljih, se med posameznimi državami EU precej razlikuje. Za najbolj urbanizirano državo velja Malta, saj naj bi tam prav vsi prebivalci živeli na urbanih območjih, torej tam, kjer je gostota prebivalstva dovolj velika za opredelitev območja kot urbaniziranega. Sledita Nizozemska in Velika Britanija z 71-odstotnim deležem urbanega prebivalstva. Na drugi strani je Irska, saj kar 73 odstotkov njenih prebivalcev živi na ruralnih območjih, sledi pa ji Slovaška s 50 odstotki. V Sloveniji je lani na urbanih območjih živelo 26 odstotkov, na ruralnih pa 43 odstotkov ljudi. Preostali so živeli v t. i. vmesnih okoljih, kjer gostota poselitve ni dovolj velika za urbano, niti dovolj majhna za ruralno opredelitev. V letu 2010 se je sicer število prebivalcev urbanih območij v Sloveniji povečalo za 6,7 promila, torej za 6,7 človeka na tisoč prebivalcev.