Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?

Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.

600 praznih postelj / Brez delavcev so domovi za starejše prazni

Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše; po ocenah je tako praznih več kot 600 postelj. To je eno od opozoril, ki so jih na ministrstvo za solidarno prihodnost poslali iz Skupnosti socialnih zavodov. »Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,« je opozorila predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.

Judje so krivi za vse

Enajstega aprila je v javnost prišla novica: strokovna komisija ministrstva za kulturo je odločila, da Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot ne bo podaljšala statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj zanj ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Nevladne organizacije morajo od podelitve statusa na dve leti pripraviti poročilo za strokovno komisijo, kjer navedejo svoje pomembnejše dosežke, s čimer zadostijo merilom za podaljšanje statusa. »Kriteriji so zelo jasni, transparentni in predvsem za vse enaki,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Trgovanje s kostmi

Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.

Ukinimo komentarje!

Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.

Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

»Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«

Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.

Ustavni sodnik, s.p.

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

Dobri ruski vohuni 

Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.

Priročnik za korupcijo

Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.

Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci 

Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.

Prelomni prenos

V sredo ob šestih zjutraj se je tik pred sončnim vzhodom v Sloveniji zgodilo nekaj, kar se še ni nikoli. Osrednji medij, javna televizija RTV Slovenija, je neposredno prenašal molitev ob ramazanskem bajramu, prenašal je torej verski obred islamske skupnosti.