MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Diskriminacija ali krivica?

    V drušvu Škuc trdijo, da na razpisih Javne agencije za knjigo (JAK) izvajajo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Na to so opozorili varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki je podala svoje mnenje. Pri tem pa se zatakne, saj mnenje Škuc in JAK interpretirata vsak po svoje. Vprašanje, ki ostaja, pa je še vedno enako: ali je JAK Škucu namenil manj finančnih sredstev zaradi homofobije ali gre zgolj za odločitev komisije? Več

  • Marjan Horvat

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Heroji našega časa

    V ljubljanski Galeriji Fotografija bodo od 18. septembra do 14. oktobra na ogled fotografije beguncev z grškega otoka Samos, ki jih je junija lani v sklopu projekta Hḗrōs (Heroji) posnel fotograf Matjaž Tančič, znan zlasti po 3D fotografijah kitajskega podeželja in življenja v Severni Koreji. Več

  • Staš Zgonik

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Rana ura,  slaba ura

    Prvega septembra so se kot vsakič ob začetku šolskega leta zvrstili pozivi pristojnih k varnosti otrok v prometu in čestitke prvošolcem za prvi šolski dan. Več

  • Urša Marn

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Kovanje dobičkov s smetmi

    V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih sedem centrov za ravnanje z odpadki. Največji med njimi je začel obratovati konec leta 2015 na ljubljanskem Barju. Vanj je vključenih 50 občin, na leto pa lahko sprejme 150 tisoč ton mešanih in 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Gradnja tega ogromnega centra, ki ga upravlja ljubljanska Snaga, je stala 160,71 milijona evrov, od tega je 77,57 milijona prispeval evropski kohezijski sklad, 66,64 milijona so zagotovile občine, 16,50 milijona pa je prispevala država. Čeprav bi moral biti center na Barju uspešnica, še vedno ni rentabilen, javno podjetje Snaga pa je zaradi tega v rdečih številkah. Razlog za to je taktiziranje občin. Predvideno je bilo, da bodo občine, ki so podpisale pristopno pogodbo, na Barje vozile vse komunalne odpadke, tudi biološke, vendar nekatere tega še vedno ne počnejo, zato zmogljivosti centra niso polno izkoriščene. Vse skupaj je še poslabšalo vztrajanje ministrstva za okolje, da obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev prepusti trgu, namesto da bi to dejavnost opravljali kot gospodarsko javno službo. Šli so tako daleč, da so ljubljanski mestni občini, ki se je privatizaciji ravnanja z biološkimi odpadki uprla, zagrozili z ustavnim sporom. Spor med državo in ljubljansko občino se je vlekel več mesecev, župan Zoran Janković je protestiral pri predsedniku vlade Miru Cerarju, na koncu pa je država vendarle popustila. V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Do obrata v stališču ministrstva je prišlo predvsem zaradi bojazni, da bi Evropska komisija lahko terjala vračilo skoraj 78-milijonskega vložka, če bi obdelavo bioloških odpadkov prepustili trgu. Regijski center na Barju je bil namreč že od začetka predviden tudi za obdelavo bioloških odpadkov. Če pa bi ga obravnavali kot del tržne infrastrukture, bi komisija lahko trdila, da je šlo pri 78 milijonih za nedovoljeno državno pomoč. Odločitev države, da ravnanje z odpadki ostane v domeni javne službe, pa se ne zdi logična vsem. Gospodarska zbornica trdi, da gre za »ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence«, ki bo vplivala na zvišanje cen. Več

  • Borut Mekina

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Profesor za provizije

    Kaj so temeljna, »kogentna« pravila mednarodnega prava, ki so nadrejena vsem ostalim? Več

  • Igor Jurekovič

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Učiteljica zgodovina

    Preden se je gradnja ljubljanske džamije začela, so minila desetletja spreminjanja možne lokacije za versko središče. Vseskozi so njeni gradnji nasprotovali skrajni desničarji, ki so se zdaj preoblekli v tudi tako imenovano »identitarno« gibanje, nastalo leta 2002 v Franciji. Gibanje zakriva rasizem in fašizem s pretvezo ohranitve lokalnih in narodnih identitet in kulturnih značajev, ki jim najbolj pretijo muslimani. Več

  • Igor Jurekovič

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Cerkveno uboštvo

    Če se vam kolca po dopustovanju, si lahko v prostorih, ki jih ima v lasti srbska pravoslavna cerkev, prek spletne strani booking.com rezervirate oddih v samem središču Ljubljane. Na Prešernovi cesti v prestolnici oddajajo več apartmajev v prostorih kulturno-pastoralnega centra srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda. Nočitev znaša od 60 do 65 evrov. Na booking.com so zapisali, da se »nastanitev Stylish Tivoli Apartments nahaja v Ljubljani, 900 m od Ljubljanskega gradu in 100 m od Narodne galerije. Ponuja brezplačen brezžični internet in brezplačno zasebno parkirišče.« Dodajajo, da »nekatere enote nudijo klimatsko napravo in predel s sedežno garnituro ter TV z ravnim zaslonom, nekatere pa tudi kuhinjo s hladilnikom.« V vseh enotah so na voljo kopalnice s kopalnimi plašči. Več

  • Uredništvo, STA

    11. 9. 2017  |  Družba

    Okoljevarstvena organizacija se ne bo pritožila na soglasje Magni

    Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, katere upravni odbor je minuli teden izglasoval pritožbo na okoljevarstvo soglasje za investicijo Magne v Hočah, se na odločbo Agencije za okolje ne bo pritožila, poroča Večer. Po njihovih informacijah se je večina članov upravnega odbora na vnovičnem glasovanju izrekla proti pritožbi. Več

  • Izak Košir

    8. 9. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o tem, zakaj država dopušča, da se v javnih šolah izvaja katoliški obred

    Pogovor je nastal na podlagi članka Vsiljeni verski obredi, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/341303312&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Izak Košir

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Družba  Za naročnike

    Škandalozno?

    »Prinašamo vse, česar si drugi ne upajo. Ne trdim, da smo najboljši, smo pa drugačni. Ker bomo objavljali informacije in fotografije, ki jih drugi ne (bi). Naš cilj je samo en. Da vam bomo zanimivi, vznemirljivi, predvsem pa blizu,« je v uvodniku novega tednika Škandal24 zapisala urednica Marjanca Scheicher. Tednik, ki ga izdaja družba Nova obzorja d.o.o., katere lastnika sta SDS in madžarsko ter njenemu premieru naklonjeno podjetje Ripost, je plačljiv in ga lahko kupite za skromen znesek evro in pol. Če je verjeti podatkom v reviji, naj bi natisnili 15.000 izvodov. Urednica Marjanca Scheicher je hkrati novinarka in voditeljica tudi na »strankarski« televiziji Nova24TV, v preteklosti pa je napisala nekaj knjig, na primer o pornesi La Toyi ter štajerskem »slavčku« Damjanu Murku. Več