• Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Sorazmerna represija?

    Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.

  • Luka Volk

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Šarlatanstvo v šolstvu

    Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.

  • Vsepovsod samo še vsebina

    Pred nekaj dnevi sem svoj stari kasetofon znamke Technics odnesel v vežo v naši hiši. Tik ob poštnih nabiralnikih imamo nekakšen bolšji trg. Stanovalec, ki želi nekaj oddati – posodo z goskami, star radio, koledar z muckami iz leta 2021 –, stvari postavi pod nabiralnike in kmalu zatem izginejo. Uganka je, kdo jih vzame. Videl sem že nepopisno grde stvari, pa je vse šlo, celo trapasta napravica za prdenje. No, verjetno zato, ker sem jo pobral sam, da bi koga potegnil.

  • Uredništvo

    28. 3. 2024  |  Družba

    Zgled za nadaljnje krivoverske procese

    V članku z naslovom Obsojen na molk, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Dela Kienle piše o tem, da si je učenjak Peter Abelard nakopal veliko sovražnikov. Najprej ga je dal stric njegove ljube kastrirati, nato pa so ga leta 1141 lovci na krivoverce zvlekli še pred cerkveno sodišče. To je postal zgled za nadaljnje krivoverske procese.

  • LV, STA

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje«

    V zavodu za šolstvo ob predlogu SDS za prepoved izobraževanja mladoletnih o spolnih identitetah opozarjajo, da mora biti mladim zagotovljena pravica do učenja o raznolikostih in kompleksnosti sveta ter odnosov. "Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje," so prepričani.

  • LV, STA

    27. 3. 2024  |  Družba

    Fides pričakuje javno opravičilo vlade

    Člani zdravniškega sindikata Fides so na torkovi izredni letni konferenci sprejeli štiri sklepe. Med drugim od vlade pričakujejo najmanj javno opravičilo za blatenje in diskreditacijo zdravništva, ki ni krivo za nastalo situacijo v zdravstvu in nima moči, da bi jo spremenilo, je danes povedala članica delovnega predsedstva konference Mateja Grat.

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Feministična revolucija bo najdaljša revolucija v človeški zgodovini«

    "Da bi se ženske izognile ponovitvi tragedij preteklih generacij, je treba iz temeljev izruvati celoten patriarhat. Toda ta naloga je skoraj nemogoča, saj je patriarhat vzpostavil celotno pripoved človeštva. Lahko bi celo rekli, da je vsa človeška zgodba zgrajena na molku žensk."

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    Zgodba o čebeljem roju

    V članku z naslovom Zgodba o čebeljem roju, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Martin Pfaffenzeller piše o tem, da je okoli leta 1000 oznanjalo nauke več krivoverskih skupin, kar je menih Rodulfus Glaber videl kot peklensko zaroto. V svojih historijah je popisal ostri odziv Cerkve.

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Dober državljan je prestrašen državljan«

    "Danes smo od strahov že ohromljeni. Dopuščamo, da se nam ugnezdijo, namesto da bi nad njimi prevzeli nadzor. V tem našem korporativnem fevdalizmu so strahovi nekaj zaželenega s strani oblasti. Dober državljan je prestrašen državljan. Je tudi dober potrošnik. Je ta, ki se ne upira, ne sprašuje."

  • LV

    26. 3. 2024  |  Družba

    Obisk Roberte Metsola so zaznamovali propalestinski protesti

    Med srečanjem predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsola, ki se je zdaj dva dni mudila v Sloveniji v okviru turneje pred evropskimi volitvami, in predsednika slovenske vlade Roberta Goloba se je pred vlado zbrala tudi skupina propalestinskih protestnikov. 

  • Uredništvo

    26. 3. 2024  |  Družba

    Prvi usmrčeni krivoverec

    V članku z naslovom Umorjen v Trieru, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, novinarka Angelika Franz piše o tem, da je laični duhovnik Priscilijan v 4. stoletju zahteval enakopravnost spolov in obsodil suženjstvo. S tem si je nakopal sovražnike v Cerkvi – bil je prvi usmrčeni krivoverec.

  • LV

    25. 3. 2024  |  Družba

    Inštitut 8. marec / »Dovolj imamo politikov, ki govorijo eno, delajo pa drugo«

    Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes popoldne začela dvodnevni obisk v Sloveniji. Popoldne se je v Ljubljani srečala z mladimi in predstavniki civilne družbe. Dogodek je zmotil protest Inštituta 8. marec.

  • Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Po najhujšem scenariju skoraj celo poletje lahko pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija«

    "Po najbolj optimističnem scenariju lahko pričakujemo še kakšno dodatno stopinjo, po najhujšem scenariju pa dvig vse tja do šest stopinj Celzija. Višje ko bodo temperature, več bo tudi vročinskega stresa, več bo vročinskih valov, ki bodo močnejši in daljši. Zaradi višjih temperatur bo več tudi tako imenovanih tropskih noči, ko se tudi zvečer temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija. Več bo seveda tudi vročih dni, ko se bodo temperature čez dan dvignile nad 30 stopinj Celzija. Zdaj imamo takšnih nekaj dni na leto. Po najhujšem scenariju pa bi lahko imeli v prihodnje po nižinah za cel mesec do skoraj dva meseca več takšnih dni. Skoraj celo poletje lahko torej pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija. Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav."

  • Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Temeljna težava odraslih je, da niso zmožni artikulirati težav mlajših generacij«

    "Na Zahodu je danes vse bolj pomembno tudi to, da se otroci izpopolnjujejo, kar naj bi jih pripravilo na prekarno in negotovo prihodnost. Ker z vseh strani grozijo pritiski odraslega življenja, je treba otroške urnike nujno zapolniti s športnimi aktivnostmi, glasbenimi in plesnimi šolami, dodatnimi urami pouka in drugimi zunajšolskimi obveznostmi. Hkrati se morajo otroci ob vikendih družiti, obiskovati in mrežiti glede na preference svojih staršev, ki jih že od malega pripravljajo na prekarno odraslost. Sodobno ekscesno pozornost do otrok torej podpirajo tudi ekonomski procesi, ki jih zaznamujeta materialna neenakost in negotovost."

  • Luka Volk

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Razmišljujoči Cerar

    Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.

  • Smrt ekofašizmu – svoboda narodu!

    V Spielbergovem Žrelu začne Amity, mično, lično, dično obmorsko mestece, terorizirati strahovita pošast – orjaški morski pes. Ki pa ne diskriminira. Žre vse po vrsti – barke, kapitane, ženske, otroke in pse. Za sabo pušča mrtve in kaos. Res je smrtno nevaren, poguben, v svoji katastrofalni in kompulzivni neizbežnosti apokaliptičen, toda mestne elite – na čelu z županom – se delajo, kot da ni nič. Letoviški Amity je namreč povsem odvisen od turizma in mestne oblasti nočejo, da bi jim medijske zgodbe o tem, da je v njihovem morju velikanski kanibalski morski pes, pokvarile turistično sezono. Zato sklenejo, da bodo prisotnost morskega psa prikrile – in gledale stran. Kapital je treba zaščititi. Kapitalizem ima prednost pred ljudmi.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    »Očitati Golobu, da je avtoritaren politik, je smešno. Propaganda pa ga nenehno kaže kot zakrinkanega avtoritarca in Tinino copato.«

    Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj?

  • Matic Gorenc

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Nedostopna pomoč

    Javni Eko sklad je za boj proti energetski revščini iz proračuna prejel pet milijonov evrov za stoodstotno financiranje energetske prenove stavb, ki bi se je lotila socialno ogrožena gospodinjstva. Sliši se kot dober in socialno naravnan projekt. A socialno ogrožena gospodinjstva te pomoči ne izrabijo – najprej že zaradi pomanjkljivih oziroma kar nejasnih pojasnil, kdo je do nje sploh upravičen.

  • Peter Petrovčič

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Javni evri za domoljubne veterane

    Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?

  • Algoritemsko favoriziranje skrajnosti

    TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«

  • STA

    20. 3. 2024  |  Družba

    Ta starim je odzvonilo / Imate mobilno napravo, ki je ne potrebujete več?

    Družbi Zeos in Janus Trade sta v okviru evropskega projekta pripravili akcijo zbiranja starih mobilnih naprav. Delujoče naprave bodo odkupili in bodo še v uporabi, nedelujoče bodo oddali v reciklažo. Akcija, ki so jo poimenovali Ta starim je odzvonilo, traja od danes do 20. junija, so sporočili organizatorji.

  • STA

    20. 3. 2024  |  Družba

    Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu 

    V okviru kampanje ministrstva za digitalno preobrazbo in partnerjev z naslovom Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu danes v šestih mestnih občinah pripravljajo okrogle mize. Na njih bodo sodelovali sogovorniki iz šolstva, centrov za socialno delo, zdravstva, policije, tožilstva in nevladnih organizacij.

  • Uredništvo

    19. 3. 2024  |  Družba

    Zakaj Janez Janša že 30 let determinira slovensko politiko?

    "Da smo na neki način politično brezidejni, najbrž. To je splošna anamneza tranzicijskih družb. Po dinamičnih desetletjih družbenih gibanj v socializmu, ki so od poznih šestdesetih let oblikovala javno razpravo in protest, si prizadevala za odprto in demokratično družbo in s plejado provokacij tako v umetnosti kot na ulici krepila avtonomno in agilno državljansko zavest, smo se v postsocializmu vse družbe 'nove Evrope' znašle v dremežu. Zdelo se je, da smo s prehodom v parlamentarno demokracijo in kapitalizem dosegli vse, kar kot kolektiv lahko dosežemo, in izpolnili vse svoje sanje."

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Družba

    »V Sloveniji je zelo malo ljudi, ki bi lahko iz svojega žepa plačevali zahtevno zdravljenje« 

    "Tistim, ki pričakujejo, da jim mora država povrniti stroške zdravstvenih storitev pri zasebnikih — ker plačujejo zdravstvene prispevke —, bi morali ponuditi možnost, da si ne plačujejo zdravstvenih prispevkov, vendar da si nato vse svoje zdravljenje, tudi tisto najdražje in najbolj zahtevno, plačujejo iz svojega žepa. Verjetno bi šele potem doumeli, kaj njihova mikro neoliberalna logika pomeni. Ne samo za zdravstveni sistem. Ampak za konkretne ljudi. Tudi za njih same."

  • STA

    17. 3. 2024  |  Družba

    Delež katoličanov v Sloveniji upadel

    Delež katoličanov v Sloveniji je v zadnjih desetih letih upadel, prav tako število katoliških duhovnikov ter redovnic in redovnikov. Se pa zvišuje število laikov, vključenih v dejavnost Cerkve, kaže poročilo Katoliške cerkve za leto 2023.

  • STA

    17. 3. 2024  |  Družba

    V torek ne bo protesta kmetov

    Predstavniki kmečkih organizacij so konec tedna intenzivno sestankovali in se odločili, da veliki kmečki protest, ki so ga napovedali za torek v Ljubljani, za zdaj prekličejo. Kmetijska ministrica jim je namreč v petek dala na mizo nekaj predlogov, kmetje pa so pripravljeni počakati, ali bo vlada svoje obljube tudi uresničila, poroča portal N1.

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega«

    "Gre za pravico do izbire, kaj nekdo stori s svojim telesom. Ni človeka na tem planetu, ki ne bi želel s svojim telesom upravljati povsem sam. Splav je le ena izmed pravic, ki nam to omogočajo. Svet je navajen, da so ženska telesa nekaj, kar je izkoriščano, posiljeno, ozmerjano, pretepeno … Žensko telo je nekaj samoumevnega in to, da z njim lahko počnemo kar koli, je v naši družbi normalizirano. Ko v časopisu preberemo novico o posilstvu, se sicer zdrznemo, a že naslednji trenutek nadaljujemo življenje. In če želimo to normalizacijo spremeniti, je pravica do splava prvi korak. Osebam, ki lahko zanosijo, tako omogočimo, da s svojim telesom počnejo, kar želijo. Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega. In ko to ponotranjimo na svetovni ravni, lahko spreminjamo tudi razumevanje ženskega telesa."

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna«

    "Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna, kajti tam, kjer sta dobiček in akumulacija osrednji cilj, demokracija postane zgolj kozmetična nadgradnja, ki se jo vsake štiri leta izvaja z glasovanjem. Kar ne pomeni, da gre za edino alternativo. Imeli smo tudi samoupravljanje z vsemi svojimi protislovji, kar je bil vsaj poskus demokratizacije gospodarske sfere. V zgodovini družbenih sprememb imamo vrsto primerov drugačne, a delujoče demokracije, zato tudi v današnjem svetu prihaja do poskusov različnih modelov – od mednarodnih do lokalnih – reinvencije demokracije."

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    Krivoverci / Mučenje, sežigi na grmadah in opravičila

    Zgodovina katoliške cerkve je tudi zgodovina preganjanja odpadnikov: Katari, Jan Hus, Ivana Orleanska, Nikolaj Kopernik, Martin Luter, Primož Trubar, Giordano Bruno, Galileo Galilej, Charles Darwin, valdežani, komunisti, Leonardo Boff … Nekatere so zgolj mučili, druge sežgali na grmadi, nekaterim pa so se celo opravičili. Več v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v seriji ZGODOVINA. Tokratna tema so KRIVOVERCI.

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    »Znanost mora dopuščati možnost, da nečesa še ne vemo»

    "Skozi leta sem ugotovila, da je jasno in razumljivo komuniciranje za znanost res pomembno, tako da sem predavala že tudi, recimo, društvu joge, gobarskemu društvu, z veseljem se odzovem na vabila na razne intervjuje itd. Če govoriš razumljivo, so ljudje v resnici zelo hvaležni in se potem opogumijo, kaj vprašajo in lahko z njimi komuniciraš."