MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    28. 8. 2017  |  Družba

    Selitev tovornega prometa na železnico

    Država je kanadski Magni namenila več kot 40.000 evrov subvencije na zaposlenega. Pri Inštitutu Danes je nov dan (DJND) pravijo, da je s takšno subvencijo tudi sam sposoben zagotoviti subvencijo 400 novih (digitalnih, torej lahko tudi štajerskih) delovnih mest. "Upamo si trditi celo, da bi ustvarili bolj prijazna delovna mesta do narave in ljudi, kot se obetajo na tekočem traku lakirnice. Počivalšek se je biznisa lotil zelo zagreto, pri tem pa pozabil, da je minister, ne direktor kakšnega zasebnega investicijskega sklada - lobističnih stikov s predstavniki Magne namreč ni nikoli prijavil KPK," so še zapisali. Več

  • Vasja Jager

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Matura v dobi glavarine

    Splošna matura je temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Omogoča vpis na fakultete, ki – za zdaj – ostajajo pomembna, čeprav morda ne več ključna točka za vstop na trg dela. A težava je, da velik del visokega šolstva v želji po zapolnitvi študijskih mest vztraja pri prenizkih merilih znanja za vstop na fakulteto, to pa vodi v razvrednotenje mature. Ta je, namesto da bi bila osrednje, odločilno preverjanje znanja, prevečkrat zgolj formalnost, ki jo morajo dijaki opraviti – pa čeprav slabo. Tudi slabo je namreč za preveč slovenskih fakultet še zmeraj dovolj dobro. Toda nekritično odpiranje visokega šolstva usodno vpliva ne le na celotni izobraževalni sistem, temveč na vso družbo. »Z maturo samo po sebi ni nič narobe. Težava je v univerzah, ki se držijo preverjenih receptov in ne spremenijo kriterijev vpisa. Namesto da bi zaostrile kriterije za študij, jih še znižujejo,« pravi član Državne komisije za splošno maturo, ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Spletna učilnica matematike

    Matematika – verjetno najbolj osovražen predmet v zgodovini šolstva in eden tistih, s katerimi zasebni inštruktorji zaslužijo največ. Pa bi lahko bilo drugače? »Seveda,« je prepričan Andrej P. Škraba, ekonomist, ki matematiko že štiri leta skuša približati mladim v brezplačni spletni učilnici Astra.si. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

    Slovenci bomo do leta 2050 »srečni ljudje in globalne lestvice blaginje nas bodo uvrščale čisto pri vrhu« - nam obljublja Strategija razvoja Slovenije. Prof. dr. Roman Jerala, eden od najprodornejših slovenskih znanstvenikov, se tej in drugim cvetkam, zbranim v strategiji, le kislo nasmiha. Kaj drugega mu niti ne preostane. Njegovi pozivi politiki, naj znanost vzame resno in jo finančno izdatneje podpre, saj bo država od njenih dognanj imela večjo korist kot na primer od drugega tira, so zaman. Vlada Mira Cerarja sicer zatrjuje, da je znanost njeno prednostno področje, a številke kažejo drugače. Po vlaganjih v raziskave in razvoj smo na repu Evrope. Dr. Jerala je junija postal član Evropske organizacije za molekularno biologijo EMBO. Ta mednarodna organizacija združuje 1700 najboljših znanstvenikov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z vedami o življenju, med njimi tudi 85 Nobelovih nagrajencev. Več

  • Marjan Horvat

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Prekmurski Slomšek. Antisemit?

    Predsednik Borut Pahor se že od začetka mandata ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom odpravi v Črenšovce in tamkaj položi venec pred spomenikom narodnega buditelja, duhovnika, politika, založnika in urednika Jožefa Klekla st. (1874–1948). Klekl st. je bil, poleg Ivana Jeriča, svojega malega bratranca Jožefa Klekla ml. in že prej Franca Temlina ter Števana in Mikloša Küzmiča, med tistimi narodno zavednimi Slovenci, ki so na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje, v času hudega vala madžarizacije, utrjevali narodno zavest Slovencev med Muro in Rabo. Klekl st. je v svojih časopisih, zlasti v Novinah, v prvi polovici prejšnjega stoletja seznanjal prekmurske Slovence z dogajanjem v Slovenski krajini (kakor se je tedaj imenovalo Prekmurje), z razmerami v matici in drugod po svetu, posebno pozornost pa je namenjal prekmurskim izseljencem, saj je objavljal zapise ali pričevanja o njihovem življenju v tujini. Več

  • Urša Marn  |  foto: Tjaša Zajc

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Stranska vrata za lene genije

    Oskar Haidn predava o pogonih za vesoljska plovila na Tehniški univerzi v Münchnu (TUM). S kolegi z vsega sveta išče in raziskuje okoljsko sprejemljiva goriva za rakete in satelite. Ko je bil še šolar, je sovražil predvsem tri predmete: matematiko, fiziko in angleščino. Njegovo maturitetno spričevalo je bilo srednja žalost, je zaupal novinarjem revije Spiegel. Haidn je tudi član izbirne komisije za sprejem na univerzo. Na njej so že leta 2000 pri skoraj vseh študijskih predmetih odpravili številčno ocenjevanje, pa kljub temu sodi med elitne nemške univerze. Kandidati z vsemi točkami na maturi se večinoma lahko vpišejo samodejno, vendar na izbirne pogovore povabijo tudi dijake s povprečno oceno na maturi. Če kandidat komisijo prepriča, se lahko vpiše kljub slabšim ocenam. »Za ocene mi je res vseeno,« je novinarjem Spiegla razložil Haidn. »Mladi smejo delati napake. Kar želim videti, so radovednost, zagrizenost in želja po učenju.« Več

  • Katja Thimm

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Iris Bohnet, Harvard

    Iris Bohnet, 51 let, je predavateljica na harvardski univerzi v ZDA. Raziskuje, kako je mogoče uravnavati politične procese, kako se ljudje pogajajo in kako bi lahko dosegli enakopravnost spolov. Švicarka je ena od dveh žensk v nadzornem svetu velike banke Credit Suisse. Več

  • Igor Jurekovič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Google proti socializmu

    Google je spomladi napovedal, da bo za preprečitev širjenja lažnih novic priredil način iskanja. Uporabniki naj bi imeli možnost sumljive novice in spletne strani označiti in jih dati pod drobnogled. Za zlonamerna ali zavajajoča lahko označimo različna iskalna gesla, ki nam jih Google samodejno ponudi pri vnašanju iskalnega niza. Več

  • Staš Zgonik

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Padajoča drevesa

    Izteklo se je razmeroma srečno, »le« z zlomljeno roko Neže M., ki je sedela v bližnjem lokalu. Nenaden padec divjega kostanja na sprehajališče na Bregu v Ljubljani bi se glede na obljudenost tega dela mesta ob petkovih popoldnevih lahko končal dosti bolj tragično. Več

  • Urša Marn

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Rekordna vzpenjača

    »Vzpenjača? Ne, hvala. Jaz grem peš!« so marca leta 2003 proti gradnji tirne vzpenjače na ljubljanski grad protestirali Ljubljančani in Ljubljančanke. Dobrih štirinajst let pozneje, točneje 15. avgusta letos, je vzpenjača v enem samem dnevu na grad prepeljala rekordnih 3324 potnikov, od začetka obratovanja leta 2006 do danes pa že 3,2 milijona – od domačinov do turistov, od plebsa do plemstva. Z vzpenjačo so se peljali tudi britanska kraljica Elizabeta II., vojvoda Edinburški in japonski princ Akišino. Gneča je tolikšna, da je treba v poletnih mesecih na prevoz čakati tudi pol ure. Na mestni upravi zato razmišljajo o namestitvi druge kabine za potnike. Več