• Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Po najhujšem scenariju skoraj celo poletje lahko pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija«

    "Po najbolj optimističnem scenariju lahko pričakujemo še kakšno dodatno stopinjo, po najhujšem scenariju pa dvig vse tja do šest stopinj Celzija. Višje ko bodo temperature, več bo tudi vročinskega stresa, več bo vročinskih valov, ki bodo močnejši in daljši. Zaradi višjih temperatur bo več tudi tako imenovanih tropskih noči, ko se tudi zvečer temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija. Več bo seveda tudi vročih dni, ko se bodo temperature čez dan dvignile nad 30 stopinj Celzija. Zdaj imamo takšnih nekaj dni na leto. Po najhujšem scenariju pa bi lahko imeli v prihodnje po nižinah za cel mesec do skoraj dva meseca več takšnih dni. Skoraj celo poletje lahko torej pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija. Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav."

  • Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Temeljna težava odraslih je, da niso zmožni artikulirati težav mlajših generacij«

    "Na Zahodu je danes vse bolj pomembno tudi to, da se otroci izpopolnjujejo, kar naj bi jih pripravilo na prekarno in negotovo prihodnost. Ker z vseh strani grozijo pritiski odraslega življenja, je treba otroške urnike nujno zapolniti s športnimi aktivnostmi, glasbenimi in plesnimi šolami, dodatnimi urami pouka in drugimi zunajšolskimi obveznostmi. Hkrati se morajo otroci ob vikendih družiti, obiskovati in mrežiti glede na preference svojih staršev, ki jih že od malega pripravljajo na prekarno odraslost. Sodobno ekscesno pozornost do otrok torej podpirajo tudi ekonomski procesi, ki jih zaznamujeta materialna neenakost in negotovost."

  • Luka Volk

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Razmišljujoči Cerar

    Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.

  • Smrt ekofašizmu – svoboda narodu!

    V Spielbergovem Žrelu začne Amity, mično, lično, dično obmorsko mestece, terorizirati strahovita pošast – orjaški morski pes. Ki pa ne diskriminira. Žre vse po vrsti – barke, kapitane, ženske, otroke in pse. Za sabo pušča mrtve in kaos. Res je smrtno nevaren, poguben, v svoji katastrofalni in kompulzivni neizbežnosti apokaliptičen, toda mestne elite – na čelu z županom – se delajo, kot da ni nič. Letoviški Amity je namreč povsem odvisen od turizma in mestne oblasti nočejo, da bi jim medijske zgodbe o tem, da je v njihovem morju velikanski kanibalski morski pes, pokvarile turistično sezono. Zato sklenejo, da bodo prisotnost morskega psa prikrile – in gledale stran. Kapital je treba zaščititi. Kapitalizem ima prednost pred ljudmi.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    »Očitati Golobu, da je avtoritaren politik, je smešno. Propaganda pa ga nenehno kaže kot zakrinkanega avtoritarca in Tinino copato.«

    Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj?

  • Matic Gorenc

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Nedostopna pomoč

    Javni Eko sklad je za boj proti energetski revščini iz proračuna prejel pet milijonov evrov za stoodstotno financiranje energetske prenove stavb, ki bi se je lotila socialno ogrožena gospodinjstva. Sliši se kot dober in socialno naravnan projekt. A socialno ogrožena gospodinjstva te pomoči ne izrabijo – najprej že zaradi pomanjkljivih oziroma kar nejasnih pojasnil, kdo je do nje sploh upravičen.

  • Peter Petrovčič

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Javni evri za domoljubne veterane

    Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?

  • Algoritemsko favoriziranje skrajnosti

    TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«

  • STA

    20. 3. 2024  |  Družba

    Ta starim je odzvonilo / Imate mobilno napravo, ki je ne potrebujete več?

    Družbi Zeos in Janus Trade sta v okviru evropskega projekta pripravili akcijo zbiranja starih mobilnih naprav. Delujoče naprave bodo odkupili in bodo še v uporabi, nedelujoče bodo oddali v reciklažo. Akcija, ki so jo poimenovali Ta starim je odzvonilo, traja od danes do 20. junija, so sporočili organizatorji.

  • STA

    20. 3. 2024  |  Družba

    Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu 

    V okviru kampanje ministrstva za digitalno preobrazbo in partnerjev z naslovom Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu danes v šestih mestnih občinah pripravljajo okrogle mize. Na njih bodo sodelovali sogovorniki iz šolstva, centrov za socialno delo, zdravstva, policije, tožilstva in nevladnih organizacij.

  • Uredništvo

    19. 3. 2024  |  Družba

    Zakaj Janez Janša že 30 let determinira slovensko politiko?

    "Da smo na neki način politično brezidejni, najbrž. To je splošna anamneza tranzicijskih družb. Po dinamičnih desetletjih družbenih gibanj v socializmu, ki so od poznih šestdesetih let oblikovala javno razpravo in protest, si prizadevala za odprto in demokratično družbo in s plejado provokacij tako v umetnosti kot na ulici krepila avtonomno in agilno državljansko zavest, smo se v postsocializmu vse družbe 'nove Evrope' znašle v dremežu. Zdelo se je, da smo s prehodom v parlamentarno demokracijo in kapitalizem dosegli vse, kar kot kolektiv lahko dosežemo, in izpolnili vse svoje sanje."

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Družba

    »V Sloveniji je zelo malo ljudi, ki bi lahko iz svojega žepa plačevali zahtevno zdravljenje« 

    "Tistim, ki pričakujejo, da jim mora država povrniti stroške zdravstvenih storitev pri zasebnikih — ker plačujejo zdravstvene prispevke —, bi morali ponuditi možnost, da si ne plačujejo zdravstvenih prispevkov, vendar da si nato vse svoje zdravljenje, tudi tisto najdražje in najbolj zahtevno, plačujejo iz svojega žepa. Verjetno bi šele potem doumeli, kaj njihova mikro neoliberalna logika pomeni. Ne samo za zdravstveni sistem. Ampak za konkretne ljudi. Tudi za njih same."

  • STA

    17. 3. 2024  |  Družba

    Delež katoličanov v Sloveniji upadel

    Delež katoličanov v Sloveniji je v zadnjih desetih letih upadel, prav tako število katoliških duhovnikov ter redovnic in redovnikov. Se pa zvišuje število laikov, vključenih v dejavnost Cerkve, kaže poročilo Katoliške cerkve za leto 2023.

  • STA

    17. 3. 2024  |  Družba

    V torek ne bo protesta kmetov

    Predstavniki kmečkih organizacij so konec tedna intenzivno sestankovali in se odločili, da veliki kmečki protest, ki so ga napovedali za torek v Ljubljani, za zdaj prekličejo. Kmetijska ministrica jim je namreč v petek dala na mizo nekaj predlogov, kmetje pa so pripravljeni počakati, ali bo vlada svoje obljube tudi uresničila, poroča portal N1.

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega«

    "Gre za pravico do izbire, kaj nekdo stori s svojim telesom. Ni človeka na tem planetu, ki ne bi želel s svojim telesom upravljati povsem sam. Splav je le ena izmed pravic, ki nam to omogočajo. Svet je navajen, da so ženska telesa nekaj, kar je izkoriščano, posiljeno, ozmerjano, pretepeno … Žensko telo je nekaj samoumevnega in to, da z njim lahko počnemo kar koli, je v naši družbi normalizirano. Ko v časopisu preberemo novico o posilstvu, se sicer zdrznemo, a že naslednji trenutek nadaljujemo življenje. In če želimo to normalizacijo spremeniti, je pravica do splava prvi korak. Osebam, ki lahko zanosijo, tako omogočimo, da s svojim telesom počnejo, kar želijo. Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega. In ko to ponotranjimo na svetovni ravni, lahko spreminjamo tudi razumevanje ženskega telesa."

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna«

    "Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna, kajti tam, kjer sta dobiček in akumulacija osrednji cilj, demokracija postane zgolj kozmetična nadgradnja, ki se jo vsake štiri leta izvaja z glasovanjem. Kar ne pomeni, da gre za edino alternativo. Imeli smo tudi samoupravljanje z vsemi svojimi protislovji, kar je bil vsaj poskus demokratizacije gospodarske sfere. V zgodovini družbenih sprememb imamo vrsto primerov drugačne, a delujoče demokracije, zato tudi v današnjem svetu prihaja do poskusov različnih modelov – od mednarodnih do lokalnih – reinvencije demokracije."

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    Krivoverci / Mučenje, sežigi na grmadah in opravičila

    Zgodovina katoliške cerkve je tudi zgodovina preganjanja odpadnikov: Katari, Jan Hus, Ivana Orleanska, Nikolaj Kopernik, Martin Luter, Primož Trubar, Giordano Bruno, Galileo Galilej, Charles Darwin, valdežani, komunisti, Leonardo Boff … Nekatere so zgolj mučili, druge sežgali na grmadi, nekaterim pa so se celo opravičili. Več v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v seriji ZGODOVINA. Tokratna tema so KRIVOVERCI.

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    »Znanost mora dopuščati možnost, da nečesa še ne vemo»

    "Skozi leta sem ugotovila, da je jasno in razumljivo komuniciranje za znanost res pomembno, tako da sem predavala že tudi, recimo, društvu joge, gobarskemu društvu, z veseljem se odzovem na vabila na razne intervjuje itd. Če govoriš razumljivo, so ljudje v resnici zelo hvaležni in se potem opogumijo, kaj vprašajo in lahko z njimi komuniciraš."

  • Luka Volk

    14. 3. 2024  |  Družba

    Samooklicani igralec / Roman Vodeb na Ptuju

    Ko se Roman Vodeb ne pretvarja, da je psihoanalitik, se rad pretvarja, da je igralec. S svojo predstavo Razočarana gospodinja pri seksologu je želel nastopiti na Ptuju, vendar je Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča, odločil, da predstava ni primerna za tamkajšnji oder. »Gledališče res ni prostor za to, da neki samooklicani psihoanalitik zganja šovinizem in mizoginijo,« je odločitev kasneje utemeljil za Večer. Vodeb je zato srečo poskusil drugje – pri ptujski gimnaziji, kjer so mu na predvečer mednarodnega dneva žensk le odstopili svojo kulturno dvorano.

  • Izpisala sem se iz Fidesa, saj ne predstavlja večino slovenskih zdravnic in zdravnikov

    Izpisala sem se iz Fidesa. To sem nameravala že dolgo, saj me ta sindikat že dolgo ne predstavlja več. Mislim, da tudi večino slovenskih zdravnic in zdravnikov ne. Resnici na ljubo velika večina njih ni niti vanj včlanjena. V medijih se je pojavila številka 10 odstotkov. 

  • Tomaž Lavrič

    12. 3. 2024  |  Družba

    Umetno meso kot alternativa kravam 

  • Uredništvo

    12. 3. 2024  |  Družba

    »Politika globalno temelji na neenakosti žensk«

    "Politika globalno temelji na neenakosti žensk že pri korenu, s tem ko zakonodaja ne predpisuje polovice ženskih kandidatk na strankarskih listah, ker 'ne čuje dobro', da enakopravne zastopanosti 'po naravni poti' ne bo nikoli. Nobena pravica, ne politična, rasna, spolna ali verska, ni bila nikoli podarjena, za vsako se je moral nekdo zavzeti, se nekdo zanjo boriti, jo nekdo razglasiti za legitimno in jo nekdo legalizirati. Ženske pravice so izbojevale ženske v razvitem delu sveta, drugje niti boj, kaj šele uspešen boj, sploh ni (bil) možen. Ker se je položaj žensk tudi globalno v zadnjih stoletjih počasi izboljševal, se je zdelo, da je proces nepovraten. A stanje se je ob vse bolj ekscesnem divjanju kapitala spet začelo slabšati: nasilje nad ženskami narašča, ženske so za enako delo slabše plačane kot moški kolegi, delež žensk na vodilnih položajih in v politiki je tudi na Zahodu daleč od polovice, ženske tudi v EU umirajo, ker država ne dovoli splava."

  • STA

    12. 3. 2024  |  Družba

    »Za 'zaščitnike genocida' ni in ne bo miru«

    Slovenski center PEN je v ponedeljek na kabinete predsednika vlade, predsednice države in predsednice državnega zbora naslovil poziv proti genocidu na območju Gaze ter k prekinitvi gospodarskih in vojaških stikov Slovenije z Izraelom. Poleg slovenskega PEN je poziv podpisala še pesnica Alenka Jovanovski.

  • STA

    11. 3. 2024  |  Družba

    Odstopil direktor STA / »Ni ozadja, ni nezadovoljstva z mojim delom«

    Direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Igor Kadunc je na današnji seji nadzornega sveta STA podal odstopno izjavo. Za predčasni odhod se je odločil iz osebnih razlogov, zadnji dan njegovega dela na STA bo predvidoma 13. maj. Nadzorni svet bo razpis za novega direktorja oziroma direktorico objavil predvidoma v torek.

  • Uredništvo

    11. 3. 2024  |  Družba

    Mladi za podnebno pravičnost / »Nismo proti jedrski energiji«

    "S takšnim ravnanjem politika daje zeleno luč za projekt, o katerem ni znano praktično nič. Še več, referendumsko vprašanje naj bi se vezalo na osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki daje jasno podporo gradnji JEK2. V gibanju nismo proti jedrski energiji, smo pa proti ravnanju, ki na strežaj odpira vrata ponovitvi zgodbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. S takšnim postopanjem se ne strinjamo, kar smo izrazili že večkrat. Žal naši predlogi niso bili uslišani. Koalicija, še posebej Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, se skupaj z opozicijo dogovarjajo o terminu referenduma in njegovem vprašanju. Vse kaže, da bo referendum proti koncu tega leta in se bo navezoval na že prej omenjeno resolucijo."

  • Kolesarji in ozaveščanje o sladkorni bolezni

    Kolesarstvo se, predvsem zaradi izjemnih uspehov slovenskih športnikov, uvršča med najbolj priljubljene in prakticirane športe pri nas. Priljubljenost različnih oblik kolesarjenja lahko vidimo na cestah in brezpotjih v naši neposredni bližini. Zaradi množične participacije v svetu kolesarstva pa se povečuje tudi število kolesarskih dogodkov, od klasičnih dirk do brevetov, od ciklokrosov do vzdržljivostnih dirk. Med slednjimi izstopa predvsem Race Across America oziroma Dirka čez Ameriko. To je dirka, kjer morajo kolesarji v dvanajstih dneh premagati približno pet tisoč kilometrov. V zgodovino dirke so se z zlatimi črkami zapisali tudi slovenski kolesarji, ki že vrsto let nizajo vrhunske rezultate.

  • STA

    11. 3. 2024  |  Družba

    Deveti teden zdravniške stavke

    Zdravniški sindikat Fides vstopa v deveti teden stavke. V prvi polovici tedna naj bi se med sindikatom in vladno stranjo nadaljevala pogajanja, ki doslej, sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani, bistvenega napredka niso prinesla. Tako tudi ni jasno, kako daleč je do dogovora, ki bi prinesel prekinitev ali vsaj začasno zamrznitev stavke.

  • Uredništvo

    10. 3. 2024  |  Družba

    »Kupujemo drage naprave, plačujemo naročnino zanje, z našimi podatki pa zasluži nekdo tretji«

    "Veste, kaj mislim o svobodni volji? Da je problematično, ker večinoma govorimo o svobodni volji posameznikov, pozabljamo pa na svobodno voljo skupnosti. Mislim, da ima skupnost neizmerno moč, da naredi spremembe. Ni nam treba toniti globlje v tehnofevdalizem ali zaiti v totalitarni sistem, ki temelji na digitalnem življenju. Lahko se, recimo, odločimo, da bomo vzpostavili digitalno demokracijo, ki bo ljudem dopuščala tudi odklop. Mislim, da imamo dovolj svobodne volje, da se še lahko odklopimo. Prav odklop dojemam kot ključno besedo sedanjega časa, ki je tesno povezana z zasebnostjo."

  • Luka Volk

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba

    Je umetno vzgojeno meso odgovor na izzive prihodnosti?

    Odkar je Ivo Boscarol prodal podjetje Pipistrel, denar vlaga v različne projekte, najraje v nepremičnine. Kupil je propadli Kolosej v Ljubljani, kjer naj bi nastal nov poslovno-zabaviščni center, lučaj stran je od podjetja Žito kupil zemljišče, na katerem naj bi zgradil sosesko s približno tisoč stanovanji, v Mariboru je kupil poslovne prostore v trgovskem centru City in nakupovalno središče Mercator hipermarket Tabor II, eno od treh največjih nakupovalnih središč v državi. Nedavno je zagnal tudi podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.

  • Nacistični pozdrav kazniv?

    Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.