MLADINA Trgovina
  • Neža Oder

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Konec zgodbe za indejance

    Ustvarjalna platforma Inde (UPI) je dobri dve leti delovala v nekdanjem koprskem industrijskem objektu, katerega nova lastnika sta svetovno znani kaskader Rok Cvetkov in Valter Krmac iz izolskega podjetja KMK Box. Z dotedanjo lastnico, slabo banko (DUTB), sta maja podpisala pogodbo o nakupu kompleksa, ki meri dobrih 12 tisoč kvadratnih metrov. Tovarniški prostori, v katerih skupina skvoterjev izvaja kulturni program, bodo tako postali filmski studio Cvetkova in proizvodna dvorana za izdelavo plastične embalaže. Prihodnost indejancev in indejank je tako že nekaj časa vprašljiva, zdaj pa so se znašli v enakem položaju, kot se je pred letom dni ljubljanski skvot Rog – čaka jih prisilna izselitev iz prostorov. Več

  • Peter Petrovčič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Kazen zaradi nudizma

    »Na-na-naturist je odvrgel figov list … po vsem telesu rjav, tak je naturist taprav …« je v pesmi Naturist na Melodijah morja in sonca daljnega leta 1983 prepevala glasbena skupina 12. nadstropje. Pred dnevi, 35 let kasneje, pa so nudisti na divji plaži med Fieso in Piranom dobili obisk policistov. Ti so eni osebi izrekli opomin zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju. Več

  • Neža Oder

    23. 8. 2017  |  Družba

    Živali, ženske in Hollywood

    Zmaji, ki jih gledamo v priljubljeni nanizanki Igra prestolov, so resda ustvarjeni s pomočjo posebnih efektov, a druge živali na ekranih so ponavadi kar resnični živalski igralci. Jakoba, navihanega novofundlandca iz Sreče na vrvici (1977) je igral pes po imenu Ron, orki iz filma Svobodni Willy (1993) je v resnici ime Keiko, v vlogi pujska Babe pa je v otroški franšizi (1995-1998) nastopilo kar 46 različnih prašičkov. Več

  • Neža Oder

    22. 8. 2017  |  Družba

    Škuc, JAK in homofobija

    Soočanje s homofobijo na Javni agenciji za knjigo (JAK) za društvo Škuc ni nič novega. Pred komaj letom dni je agencija sicer podprla društveni literarno-glasbeni festival Živa književnost, ne pa tudi sklopa, v katerem bi se prebirala literatura z LGBT+ vsebinami.  Letos je JAK svojo nedavno napako ponovila - na javnem razpisu za sofinanciranje projektov poklicnega usposabljanja na področju knjige je društvu namenila slabšo oceno in za več kot polovico znižana sredstva kot v lanskem letu. Medtem ko lahko vzroke za nižji znesek iščemo v zmanjševanju komisijskih sredstev, pa to ni bil razlog za pritožbo Škuca na odločbo. Pritožili so se na »zlasti homofobne ter skrajno ponižujoče argumente,« pojasnjuje društvo. Več

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2017  |  Družba

    Bi bilo treba tekste, ki jih napišejo računalniki, označiti?

    Nemški novinarji so začeli razpravljati, ali bi tekste, ki jih napišejo roboti oziroma računalniki, bilo treba označiti. Rainer Stadler v Neue Zürcher Zeitung piše, da je ta tema nekoliko futuristična, ker so teksti, ki jih napišejo roboti, dejansko še obrobni fenomen. Nekateri organi objavljajo računalniško sestavljene tekste o športnih prireditvah, borznih gibanjih in vremenu. To računalniki zmorejo, več ne. Še ne. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

    Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Več

  • Božo Repe

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Blejski mit

    »Zato zlasti na dnevne, slovenske obiskovalce apeliramo, da se morda v teh poletnih mesecih izognejo Bledu in si ga za svojo destinacijo izberejo jeseni, pozimi ali spomladi, ko ni takšne gneče.«
    V. d. direktorja Turizma Bled Matjaž Berčon Več

  • Jože Vogrinc

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Ob zares velikih znanstvenikih

    Recimo, da oseba, ki velja za ugledno in izobraženo, morda celo za pametno, javno privleče na dan izjavo, kakor je ta, da v vsej zgodovini ni bilo niti enega samega zares velikega znanstvenika ženskega spola, torej znanstvenice. Kaj bomo naredili? Bomo podpisali peticijo zoper to neumnost? Se bomo pritožili komisiji EU ali na evropsko sodišče za človekove pravice? Več

  • Izak Košir

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Komunajzer

    »V Lidlu ogorčenim kupcem želeli prodati pivo Komunajzer s podobo rdeče zvezde«. Tako se je glasil naslov članka na portalu Nova24TV, ki je poročal, da je nekaj naključnih kupcev na Lidlovih prodajnih policah zmotilo pivo z imenom Komunajzer in podvrstami, ki se imenujejo Josip, Broz, Tito in tudi Jovanka. »Kako se lahko 26 let po slovenski osamosvojitvi na trgovskih policah pojavi pivo, ki je poimenovano po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju, enem večjih zločincev 20. stoletja?« so se spraševali. Morda je šlo avtorjem članka najbolj v nos to, da gre pivo Komunajzer, poimenovano po slabšalnem izrazu za komunista, dobro v prodajo in ga je v nekaterih prodajalnah celo že zmanjkalo. Več

  • Neža Oder

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Odprta sezona lova na lisice

    V kombinaciji sodobnih tehnologij in novih medijev je nadzor nad javnostjo vedno večji, kredibilnost političnih figur pa vedno bolj vprašljiva. Internet, ki naj bi ga uporabljali kot demokratično platformo za glas posameznika, se spreminja v sredstvo za manipulacijo, v medijih se srečujemo z alternativnimi dejstvi (ali, po domače, lažmi). Več