Igre s Primorjem

V ZDA je veliko skladov zasebnega kapitala, ki prevzamejo podjetje, ga optimizirajo in čez nekaj let z dobičkom prodajo. Tako podjetje naj bi bilo tudi Icon Capital Group. Bilo naj bi družinsko podjetje, imelo naj bi 40 zaposlenih in operiralo s 100 milijoni evrov sredstev. Zdaj naj bi skupaj z družbo Patera v lasti Ranka Mimovića na veliko vstopalo v gospodarstva držav jugovzhodne Evrope. Tehtalo naj bi številne priložnosti, med drugim center Stožice in ajdovsko gradbeno podjetje Primorje. Zaradi zadnjega gradbenega velikana v Sloveniji je slovenska javnost želela, da bi Iconov predsednik in izvršni direktor Julien Frost III. kakorkoli potrdil svojo finančno moč in resnost namenov. Zelo težko je verjeti, da lahko Frost in Mimović rešita družbo, ki naj bi imelo za več kot 350 milijonov evrov dolgov do bank in podizvajalcev, sploh pa ne s tridesetimi milijoni evrov, kolikor jih obljubljata. A Frost je ponudil le zagotovilo, da je mož beseda in da v Sloveniji ni turist.

NLB prodajajo zastonj

Uradni načrti za privatizacijo NLB doslej nikoli niso predvidevali prodaje večinskega deleža banke tujemu lastniku. Prvi vladni program privatizacije NLB in NKBM je nastal leta 2001, štiri leta po državni sanaciji bank. Slovenija je edina postsocialistična država, ki je svoje banke sanirala sama. Država se je, da je počistila od 10 do 13 odstotkov t. i. slabe aktive slovenskih bank, zadolžila za približno 800 milijonov evrov (1,6 milijarde tedanjih nemških mark). In ker je po tem lahko črpala dobičke, so strokovnjaki načeloma nasprotovali takšni privatizaciji, kot so jo bili prisiljeni izpeljati v drugih vzhodnoevropskih državah. A zaradi hitrejše rasti in razvoja je bil svež kapital vedno dobrodošel.

Privatizacija NLB: Na črno in pod mizo

Slovenija je v tem trenutku edina postsocialistična država, članica EU, ki še ima svojo glavno, t. i. sistemsko banko v državni lasti. Vse druge vzhodnoevropske države so svoje banke prodale in jih privatizirale. Prodale so jih večinoma zahodnoevropskim bankam, ki so pogosto v lasti zahodnoevropskih držav. Razlogi, ki so jih k temu vodili, so bili pogosto razumljivi. Recimo, da so jim tako svetovali tedanji ekonomski guruji, češ da bodo s tem finančni sistemi postali učinkovitejši. Ali pa da so njihove domače banke, zasnovane v centralističnem sistemu, brez osnovnega znanja in poslovnih tehnik. V naši neposredni soseščini imamo dve državi, Madžarsko in Hrvaško, ki sta lep primer takšne razprodaje. Ne glede na različne vzroke za privatizacijo pa v obeh državah s to privatizacijo in s tujimi bankami nimajo dobrih izkušenj: oboji bi si danes želeli nekakšno »NLB«.

Na slabše

Javnomnenjska raziskava Eurobarometra, izvedena decembra lani, je razkrila naraščajoči pesimizem in strah pred prihodnostjo med prebivalci Evropske unije. Skoraj petini vprašanih se zdi verjetno, da bodo v prihodnjih 12 mesecih ostali brez zaposlitve. Šestintrideset odstotkov vprašanih (v Sloveniji 37 %) pričakuje, da se bo njihovo finančno stanje v tem obdobju poslabšalo, pri šestih odstotkih celo do te mere, da bodo morda prisiljeni zapustiti trenutno domovanje, saj si ga ne bodo več mogli privoščiti. Seveda so med državami velike razlike, na prvem mestu po črnih pričakovanjih pa se je trdno zasidrala Grčija. Kar 45 odstotkov vprašanih Grkov je imelo v preteklih 12 mesecih težave z življenjskimi potrebščinami, skoraj tri četrtine jih je imelo težave s plačevanjem računov in kreditnih obveznosti. Šestindvajsetim odstotkom vprašanih se zdi realno, da se bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev izseliti iz trenutnega domovanja, več kot polovica pa je resno zaskrbljena za svojo zaposlitev.