Negrad

Gradbena industrija v Evropski uniji se še kar ne more pobrati, Slovenija pa je država, v kateri je bil udarec krize za gradbeništvo najhujši.

Trgovinci

Trgovinski sektor je med letoma 2001 in 2010 v Evropski uniji ustvaril 2,5 milijona dodatnih delovnih mest. Leta 2010 je bilo v tem sektorju zaposlenih 19 milijonov prebivalcev Evropske unije, kar je 12 odstotkov več kot leta 2001, predstavlja pa skoraj devet odstotkov delovnih mest v EU.

Delo vse manj vredno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem najnovejšem poročilu o trgu dela med drugim ugotavlja, da je že nekaj desetletij opazen trend zmanjševanja deleža prihodkov od dela v skupnih nacionalnih prihodkih.

Cenovne razlike

Med državami EU se je lani daleč najbolj splačalo nakupovati in dopustovati v Bolgariji, saj so bili izdelki in storitve v povprečju za polovico cenejši od povprečja Evropske unije.

Razvojni prepad

Bruto domači proizvod držav članic Evropske unije je v letu 2011, preračunano glede na kupno moč v posameznih državah, segal od 45 odstotkov povprečja v Bolgariji do 274 odstotkov povprečja v Luksemburgu.

Bančna odvisnost

Raziskava Eurobarometra o uporabi finančnih storitev je pokazala velike razlike med državljani starih in novih članic Evropske unije. V starih državah članicah je 90 odstotkov vprašanih v raziskavi potrdilo, da imajo pri banki odprt tekoči račun, v novih državah članicah pa je bil ta delež le 60-odstoten. Najmanj, le 27-odstoten, je bil v Romuniji. Danska je edina država članica, v kateri so prav vsi vprašani odgovorili, da imajo pri banki odprt tekoči račun. V starih članicah ima hipotekarno posojilo najetih 22 odstotkov vprašanih, v novih le sedem odstotkov. Največ vprašanih ima hipotekarno posojilo na Nizozemskem (53 %), najmanj, samo odstotek vprašanih, pa v Litvi. V Sloveniji je imelo tekoči račun pri banki odprtih 96 odstotkov vprašanih, le štirje odstotki pa so imeli najeto hipotekarno posojilo. Triinštirideset odstotkov vprašanih je imelo svojo kreditno kartico. Povprečje EU je 40 odstotkov.

Krepitev trgovine

Obseg trgovanja Evropske unije z vsemi njenimi najpomembnejšimi mednarodnimi partnericami se je lani skoraj v vseh primerih povečal. Najbolj se je povečal uvoz iz Rusije (24 %) in Indije (18 %), izvoz pa prav tako v Rusijo (26 %) in na Kitajsko (20 %). Raven zunanjetrgovinskega primanjkljaja EU se je v primerjavi z letom 2010 malenkost znižala.

Spet potujemo

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je število prenočitev v hotelih in podobnih namestitvah lani že preseglo število iz predkriznega leta 2007, kar kaže na to, da turistično-prenočitveni sektor uspešno okreva. Število prenočitev se je povečalo v vseh državah EU z izjemo Italije.

Staro in mlado

Glede na povprečje odgovorov nekaj manj kot 27 tisoč ljudi, ki so sodelovali v najnovejši anketi Eurobarometra, se mladost konča pri 42 letih starosti. Med posameznimi državami EU so sicer precejšnje razlike. Tako se za prebivalce Cipra mladost konča pri 51 letih, za Portugalce pa že pred dopolnjenim 37. letom.

Kriza industrije

Novembra lani je bila brezposelnost v Evropski uniji 9,8-odstotna. Brez dela je bilo nekaj manj kot 24 milijonov delovno sposobnih prebivalcev EU, 720 tisoč več kot v istem obdobju leta 2010. Različne gospodarske panoge je kriza prizadela zelo različno. Zaposlenost v industriji se sicer v EU postopno zmanjšuje že vse od leta 1996, predvsem zaradi selitve proizvodnje v države izven EU, kljub temu pa so bila vmes krajša obdobja rasti, zadnje med letoma 2006 in 2008, pred začetkom gospodarske krize. Od začetka krize do konca leta 2010 se je zaposlenost v industriji zmanjšala za kar 11,4 odstotka. Kriza je najmanj prizadela storitvene dejavnosti, v katerih zaposlenost raste že vse od leta 1998. Povzročila je 3,9-odstotno zmanjšanje zaposlenosti, a že leta 2010 je ta začela spet rasti. Še vedno pa ostaja skoraj 3 odstotke pod predkrizno ravnijo.

Skriti stroški

Evropska okoljska agencija (EEA) je izdelala oceno stroškov, ki jih je v letu 2009 z onesnaževanjem zraka povzročilo evropsko gospodarstvo. Pri tem je upoštevala škodo, ki jo povzročajo okolju in zdravju ljudi. Povzročeno škodo so izračunali na podlagi podatkov o emisijah 10 tisoč največjih evropskih onesnaževalcev.

Avtoholiki

Prebivalci Evropske unije v povprečju več kot 80 odstotkov prevozov znotraj svoje države opravijo z avtomobilom. Na drugem mestu so povečini avtobusi, na tretjem pa železniški promet. Železnice prekašajo avtobuse v petih državah, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Sicer delež prevozov, opravljenih z vlakom, v starih članicah EU v zadnjih 15 letih večinoma ostaja na isti ravni ali pa se povečuje zelo počasi.

Polovičarji

V Evropski uniji je približno 23 milijonov brezposelnih. Približno 41 milijonov ljudi je zaposlenih za polovični delovni čas. Od teh si 20 odstotkov oziroma dobrih osem milijonov želi zaposlitve za polni delovni čas. Poleg 23 milijonov brezposelnih je v EU tako še več kot osem milijonov podzaposlenih. Med zaposlenimi za polovični delovni čas si polnega delovnega časa želi več moških (27 %) kot žensk (19 %).

Delo je, delavcev ni

V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropski uniji prostih 1,5 odstotka vseh delovnih mest. Ker je bilo hkrati v EU le nekaj manj kot 10 odstotkov delovno sposobnih ljudi brezposelnih, to odraža predvsem neujemanje med iskanimi spretnostmi in prosto delovno silo.

Top flop: Uvoženi

Države Evropske unije so leta 2009 tujim državljanom izdale 2,3 milijona dovoljenj za bivanje, kar je približno 200 tisoč manj kot leta 2008. Največ, dobrih 28 odstotkov, so jih odobrile zaradi združitve družin, slab odstotek manj zaradi zaposlovanja, dobrih 21 odstotkov pa za izobraževalne namene. V primerjavi z letom 2008 se je povečalo le število dovoljenj, povezanih z izobraževanjem. Največ dovoljenj za bivanje (671 tisoč) je sicer izdala Velika Britanija, sledita Italija (507 tisoč) in Španija (291 tisoč). Ko gre za državljane tretjih držav (zunaj EU), so največ dovoljenj dobili Indijci (191 tisoč), sledijo pa Američani (175 tisoč) in Kitajci (171 tisoč). Slovenija je 40 odstotkov vseh dovoljenj - skoraj 6400 - izdala državljanom Kosova, kar tri četrtine vseh dovoljenj - skupaj jih je bilo nekaj manj kot 16 tisoč - pa je izdala zaradi zaposlovanja, torej uvoza delovne sile, kar je največji delež v celotni EU.

Top flop

Državni izdatki (socialni transferji, izobraževanje, javne storitve ...) so leta 2010 na ravni celotne EU znašali 50,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU oziroma 6,2 bilijona evrov. Več kot polovica vseh izdatkov je šla na račun socialnih transferjev in zdravstva. Po letu 2009, ko so državni izdatki glede na BDP narasli na najvišjo točko v minulih desetih letih (50,8 %), so se tako nekoliko znižali, a so bili še vedno bistveno nad najnižjo točko zadnjih desetih let (45,6 %) v predkriznem letu 2007. V Sloveniji so državni izdatki predstavljali 49 odstotkov BDP-ja, enako kot v letu 2009. Še leta 2007 so pomenili le 42,5 odstotka BDP-ja. Ob vsem govoru o potrebi po vitki državi je zanimivo, da so najbogatejše države (z izjemo Luksemburga) praviloma tudi tiste z najvišjo javno porabo. Glede na BDP so leta 2009 za socialne transferje največ namenili na Danskem (25,4 %), sledijo Finska, Francija in Švedska.

Top Flop

V zadnjih tednih svetovne borze spet doživljajo hude padce, in to potem, ko je večina 12 mesecev beležila zgledno rast. Po podatkih Svetovne borzne federacije (WFE) se je celotna tržna kapitalizacija družb (zmnožek borzne cene in števila delnic), ki kotirajo na članicah WFE, od junija lani do junija letos povečala za kar 28 odstotkov, na skoraj 40 bilijonov evrov. Močno rast, skoraj 10-odstotno, je doseglo tudi trgovanje z izvedenimi finančnimi inštrumenti. V prvi polovici letošnjega leta se je trgovanje z obveznicami povečalo za 60 odstotkov, skupna vrednost poslov je znašala 12 bilijonov evrov. Skupna vrednost poslov z delnicami je v istem obdobju dosegla 22,5 bilijona evrov, kar je primerljivo z enakim obdobjem lani, s to razliko, da je bilo poslov manj, a v večjih vrednostih. Članica WFE je tudi Ljubljanska borza, ki pa ni sledila zgoraj navedenim trendom in je bolj kot ne životarila.

Top flop

Obseg mednarodne trgovine se je lani v Evropski uniji v primerjavi z letom 2009 močno povečal. Vrednosti izvoza in uvoza sta narasli za več kot 20 odstotkov, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa se je povečal za več kot 40 milijard evrov, na 153 milijard evrov. Kitajska je ostala največja izvoznica v EU, vrednost uvoza se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 32 odstotkov. Prvič v zgodovini pa se je Kitajska prebila tudi na drugo mesto po uvozu iz EU. Največji delež izvoza EU so predstavljala motorna vozila in mehanizacija, največji delež uvoza pa seveda surovine in energenti. Slovenija je v letu 2010 v trgovinski menjavi z državami zunaj EU zabeležila za skoraj milijardo evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Podatek zbuja skrb, še posebej če vemo, da se je še leto prej ponašala z 240-milijonskim presežkom. Povečala sta se tako uvoz kot izvoz, a uvoz za 32, izvoz pa le za 10 odstotkov.

Top Flop: Vedno več

Na prvi dan letošnjega leta je imela Evropska unija po podatkih Eurostata 502,5 milijona prebivalcev. V enem letu se je število prebivalcev povečalo za 1,4 milijona. 500 tisoč dodatnih prebivalcev je EU dobila zaradi pozitivnega naravnega prirastka, 900 tisoč pa zaradi pozitivnih migracijskih tokov. Število prebivalcev celotne EU raste iz leta v leto vse od leta 1960. Število prebivalcev se je povečalo v dvajsetih, zmanjšalo pa v sedmih državah članicah. V letu 2010 se je v EU rodilo 5,4 milijona otrok. Število rojstev je že drugo leto zapored padlo. Delež rojenih živih otrok na tisoč prebivalcev v celotni EU je 10,7. Najvišjo rodnost je imela Irska (16,5/1000), najnižjo pa Nemčija (8,3/1000). Slovenska rodnost je bila z 10,6 rojstva na tisoč prebivalcev malenkost podpovprečna. Število prebivalcev Slovenije se je lani povečalo za približno 3200, od tega gre kar 3100 novih prebivalcev na račun naravnega prirastka.

Top flop

Evropski cariniki so v letu 2010 zasegli več kot 103 milijone domnevno ponarejenih proizvodov. Velika večina zaseženih izdelkov, več kot 60 odstotkov, sicer v EU še vedno pride prek pristanišč. Daleč največ ponarejenih izdelkov za evropski trg prihaja iz Kitajske, od koder izvira 85 odstotkov vseh zaseženih proizvodov. Največjo tržno vrednost, če bi jih prodali kot originale, so imela zasežena ponarejena oblačila - skoraj 180 milijonov evrov. Z nekaj manj kot 110 milijoni sledijo športni copati, z malo manj kot 100 milijoni pa še torbice in ure. Skupna tržna vrednost vseh zaseženih izdelkov presega milijardo evrov. V celotni EU se je število zaseženih predmetov zmanjšalo za 12 odstotkov, med državami pa so velike razlike, kar nakazuje tudi na spreminjanje vstopnih točk za ponarejeno blago.

Top flop: Dražja elektrika

Povprečna cena električne energije za gospodinjstva se je v drugi polovici leta 2010 v primerjavi z drugo polovico 2009 v Evropski uniji zvišala za 5,1 odstotka, cena plina pa za 7,7 odstotka. Povprečna cena za kilovatno uro, z vsemi dajatvami vred, je bila 17 centov, v Sloveniji 14 centov. Največ, 27 centov za kilovatno uro, so za elektriko plačevali Danci, najmanj, dobrih 8 centov, pa Bolgari.

Top flop: Krčenje investicij

Zaradi gospodarske in finančne krize je količina neposrednih tujih investicij držav Evropske unije v države zunaj povezave lani močno padla. Investicije so se zmanjšale za kar 62 odstotkov, z 281 na 107 milijard evrov. Še hujši padec, kar 75-odstoten, pa je Eurostat zabeležil v kategoriji neposrednih tujih investicij držav zunaj povezave v države EU.

Top flop: Davek na krizo

Davčni prihodki držav članic EU, izraženi kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), so v letu 2009 padli že tretje leto zapored in pristali na najnižji točki v zadnjih 15 letih. Celotni davčni prihodki EU 27, ki so pomenili več kot 90 odstotkov vseh državnih prihodkov, so v letu 2009 znašali 39,7 odstotka BDP-ja, kar je za 0,8 odstotne točke manj kot leta 2008.

Top flop: Vrh 2040

Število prebivalcev EU (zdaj 501 milijon) naj bi po projekciji Eurostata vrh doseglo okoli leta 2040, ko naj bi v uniji živelo 526 milijonov ljudi. Zatem naj bi se število začelo postopno zmanjševati, na 517 milijonov leta 2060. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, se bo leta 2060 z zdajšnjih 17 odstotkov povzpel na 30 odstotkov vseh prebivalcev.

Top flop: Dobra stran recesije

Izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji so v letu 2009 drastično padli. Za to ni zaslužna razsvetljena politika boja proti podnebnih spremembam, ampak predvsem gospodarska kriza. Zaradi upada gospodarske aktivnosti se je namreč zmanjšalo tudi povpraševanje po energiji in s tem po fosilnih gorivih. Kot poudarjajo v Evropski okoljski agenciji (EEA), je svoj delež k zmanjšanju izpustov prispevalo tudi povečanje...

Top flop: Po polžje

Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji se je aprila v primerjavi z marcem znižala za desetinko odstotne točke in je znašala 9,4 odstotka. V evrskem območju je ostala nespremenjena - 9,9-odstotna. Podatki kažejo, da se število delovnih mest, ki je v krizi močno upadlo, le počasi povečuje. V primerjavi z aprilom lani, ko je bila stopnja brezposelnosti v EU 9,7-odstotna, je delo dobilo približno 700 tisoč ljudi.

Top flop: Organizirani

Po raziskavi Eurobarometra o udejstvovanju mladih (15-30 let) v organiziranih prostočasnih aktivnostih je v Evropski uniji največ mladih (34 %) članov raznih športnih klubov. Na drugem mestu je članstvo v mladinskih klubih (18 %), na tretjem (14 %) pa različna kulturna društva. V politične stranke je včlanjenih le 5 odstotkov mladih v EU. V dejavnostih vsaj ene prostočasne organizacije sodeluje 52 odstotkov...

Top flop: Bruseljska prerokba

Evropska komisija je v svoji spomladanski napovedi gospodarskih gibanj predvideno gospodarsko rast v celotni Evropski uniji, pa tudi v evrskem območju, v primerjavi z jesensko napovedjo popravila malenkost navzgor, za desetinko odstotne točke. Tako naj bi letošnja gospodarska rast v EU znašala 1,8, v evrskem območju pa 1,6 odstotka. A kot ugotavljajo v Bruslju, so razlike v uspešnosti okrevanja posameznih držav...

Top flop: Zdravila proti krizi

Evropska unija je vodilna v svetu na področju mednarodne trgovine z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki. Leta 2009 je celoten obseg mednarodne trgovine znašal 123 milijard evrov, od tega je 65 odstotkov predstavljal izvoz zunaj EU. Temu primeren je bil tudi zunanjetrgovinski presežek, ki je znašal skoraj 37 milijard evrov. Trgovina z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki v nasprotju z večino ostalih sektorjev...

Top flop: Zakreditirani in v minusu

Večina držav članic EU je tudi v letu 2010 kršila maastrichtska merila vzdržnosti javnih financ. Javni dolg 14 držav je bil lani višji od 60 odstotkov BDP-ja. Najvišjo zadolženost je zabeležila Grčija (142,8 % BDP-ja), sledita ji Italija (119 %) in Belgija (96,8). Najmanj je bila ob koncu leta zadolžena Estonija (6,6 %). Slovenija je kljub temu, da se je njen javni dolg v dveh letih skoraj podvojil, še vedno na...