• Kultura  |  Film

    Varuh spominov

    Varuh spominov, posnet po najstniški senzaciji à la Igre lakote in Razcepljeni, nam da že po nekaj kadrih vedeti, da je enakost nekaj slabega in represivnega. Amerika se namreč po veliki vojni preseli v Utopijo, ki temelji na enakosti. Vsi imajo enake hiške, enake zelenice, enaka kolesa. Razlike niso dovoljene, zato imajo vsi enake spomine, kar pomeni, da spominov nimajo. Več

  • Klemen Košak

    3. 10. 2014

    Mladina 40

    Družba  |  Intervju

    Dr. Jasna Podreka

    To je posledica družbenokulturnih in ideoloških vzorcev, v katerih se ohranja sistem moške prevlade in ženske podrejenosti. Moški so v zasebnih odnosih nasilni, ker skušajo uveljavljati moč in nadzorovanje partnerke. Več

  • Marjan Horvat

    26. 9. 2014

    Mladina 39

    Svet  |  Intervju

    Japonski Žižek

    Kojina Karatanija (1941), japonskega filozofa in literarnega kritika, se je že v osemdesetih letih prijel naziv »razmišljujoči stroj« (The Thinking Machine). Nekateri mu pravijo tudi »japonski Žižek«. Marksist po osnovni usmeritvi piše o filozofiji, literaturi in arhitekturi, zadnje desetletje in pol pa se je posvetil pisanju knjig, v katerih se ukvarja s politično filozofijo in ekonomijo, saj ga skrbi, kam vodi Japonsko in druge družbe sedanji neobrzdani kapitalizem. Značilno za njegovo misel je izumljanje novih konceptov analize, s katerimi na novo osvetljuje družbene pojave.
    Karatani je na Univerzi v Tokiu diplomiral iz ekonomije in nato magistriral iz angleščine. Sprva je na tokijski univerzi Hosei predaval književnost, že leta 1975 pa so ga kot gostujočega predavatelja povabili na ameriško univerzo Yale. Med njegovimi deli je treba omeniti še Transkritiko: o Kantu in Marxu (2010, Transcritique: On Kant and Marx, 2003), knjigo, iz katere si je Slavoj Žižek sposodil koncept »paralaktičnega pogleda«, še posebej pa njegova zadnja dela: History and Repetition (2011, Zgodovina in ponovitev) in Structure of World History: From Modes of Production to Modes of Exchange (2014, Struktura svetovne zgodovine: od produkcijskih načinov k načinom menjave). Več

  • Borut Mekina

    26. 9. 2014

    Mladina 39

    Politika  |  Intervju

    Dr. Milan Brglez

    Dr. Milan Brglez (47) je dinamičen sogovornik. Je šahist, ki je svoj znani doktorat o pomenu »nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja« pisal deset let, četrtino doktorata je zavzemalo naštevanje literature. A Brglez sedaj ni več teoretik, ampak tudi praktik. Je drugi najmočnejši mož v državi – po državnem protokolu kot predsednik državnega zbora in po svoji funkciji znotraj Stranke Mira Cerarja (SMC). In kot se spodobi za politika, napoveduje, da bo na tej funkciji ostal še dolgo časa. Več

  • Jure Trampuš

    26. 9. 2014

    Mladina 39

    Politika  |  Intervju

    Damjan Damjanovič

    Damijan Damijanovič je bil nekoč član stranke Boruta Pahorja, kandidiral je na njeni listi, prvič je postal direktor Slovenske filharmonije v času ministrice Andrej Rihtar. Kulturni resor je takrat upravljala SD. A po nekaj letih si je Damijanovič premislil, vključil se je v SDS in ostal direktor. Lani je začel svoj tretji mandat, a bi sedaj raje postal župan Ljubljane. Kot pravi, kandidira kot samostojni kandidat, zbral je dovolj podpisov. Svoje (nove) strankarske pripadnosti ne skriva, podpisal je recimo memorandum o »montiranih sodnih procesih«. Ko Damijanovič govori o Patrii, govori z besedami Janeza Janše. »Največji problem je izključevanje,« dodaja. »To je pravi problem Slovenije.« Ljubljani bi rad vrnil ponos, občutek, kaj pomeni, »če si Ljubljančan«. Več

  • Max Modic

    19. 9. 2014

    Mladina 38

    Kultura

    Siniša Gačić

    Boj za, dobitnik vesne za najboljši celovečerec letošnjega Festivala slovenskega filma (FSF), je prvi dolgometražni dokumentarec Siniše Gačića, diplomanta montaže in podiplomskega študenta režije na AGRFT, scenarista, režiserja, TV-voditelja in novinarja Studia City, ki je bil nekoč tudi novinar Mladine. Gre za dinamičen filmski portret gibanja 15o, slovenskega poganjka antiglobalističnega gibanja Zavzemimo, ki se je 15. oktobra 2011 utaborilo na ploščadi pred slovensko Borzo, tapeciralo njen vhod s protestniškimi parolami, snelo črko R z zlatega napisa »borza« na pročelju, jo nadomestilo s črko J, nato pa po nekaj aktivističnih performansih v pol leta zlagoma usahnilo. Več

  • Klemen Košak

    19. 9. 2014

    Mladina 38

    Politika  |  Intervju

    Dr. Vesna Leskošek

    Statistični urad je sporočil, da se je v Sloveniji lani zelo povečalo število ljudi, ki živijo v tveganju revščine, in tega žalostnega podatka nam ne more nihče pojasniti bolje kot dr. Vesna Leskošek, saj revščino, neenakost in boj proti njima intenzivno proučuje že dvajset let. Podatki so res skrb zbujajoči. Čeprav se je prag tveganja revščine znižal s 606 evrov mesečnih dohodkov na 593 evrov za samsko osebo in s 1273 evrov na 1245 evrov za štiričlansko družino, se je število oseb, ki na mesec ne zberejo toliko, povečal z 271 tisoč na 291 tisoč. To je največje število od leta 2005, ko je Slovenija prvič izvedla anketo o dohodkih in življenjskih razmerah. Vendar pravo vprašanje ni, kakšni so vzroki za to, saj smo te vzroke poznali, še preden so nastali. Vesna Leskošek je, tako kot še nekateri, napovedala, da bodo imele spremembe socialne zakonodaje takšne posledice. Pravo vprašanje je, zakaj so politiki to naredili, kljub temu da so vedeli, kaj delajo. Več

  • Jure Trampuš

    19. 9. 2014

    Mladina 38

    Politika  |  Intervju

    Nataša Sukič

    Nataša Sukič je bila pred desetletji, v osemdesetih, aktivna v različnih civilnih združenjih, povezanih predvsem z LGBT-sceno in vprašanjem žensk. Danes dela v nevladnih organizacijah, je pisateljica, diplomirana inženirka elektrotehnike in ena prvih slovenskih didžejk. V intervjuju pojasnjuje, kaj je narobe z Ljubljano in kaj bi storila drugače kot Zoran Janković. Več

  • Politika  |  Intervju

    Miha Pongrac

    Gre za širšo participacijo mladih – v družbi, politiki ... Gre za dvostranski problem, saj mladi ne bi bili tako apatični, če bi jih vključevali v te procese. To je pomembno z vidika legitimnosti – s tem, ko mladi sodelujemo v različnih procesih, namreč dajemo tem procesom legitimnost, sploh pri odločitvah, ki se tičejo nas mladih. V Sloveniji prihaja do ločevanja, že če pogledamo nekatere politične ali gospodarske dogodke: nanje so pogosto vabljeni starejši, izkušeni, mladi pa izključeni. S tem se ustvarja prepad, ni sodelovanja in povezovanja med generacijami. Mladi čutijo, da niso slišani, zato posežejo po drugih ukrepih, tudi bolj skrajnih, kot so recimo protesti. Več

  • Staš Zgonik

    12. 9. 2014

    Mladina 37

    Družba  |  Intervju

    Brane Gregorčič

    Brane Gregorčič bo prihodnje leto praznoval 30-letnico v državni meteorološki službi, najprej v okviru Hidrometeorološkega zavoda, zadnja leta pa pod okriljem v Agencije za okolje. Je eden najbolj znanih slovenskih meteorologov, kar je predvsem posledica njegovega že 25-letnega staža kot enega od napovedovalcev vremena na nacionalni televiziji. Prepričan je, da lahko državni meteorologi kljub zaostreni spletni konkurenci vremenskih napovedi in vse večji vlogi računalnikov še vedno ponudijo dodano vrednost pri napovedovanju tako vplivnega dejavnika na vsakdan posameznika, kot je vreme. Prepričan pa je tudi, da je letošnjega poletja, kolikor ga je sploh bilo, konec. Več