• Grega Repovž

    foto: Borut Krajnc

    19. 12. 2014

    Mladina 51

    Politika  |  Intervju

    Dr. Miro Cerar

    Dr. Miro Cerar je predsednik vlade, ki je funkcijo prevzel z eno najvišjih javnomnenjskih podpor. V normalnih časih bi bilo to zagotovilo mirnega delovanja na mestu predsednika vlade. A danes ni več tako, slabe tri mesece kasneje je že vse drugače: priljubljenost mu strmo pada, vlado napadajo z vseh strani. A zdi se, da mu je bilo to jasno vnaprej: spreminjajoče se mnenje in razpoloženje javnosti sta del tega časa, zadnja kazalca stanja v tej državi. Več

  • Peter Petrovčič

    foto: Uroš Abram

    12. 12. 2014

    Mladina 50

    Politika  |  Intervju

    Dr. Ciril Ribičič

    Nekdanji ustavni sodnik, ki je napisal največ ločenih mnenj med vsemi ustavnimi sodniki doslej, pravi, da ga ločena mnenja treh ustavnih sodnikov v zadevi Patria niso prepričala. Čeprav je tudi sam sodeloval pri pripravi enega izmed pravnih mnenj (glede poslanskega mandata Janeza Janše), opozarja, da se vsi skupaj, predvsem pa ustavno sodišče, odločno preveč ukvarjamo s pravicami enega obsojenca. Medtem namreč, dodaja Ribičič, na tisoče ljudi, ki morajo v zapor zaradi nezmožnosti plačila kazni za še tako nepomemben prekršek, že leta čaka na odločitev ustavnega sodišča. Več

  • Denis Vičič

    12. 12. 2014

    Mladina 50

    Družba  |  Intervju

    Boris Šuštar

    Trditev, da je vodstvo presenečeno, je nedopustna in kaže na nekompetentnost ljudi, ki to trdijo. Tudi župan Celja Bojan Šrot in njegovi sodelavci nas niso jemali resno, ko smo opozarjali na skrb zbujajoče podatke o onesnaženju Celjske kotline. Zmerjali so nas s šalabajzerji, ekoteroristi … Poljaki so naše trditve potrdili. V plasteh zemlje, kjer Cinkarna deluje danes, kjer je delovala v preteklosti in kamor so odlagali metalurške odpadke, so koncentracije težkih kovin tako visoke, da tudi za več kot stokrat presegajo vrednosti, pri katerih je treba nujno ukrepati. Več

  • Klemen Košak

    foto: Uroš Abram

    5. 12. 2014

    Mladina 49

    Politika  |  Intervju

    Branimir Štrukelj

    V torek dopoldne generalni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj ni deloval prav nič zmagoslavno, čeprav so sindikati in vlada večer prej podpisali dogovor, ki so ga mediji označili za popolno Štrukljevo zmago. Vlada je res skoraj v celoti privolila v zadnji sindikalni predlog, a to so bila še ena pogajanja, kjer so sindikati izborili zgolj zmanjšanje vladnih načrtov za krčenje sredstev. Štrukelj je intervju izkoristil, da je predlagal razpravo o smiselnosti socialnega partnerstva in delovanja sindikatov. Je čas za razredni boj? Več

  • Marjan Horvat

    28. 11. 2014

    Mladina 48

    Kultura

    Dino Mustafić

    Predstavo Zid, ki jo je režiral v obleganem Sarajevu, so igrali pod točo izstrelkov z okoliških hribov. S to gledališko predelavo Sartrove novele o španski državljanski vojni je bosanski režiser Dino Mustafić skušal gledalcem prikazati vso absurdnost vojne v BiH in na območju nekdanje Jugoslavije. Vojna izkušnja ga je zaznamovala kot človeka in gledališkega ustvarjalca, saj je spoznal, da se je treba za svobodo boriti ves čas, v miru in vojni.
    Dino Mustafić (1969) je med vojno končal študij režije na sarajevski Akademiji za gledališke umetnosti ter študij književnosti in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Odtlej je režiral dokumentarne filme, glasbene projekte in gledališke predstave. Njegov prvi igrani film Remake je bil leta 2003 na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu izbran med peterico najboljših. Režiser Mustafić je režiral v večini nekdanjih jugoslovanskih republik, v gledališkem svetu pa je znan tudi zaradi dolgoletnega vodenja mednarodnega gledališkega festivala Mess, ki ga je leta 1997 obnovil in postal pri 27 letih njegov najmlajši direktor.
    Ta čas režira v novogoriškem gledališču delo znanega ruskega dramatika Jevgenija Švarca Zmaj. Konec novembra pa bodo v tem gledališču igrali tudi predstavo Majhen mi je ta grob, ki govori o Mladi Bosni in Gavrilu Principu. Več

  • Klemen Košak

    foto: Uroš Abram

    28. 11. 2014

    Mladina 48

    Politika  |  Intervju

    Boris Koprivnikar

    Ko je bil Boris Koprivnikar predsednik skupnosti socialnih zavodov, ga je zelo razburil ukrep vlade Janeza Janše, s katerim je ta določila denarne kazni za direktorje javnih zavodov, ki bi imeli izgubo. »Volili smo ljudi, ki so nam obljubljali lepšo prihodnost, sedaj pa se nad nami izživljajo z nemogočimi političnimi akrobacijami in mazohizem Slovencev je v tem, da to mirno gledamo,« je zapisal leta 2012 v odprtem pismu. Od septembra je Koprivnikar minister za javno upravo in v tem času je zelo razburil sindikaliste, vzgojiteljice, kulturnike, knjižničarje in še koga. Zaveda se, da je po izkušnjah v zadnjih letih težko verjeti, da varčevanje prinaša kaj dobrega, vendar bi bilo po njegovem zelo preprosto, če bi vsi razumeli, da ne moremo porabiti več, kot zaslužimo, če bi sprejeli svoj del bremena in če bi vladne predloge obravnavali strokovno. Več

  • Urša Marn

    foto: Uroš Abram

    21. 11. 2014

    Mladina 47

    Ekonomija  |  Intervju

    Aleksander Aristovnik

    Tako kot je bila sporna hitra, nevzdržna gospodarska rast v obdobju debelih krav, torej pred krizo, je sporna tudi sedanja gospodarska rast. Ekonomist dr. Aleksander Aristovnik trdi, da ni stabilna in je izrazito kratkoročne narave. Namesto v lokalno infrastrukturo in betonske stebre bi morali več vlagati v človeški kapital in tehnološki razvoj. Pa ne samo Slovenija, temveč vsa Evropa. Le tako bomo lahko konkurirali Ameriki in Aziji. Več

  • Klemen Košak

    foto: Uroš Abram

    14. 11. 2014

    Mladina 46

    Politika  |  Intervju

    Dr. Anja Kopač Mrak

    Še dobro, da je november topel, saj je morala ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak pred intervjujem prezračiti svojo pisarno. Prostor je bil potreben osvežitve, ker se je pred tem ministrica v njem pogovarjala s predstavniki študentov, ki ji želijo zadnje dni povedati veliko, a nič lepega o njenem predlogu za povišanje stroškov študentskega dela. Odkar je na ministrstvu, je imela Anja Kopač Mrak precej konfliktnih pogovorov. V politiko je vstopila, da bi v praksi preizkusila teorijo države blaginje, ki jo je deset let preučevala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, a morala je sprejemati skoraj samo slabe rešitve. Državna sekretarka je postala na začetku krize, imela med vladavino Janeza Janše enoletni odmor, nato pa se je vrnila kot ministrica v vladi Alenke Bratušek. Pričakuje, da se bo čas izbiranja med slabimi in manj slabimi rešitvami končal leta 2016. Več

  • Urša Marn

    foto: Uroš Abram

    7. 11. 2014

    Mladina 45

    Ekonomija  |  Intervju

    Jože Stegne

    Si lahko predstavljate bankirja, kako se pred vhodom v prostore nove bančne poslovalnice sklanja k tlom, pedantno pregleduje tlak in glasno ošteva gradbene delavce, ker so ga malomarno položili? Verjetno težko. Razen če je bankirju ime Jože Stegne in je predsednik uprave Delavske hranilnice, majhne slovenske banke v večinski lasti sindikatov. Stegne je popolnoma drugačen od značilnih bančnikov, pa ne samo zato, ker je tako neposreden, ampak tudi zato, ker je Delavska hranilnica edina slovenska bančna ustanova, ki že vsa leta krize posluje z dobičkom in si zato lahko privošči celo nakup letališča. »Smo gazela bančnega poslovanja,« pravi Stegne. Na dan intervjuja je Delavska hranilnica odprla že svojo trideseto poslovalnico. Več

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2014

    Mladina 44

    Svet  |  Intervju

    Albert Royo-Mariné

    Prihodnjo nedeljo, 9. novembra, se bodo Katalonci in Katalonke na posvetovalnem referendumu odločali o (ponovni) samostojnosti severovzhodne, industrijsko najbogatejše španske regije, ki jo zaznamujejo poseben jezik, kultura, sedemstoletna tradicija parlamentarizma in prestolnica Barcelona. O zapletih pri izvedbi referenduma, o kratkih stikih s špansko vlado in ustavnim sodiščem, o primerjavi katalonskega s škotskim referendumom o samostojnosti, o identiteti Kataloncev, o razlogih za množično priseljevanje v Katalonijo v zadnjem stoletju in glavnih razlogih za veliko podporo Kataloncev samostojnosti smo se pogovarjali z Albertom Royo-Marinéjem, nekdanjim zunanjim ministrom v katalonski vladi, dolgoletnim sodelavcem evropske komisije, profesorjem evropskih študij in zdajšnjim generalnim sekretarjem katalonskega Sveta za javno diplomacijo. Royo-Mariné je bil že večkrat v Sloveniji, tokrat pa se je v Sloveniji mudila »njegova« misija, ki je slovenske politike prepričevala, da bi slovenski parlament s posebno resolucijo podprl Katalonce v njihovih prizadevanjih za samostojnost. Več