ALTERNATIVE EVROPE
  • Politika  |  Intervju

    Dr. Milan Brglez

    Borut Mekina  |  Mladina 39  |  26. 9. 2014

    Dr. Milan Brglez (47) je dinamičen sogovornik. Je šahist, ki je svoj znani doktorat o pomenu »nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja« pisal deset let, četrtino doktorata je zavzemalo naštevanje literature. A Brglez sedaj ni več teoretik, ampak tudi praktik. Je drugi najmočnejši mož v državi – po državnem protokolu kot predsednik državnega zbora in po svoji funkciji znotraj Stranke Mira Cerarja (SMC). In kot se spodobi za politika, napoveduje, da bo na tej funkciji ostal še dolgo časa.

  • Svet  |  Intervju

    Japonski Žižek

    Marjan Horvat  |  Mladina 39  |  26. 9. 2014

    Kojina Karatanija (1941), japonskega filozofa in literarnega kritika, se je že v osemdesetih letih prijel naziv »razmišljujoči stroj« (The Thinking Machine). Nekateri mu pravijo tudi »japonski Žižek«. Marksist po osnovni usmeritvi piše o filozofiji, literaturi in arhitekturi, zadnje desetletje in pol pa se je posvetil pisanju knjig, v katerih se ukvarja s politično filozofijo in ekonomijo, saj ga skrbi, kam vodi Japonsko in druge družbe sedanji neobrzdani kapitalizem. Značilno za njegovo misel je izumljanje novih konceptov analize, s katerimi na novo osvetljuje družbene pojave.
    Karatani je na Univerzi v Tokiu diplomiral iz ekonomije in nato magistriral iz angleščine. Sprva je na tokijski univerzi Hosei predaval književnost, že leta 1975 pa so ga kot gostujočega predavatelja povabili na ameriško univerzo Yale. Med njegovimi deli je treba omeniti še Transkritiko: o Kantu in Marxu (2010, Transcritique: On Kant and Marx, 2003), knjigo, iz katere si je Slavoj Žižek sposodil koncept »paralaktičnega pogleda«, še posebej pa njegova zadnja dela: History and Repetition (2011, Zgodovina in ponovitev) in Structure of World History: From Modes of Production to Modes of Exchange (2014, Struktura svetovne zgodovine: od produkcijskih načinov k načinom menjave).

  • Politika  |  Intervju

    Miha Pongrac

    Tamara Kajtazović  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Gre za širšo participacijo mladih – v družbi, politiki ... Gre za dvostranski problem, saj mladi ne bi bili tako apatični, če bi jih vključevali v te procese. To je pomembno z vidika legitimnosti – s tem, ko mladi sodelujemo v različnih procesih, namreč dajemo tem procesom legitimnost, sploh pri odločitvah, ki se tičejo nas mladih. V Sloveniji prihaja do ločevanja, že če pogledamo nekatere politične ali gospodarske dogodke: nanje so pogosto vabljeni starejši, izkušeni, mladi pa izključeni. S tem se ustvarja prepad, ni sodelovanja in povezovanja med generacijami. Mladi čutijo, da niso slišani, zato posežejo po drugih ukrepih, tudi bolj skrajnih, kot so recimo protesti.

  • Politika  |  Intervju

    Nataša Sukič

    Jure Trampuš  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Nataša Sukič je bila pred desetletji, v osemdesetih, aktivna v različnih civilnih združenjih, povezanih predvsem z LGBT-sceno in vprašanjem žensk. Danes dela v nevladnih organizacijah, je pisateljica, diplomirana inženirka elektrotehnike in ena prvih slovenskih didžejk. V intervjuju pojasnjuje, kaj je narobe z Ljubljano in kaj bi storila drugače kot Zoran Janković.

  • Politika  |  Intervju

    Dr. Vesna Leskošek

    Klemen Košak  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Statistični urad je sporočil, da se je v Sloveniji lani zelo povečalo število ljudi, ki živijo v tveganju revščine, in tega žalostnega podatka nam ne more nihče pojasniti bolje kot dr. Vesna Leskošek, saj revščino, neenakost in boj proti njima intenzivno proučuje že dvajset let. Podatki so res skrb zbujajoči. Čeprav se je prag tveganja revščine znižal s 606 evrov mesečnih dohodkov na 593 evrov za samsko osebo in s 1273 evrov na 1245 evrov za štiričlansko družino, se je število oseb, ki na mesec ne zberejo toliko, povečal z 271 tisoč na 291 tisoč. To je največje število od leta 2005, ko je Slovenija prvič izvedla anketo o dohodkih in življenjskih razmerah. Vendar pravo vprašanje ni, kakšni so vzroki za to, saj smo te vzroke poznali, še preden so nastali. Vesna Leskošek je, tako kot še nekateri, napovedala, da bodo imele spremembe socialne zakonodaje takšne posledice. Pravo vprašanje je, zakaj so politiki to naredili, kljub temu da so vedeli, kaj delajo.

  • Kultura

    Siniša Gačić

    Max Modic  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Boj za, dobitnik vesne za najboljši celovečerec letošnjega Festivala slovenskega filma (FSF), je prvi dolgometražni dokumentarec Siniše Gačića, diplomanta montaže in podiplomskega študenta režije na AGRFT, scenarista, režiserja, TV-voditelja in novinarja Studia City, ki je bil nekoč tudi novinar Mladine. Gre za dinamičen filmski portret gibanja 15o, slovenskega poganjka antiglobalističnega gibanja Zavzemimo, ki se je 15. oktobra 2011 utaborilo na ploščadi pred slovensko Borzo, tapeciralo njen vhod s protestniškimi parolami, snelo črko R z zlatega napisa »borza« na pročelju, jo nadomestilo s črko J, nato pa po nekaj aktivističnih performansih v pol leta zlagoma usahnilo.

  • Družba  |  Intervju

    Brane Gregorčič

    Staš Zgonik  |  Mladina 37  |  12. 9. 2014

    Brane Gregorčič bo prihodnje leto praznoval 30-letnico v državni meteorološki službi, najprej v okviru Hidrometeorološkega zavoda, zadnja leta pa pod okriljem v Agencije za okolje. Je eden najbolj znanih slovenskih meteorologov, kar je predvsem posledica njegovega že 25-letnega staža kot enega od napovedovalcev vremena na nacionalni televiziji. Prepričan je, da lahko državni meteorologi kljub zaostreni spletni konkurenci vremenskih napovedi in vse večji vlogi računalnikov še vedno ponudijo dodano vrednost pri napovedovanju tako vplivnega dejavnika na vsakdan posameznika, kot je vreme. Prepričan pa je tudi, da je letošnjega poletja, kolikor ga je sploh bilo, konec.

  • Politika  |  Intervju

    Joško Prinčič

    Denis Vičič  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Z uvedbo določil zaščitnega zakona je bil vzpostavljen slovenski oddelek pri šolskem uradu Furlanije - Julijske krajine, ki ima sedež v Trstu. Prej sta bila za slovenske šole v Italiji pristojna dva urada, v Gorici in Trstu. Devet zaposlenih je usklajevalo in načrtovalo upravne in pedagoške dejavnosti. V novem oddelku je delo dobilo sedem ljudi, nekateri za polovični delovni čas. To je manj zaposlenih, kot jih predvideva zaščitni zakon. Goriški šolniki so izgubili tudi center, kjer so dobivali vse potrebne informacije. Pouk ni ohromljen, je pa vse preostalo, vsa administracija.

  • Svet  |  Intervju

    Dr. Primož Šterbenc

    Jure Trampuš  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Borci Islamske države, kalifata, ki se je oblikoval v zadnjih mesecih, naj bi v severnem Iraku in Siriji nadzirali ozemlje v velikosti Jordanije. Pod njihovim nadzorom je recimo skoraj dvomilijonski Mosul, pripadniki radikalnega islamističnega gibanja uvajajo šeriatsko pravo, razkazujejo trupla ubitih, križajo kaznjence, pobijajo zahodne novinarje in grozijo vsem, ki se ne strinjajo z njim. Zakaj se je islam na tem ozemlju tako radikaliziral, kaj je kozmična vojna, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Primožem Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področji mednarodnih odnosov in sociologije religije, specializiral pa se je za vprašanja, povezana z islamom in Bližnjim vzhodom. Napisal je tudi znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije.

  • Družba  |  Intervju

    Will Martin

    Staš Zgonik  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Dr. Martin je avstralski agrarni ekonomist, ki pri Svetovni banki v Washingtonu vodi raziskovalni oddelek za kmetijstvo in razvoj podeželja. Je eden največjih svetovnih strokovnjakov za vprašanja globalnih prehranskih politik in boja proti revščini.