ALTERNATIVE EVROPE
  • Svet  |  Intervju

    Dr. Primož Šterbenc

    Jure Trampuš  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Borci Islamske države, kalifata, ki se je oblikoval v zadnjih mesecih, naj bi v severnem Iraku in Siriji nadzirali ozemlje v velikosti Jordanije. Pod njihovim nadzorom je recimo skoraj dvomilijonski Mosul, pripadniki radikalnega islamističnega gibanja uvajajo šeriatsko pravo, razkazujejo trupla ubitih, križajo kaznjence, pobijajo zahodne novinarje in grozijo vsem, ki se ne strinjajo z njim. Zakaj se je islam na tem ozemlju tako radikaliziral, kaj je kozmična vojna, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Primožem Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področji mednarodnih odnosov in sociologije religije, specializiral pa se je za vprašanja, povezana z islamom in Bližnjim vzhodom. Napisal je tudi znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije.

  • Svet  |  Intervju

    Martin Schulz

    Horand Knaup, Christoph Schult, © Der Spiegel  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz o trenju med najmočnejšima evropskima državama. Kaj misli o francoskih reformah nemški socialdemokrat? Nemec, ki opozarja pred nemško nadutostjo in zahteva več časa za francoske reforme.

  • Družba  |  Intervju

    Will Martin

    Staš Zgonik  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Dr. Martin je avstralski agrarni ekonomist, ki pri Svetovni banki v Washingtonu vodi raziskovalni oddelek za kmetijstvo in razvoj podeželja. Je eden največjih svetovnih strokovnjakov za vprašanja globalnih prehranskih politik in boja proti revščini.

  • Kultura

    Arjan Pregl, slikar

    Marjan Horvat  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Arjan Pregl (1973) je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca, tri leta kasneje je na isti šoli končal magistrski študij slikarstva in leta 2004 še magistrski študij grafike. V svojih delih, pogosto humornih ali ironičnih, tematizira družbeno aktualne pojave, kot implicitna rdeča nit pa je v njih vedno prisotna refleksija teorije umetnosti. Za svoje delo je dobil različne nagrade, bival v umetniških rezidencah v Berlinu in Londonu, v katerih bivanje omogoča ministrstvo za kulturo. Razstavljal je v številnih evropskih državah, pa tudi v ZDA, na Japonskem, njegove slike najdemo v več javnih zbirkah, med drugim v umetniški zbirki evropskega parlamenta.

  • Ekonomija  |  Intervju

    France Arhar

    Urša Marn  |  Mladina 35  |  29. 8. 2014

    Šestinšestdesetletni doktor pravnih znanosti France Arhar je večji del svoje kariere posvetil bančništvu. Je predsednik Združenja bank Slovenije, pred tem je bil deset let guverner Banke Slovenije, nato je vodil upravo Unicredit banke, od junija lani do aprila letos pa je bil predsednik nadzornega sveta NLB, ključne slovenske banke v stoodstotni lasti države. Ko vladi svetuje, naj gospodarsko rast spodbudi z vlaganjem v infrastrukturne projekte, mu kaže prisluhniti.

  • Ekonomija  |  Intervju

    Stojan Petrič

    Urša Marn  |  Mladina 34  |  22. 8. 2014

    Koncern Kolektor, ki ga že dve desetletji vodi Stojan Petrič, je eden od zmagovalcev gospodarske krize. Je učbeniški primer, kako se mora podjetje razvijati, da ostane konkurenčno na globalnih trgih. Kolektor je v zadnjih petih letih kljub gospodarski krizi podvojil promet in občutno znižal zadolženost, tako da je danes med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji. Ima dovolj lastnega kapitala, da lahko prevzema konkurenčna podjetja in še naprej raste. Petrič je bil v času Pahorjeve vlade član nadzornega sveta NLB, pred tem je bil nadzornik v Abanki, v času vlade Alenke Bratušek pa je vodil strateški svet za gospodarstvo.

  • Ekonomija  |  Intervju

    Jože Mencinger

    Urša Marn  |  Mladina 33  |  14. 8. 2014

    Zdi se, da se v šestih letih finančne in gospodarske krize nismo ničesar naučili. Zategovanje pasu, socialna kapica, razprodaja državnih podjetij – vse to nas še bolj oddaljuje od rešitve. Zaradi klečeplazenja domačih politikov pred bruseljskim uradništvom se spreminjamo v kolonialno periferijo, ki ji vladajo tujci, opozarja dr. Jože Mencinger, eden od vodilnih slovenskih ekonomistov, upokojeni profesor Pravne fakultete in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu EIPF.

  • Kultura

    Branko Šömen

    Marjan Horvat  |  Mladina 33  |  14. 8. 2014

    Branko Šömen (1936) je avtor več deset romanov, pesniških zbirk, scenarijev legendarnih jugoslovanskih filmov (Rdeče klasje, Samo enkrat se ljubi, Strici so mi povedali, Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica itd.), nekaterih besedil pesmi v zlatih časih slovenske popevke, dveh knjig o Vaclavu Havlu in navsezadnje obsežnih knjig o prostozidarstvu, ki so zbudile precej zanimanja.
    Mlada leta je preživel v Murski Soboti – Prekmurje je zanj vseskozi ostalo pomemben vir ustvarjalnega navdiha –, nato je v Ljubljani študiral primerjalno književnost in bil leta 1962 zaprt zaradi objav v satirični reviji Bruc. Šömen je, ker je bil novinar in filmski ustvarjalec, obiskal precej predvsem srednjeevropskih in vzhodnoevropskih prestolnic, dalj časa pa je živel tudi v ameriškem Los Angelesu.

  • Politika  |  Intervju

    Luka Mesec

    Borut Mekina  |  Mladina 32  |  8. 8. 2014

    Združena levica ima za seboj že dolgo pot. Sestavljena je iz treh strank, iz Iniciative za demokratični socializem (IDS), iz »zelene« stranke TRS pod vodstvom Matjaža Hanžka in iz Demokratične stranke dela (DSD), ki jo v Združeni levici predstavlja Violeta Tomič. Luka Mesec, ki bo v parlamentu zastopal Združeno levico in ki je koordinator IDS, je na slovensko politično prizorišče prišel prek študentskih bojev proti brezperspektivnim razmeram, v katere je pahnjena mlada generacija. Njihov politični program je sprva nastajal iz protesta proti etabliranim univerzam in skozi nasprotovanje prekarnemu delu, končno pa so kot ena najbolj organiziranih sil do izraza prišli v času protestov v Sloveniji. V prostem času so seveda študirali marksizem. In na zadnjih parlamentarnih volitvah, presenetljivo, dobili šest poslancev.

  • Politika  |  Intervju

    Sanja Leban Trojar

    Martin Gramc  |  Mladina 31  |  1. 8. 2014

    Jamstvo za mlade se je prehitro povezalo izključno z zaposlovanjem. V resnici pa je samo en ukrep namenjen konkretnemu zaposlovanju mladih. Ukrep velja izključno za vzhodno kohezijsko regijo in je za zdaj zaposlil 470 mladih, načrtovali pa so 690 zaposlitev. Vseh preostalih 35 ukrepov ne prinaša zaposlitev za polni delovni čas, zato je še prezgodaj govoriti, da Jamstvo za mlade rešuje brezposelnost mladih.