• Marjan Horvat

    foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Guy Standing

    Guy Standing (1948) je profesor razvojnih študij na Londonski univerzi in soustanovitelj Basic Income Earth Networka (BIEN), krovne organizacije več pobud za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Velja za enega najboljših poznavalcev ekonomike dela v svetu, saj je bil več kot 30 let raziskovalec v Mednarodni organizaciji dela. V zadnjem času je napisal dve precejšnjega zanimanja deležni študiji o prekariatu, torej vse večjem družbenem sloju delavcev, večinoma izobraženih mladih, ki so jim zaradi negotove narave dela kratene ključne pravice. O vsem tem je pisal v knjigi The Precariat: The New Dangerous Class (2011). V novem delu o prekariatu A Precariat Charter: from denizens to citizens (2014) poskuša artikulirati ta sloj delavcev in sooblikovati njegove ključne zahteve v družbenih razmerjih. Njegova študija velja za manifest prekariata v boju za pravice. Več

  • Borut Mekina

    foto: Marko Pigac

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Dragica Korade

    Na prvi pogled je Dragica Korade krhka dama, ki si v pisarni zgoraj levo sama kuha kavo na električnem grelniku in kadi cigarete eno za drugo (ko je bilo to še dovoljeno, seveda). Temu primerno sogovornika preseneča z na videz naivnimi, čisto zemeljskimi vprašanji. Ker je v tem vztrajna, navadno doseže svoje. Človek najprej ostrmi, potem pa se mu pred očmi začne rušiti predvidljiv, naučen svet floskul. To je Dragica. Danes komentatorka Večera, sicer pa že več kot 30 let novinarka, ki je svojo pot začela v osemdesetih, v času rojevanja države, kot del intelektualne avantgarde. Pisala je za Katedro, Teleks, bila je urednica Večerove priloge V soboto, v kateri je vztrajno dajala mesto najšibkejšim. Bila je tudi kolumnistka Mladine, po novem tudi publicistka, v knjigi Trojanski pes je popisala izgubljenih 25 tranzicijskih let. Več

  • Katja Perat

    foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Štefka Drolc

    Štefka Drolc ima dvaindevetdeset let in več elana kot večina tridesetletnikov, ki jih poznam. Bere brez očal, vešče uporablja mobilni telefon, če bi ji kdo ponudil vlogo, ki bi jo očarala, je skoraj zagotovo ne bi zavrnila. Govori se, da je ena največjih slovenskih igralk. Upodabljala je ključne figure slovenskega nacionalnega nezavednega s Cankarjevo materjo na čelu, igrala v prvem slovenskem igranem celovečercu Na svoji zemlji, svoj pečat je pustila na treh velikih odrih – mariborskem, tržaškem in ljubljanskem. Njen glas je močan, četudi nežen; ko se razgovori, tu in tam zanosno udari po mizi. Ko pripoveduje, se zdi, kot da obnavlja spomine, ki jih je vredno obdržati, in tiste, ki jih je nujno, čeprav bi jih bilo verjetno lažje pozabiti. A dober igralec, verjame Štefka Drolc, z bolečino krepi svoj talent. Ko jo vprašam, ali v življenju nastopi trenutek, ko se človeku zazdi, da je doživel dovolj, reče, da se temu trenutku počasi bliža. In čeprav o sebi brez prevelikih zadržkov pove marsikaj, da jasno vedeti, da svojega življenja ne bi rada mitologizirala. Rada bi ohranila takšnega, kakršno je. Lepo, okrutno in bežno. Več

  • Borut Mekina

    foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Srećko Horvat

    Ljubezen in revolucija, kaj imata skupnega? Eden najpomembnejših hrvaških filozofov, Srećko Horvat, je o tem napisal knjigo, ki bo izšla konec leta. Njegova teza je logična: Prava revolucija je bila vedno revolucija vsega, vseh družbenih odnosov, tudi najbolj intimnih. In če želimo novo politično ekonomijo, pravi Horvat, ne smemo dopustiti, da nam o ljubezni govorijo zgolj korporacije skozi ekonomsko propagando. Horvat je sicer ustanovitelj zagrebškega festivala Subversive, kolumnist Mladine in The Guardiana, vodja projekta Filozofija v gledališču v zagrebškem HNK. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga imeli z njim v Ljubljani. Več

  • Katja Perat

    foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Ivana Djilas

    Na vrtu družinske hiše, ki jima je s partnerjem Boštjanom Gombačem še vedno ni uspelo prodati, da bi se odrešila prisile posojil, sedi v modni obleki. Ker bi rada nekoliko rehabilitirala svojo lepoto po tem, ko je javno spregovorila o debelosti. Ivano Djilas že leta poznamo kot gledališko režiserko, ki je v devetdesetih letih emigrirala iz srbskega političnega kaosa in si v Sloveniji ustvarila kariero, družino, življenje in dobršen del identitete. Zadnje leto pa jo spoznavamo tudi kot avtorico zapisov Skriti strahovi na javnih krajih, pronicljivih kolumn, ki skušajo loviti krhko ravnovesje med intimno in družbeno relevantno perspektivo vseh mogočih kriz. Več

  • Jure Trampuš

    foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015

    Družba  Za naročnike

    Luka Mesec

    Z Lukom Mescem smo se pogovarjali, ko so v Bruslju razpravljali o Grčiji. To počnejo vsakih nekaj mesecev. Krožijo katastrofični scenariji, politiki grozijo, obupujejo, a pri vsem tem gre, kot bi rekel Mesec, le za dolg boj levice za strukturne reforme, ne v Grčiji, pač pa v vsej Evropi. To, da je grška Siriza dvignila glas, le pomeni, da se je zbudila demokracija, ljudstvo, ki se upira nadnacionalnim in nedemokratičnim mednarodnim finančnim institucijam. Preprosteje, ki se upira kapitalu. Več

  • Borut Mekina

    foto: Uroš Abram

    26. 6. 2015

    Mladina 26

    Politika  |  Intervju

    Karl Erjavec

    V zadnjih desetih letih ni bilo vlade brez Karla Erjavca. Na notranjepolitičnem področju postaja vse bolj suveren politik, med vedno novimi »obrazi« z zgolj teoretičnim znanjem o delovanju države, kot jih označuje sam. Pravi, da se zna zato postaviti po robu in zagovarjati interese države. Na zunanjepolitičnem področju tako, da Slovenijo potiska bolj na sredino med obe velesili, Rusijo in ZDA. Znotraj države pa tako kot minuli mesec, ko se je uprl predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je želel privatizirati Zavarovalnico Triglav. Z Erjavcem smo se pogovarjali sredi še ene od »kriz« EU. Med grško in begunsko krizo, na dan, ko je angleški premier David Cameron v Sloveniji iskal podporo za svojo reformo Evropske unije. Več

  • Klemen Košak

    foto: Uroš Abram

    19. 6. 2015

    Mladina 25

    Družba  |  Intervju

    Dr. Mirjana Ule

    Verjetno nihče ne bo ugovarjal, če dr. Mirjano Ule z ljubljanske fakultete za družbene vede opišemo kot najpomembnejšo raziskovalko slovenske mladine. Že vsaj petnajst let opozarja, da življenje v sodobnem svetu postaja vse bolj negotovo, in ker se slovenska država na to ne zna odzvati, otroci varnost iščejo znotraj družin. V zadnjih letih Mirjana Ule proučuje, kako se to pozna v šolah. Starši se v delo šol nikjer ne vpletajo tako intenzivno kot v Sloveniji, je pokazal evropski projekt »Upravljanje izobraževalnih potekov v evropskih družbah znanja«, v katerem so opravili ankete in intervjuje z vsemi akterji, vpletenimi v šolsko delo – otroci, starši, učitelji, svetovalnimi delavci in snovalci izobraževalnih politik. Več

  • Urša Marn

    foto: Uroš Abram

    12. 6. 2015

    Mladina 24

    Ekonomija  |  Intervju

    Ivan Ribnikar

    Dr. Ivan Ribnikar je upokojeni profesor monetarne ekonomije in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Ko gre za vprašanje reševanja bančnega sektorja in tega, ali naj država ohrani lastništvo v ključnih domačih bankah ali pa naj se iz njega v celoti umakne, ima Ribnikarjevo mnenje težo. Kajti kar osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi med uspešno sanacijo slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let. Več

  • Saša Eržen

    foto: Uroš Abram

    5. 6. 2015

    Mladina 23

    Kultura

    Jure Godler

    Satira, ki nam ponuja obliž na rano politične realnosti, je ubežala šibki gravitaciji nacionalne televizijske hiše in se naselila na Planetu TV. Tako kot Jure Godler, ki pravi, da ni on zapustil nacionalke, ampak ona njega. Po številnih imitacijah in televizijskih inkarnacijah prejemnik viktorja za najobetavnejšo medijsko osebnost leta 2006 ugotavlja, da je končno našel svojo pravo vlogo. Kot pisec in voditelj se je tokrat prvič podal na polje politične satire, ki ga od marca obdeluje s soustvarjalci oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem. Za format, ki po zgledu ameriških poznovečernih šovov izkorišča satirični naboj novic, je suveren, inteligenten in karizmatičen voditelj ključnega pomena. Godler je vse našteto in glede na to, da je komaj prestopil prag tridesetih, se veselimo njegovega odraščanja za voditeljskim pultom in pisanja za kamerami. Med pogovorom za nekoga, ki zbuja vtis angleške uglajenosti, presenetljivo veliko preklinja. A očitno si strast, ki prežema vse njegovo delovanje, na ta način utre pot tudi v govor. Več