MLADINA Trgovina
  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

    Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Družba

    Miran Stanko, župan občine Krško

    V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

    Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Ciril Ribičič o podobnostih in razlikah v osamosvajanju Slovenije in Katalonije

    Potem ko je špansko ustavno sodišče leta 2014 referendum o statusu Katalonije razglasilo za »nezakonit«, so se med tamkajšnjimi prebivalci in prebivalkami še okrepile (sicer že večdesetletne) želje po samostojnosti te najbogatejše španske regije, ki se ponaša z bogato zgodovino, svojima jezikom in kulturo. Posledica novega osamosvojitvenega vrenja, ki je sledilo odločitvi španskega sodišča, je bila izvolitev osamosvojitvi naklonjenih strank na volitvah leta 2016. Nove katalonske oblasti s predsednikom regije Carlesom Puigdemontom na čelu so začele s premišljenimi koraki začrtovati pot v samostojno Katalonijo. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Adam Casals, predstavnik katalonske vlade

    Že nekaj ur pred plenarno sejo katalonskega parlamenta, na kateri naj bi predsednik Carles Puigdemont, v skladu z referendumsko odločitvijo katalonskega ljudstva v začetku oktobra, razglasil neodvisnost španske regije, se je pred poslopjem v Barceloni zbralo več tisoč Kataloncev in Katalonk, starih in mladih, ki so s svojimi telesi varovali parlament. Ozračje je bilo naelektreno, saj je v tej španski regiji, ki si prizadeva za osamosvojitev, še vedno več kot 10 tisoč pripadnikov španskih vojaških in policijskih enot; tistih, ki so v začetku oktobra z nasiljem preprečevali Kataloncem pravico do odločanja o samostojnosti Katalonije na referendumu. Grozili so z zasedbo poslopja parlamenta. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Družba

    Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, podpredsednik Evropskega sveta waldorfskih šol

    Seveda ne. Kar se mene tiče, je objavljanje takšnih podatkov sporno. Vprašljivo je tudi, zakaj se pri tem posebej omenja samo naša šola. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev. Več

  • Jure Trampuš

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ter kandidatka za predsednico republike

    Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik

    Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Vid Ponikvar / Sportida

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Družba

    Peter Vilfan, komentator in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance

    Peter Vilfan je bil nekoč odličen košarkar. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil štiri medalje, tudi zlato na svetovnem prvenstvu v Manili leta 1978. Košarke seveda ne igra več, pravi, da bi verjetno želel zabiti, a vprašanje, kako bi bilo, ko bi priletel na tla. Vilfan je danes poslanec v državnem zboru, vseskozi je tudi televizijski komentator. Bil je tudi komentator prenosov na turnirju, kjer je Slovenija postala evropski prvak. Še vedno je vzhičen, nad igro, nad igralci, nad trenerjem in nad načinom, kako so slovenski košarkarji postali evropski prvaki. Več