ALTERNATIVE EVROPE
  • Družba  |  Intervju

    Draga Potočnjak

    Marjan Horvat  |  Mladina 30  |  25. 7. 2014

    Draga Potočnjak, igralka in pisateljica, se je rodila leta 1958 v Prelogu na Hrvaškem. Leta 1964 se je njena družina preselila v Slovenijo. Študirala je na AGRFT, leta 1981 diplomirala in se istega leta zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG). Pot dramske igralke je v tem gledališču začela v legendarnih predstavah Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija režiserja Ljubiše Ristića, kasneje pa je sodelovala s številnimi režiserji v Sloveniji in v nekdanjih jugoslovanskih republikah.

  • Politika  |  Intervju

    Janja Roblek

    Peter Petrovčič  |  Mladina 29  |  18. 7. 2014

    K Janji Roblek, predsednici Slovenskega sodniškega društva in Okrožnega sodišča v Kranju, smo se odpravili na pogovor o totalnem napadu na sodstvo in pravosodje nasploh, ki ga, še posebej po pravnomočni obsodbi Janeza Janše v zadevi Patria, vrši SDS s svojimi »civilnodružbenimi« sateliti. Na pročelju stavbe, kjer odločajo kranjski sodniki, sta dva grafita, na obeh sta narisana srp in kladivo, sodnike pa obtožujeta, da so komunistični fosili in servis komunistične hunte. Roblekova pravi, da gre za sveža grafita, ki sta nastala v noči s četrtka na petek, dva dni pred volilnim dnem, ki je dal nedvoumne rezultate. Ljudje so namreč z veliko večino zavrgli tezo, da je bil Janša obsojen na montiranem političnem procesu, in poleg tega daleč največ glasov namenili stranki, katere temeljno vodilo je spoštovanje institucij pravne države.

  • Svet  |  Intervju

    Julie Ward

    Martin Gramc  |  Mladina 28  |  11. 7. 2014

    Verjamem, ampak politika je hkrati aktivizem na drugačni ravni. Če želimo kaj spremeniti, moramo spremeniti zakone, da lahko protestiramo in vodimo kampanje.

  • Svet  |  Intervju

    Birgitta Jónsdóttir

    Marjan Horvat  |  Mladina 28  |  11. 7. 2014

    Birgitta Jónsdóttir (1967), islandska pesnica, pisateljica, aktivistka in političarka, je v času krize v islandski parlament Althing pripeljala Gibanje državljanov, katerega cilj je bila demokratična reforma, s katero naj bi presegli strankarsko politiko, lani pa še Piratsko stranko, ki jo vodi. Ključni cilj privržencev Gibanja državljanov je bil oblikovati in uveljaviti novo islandsko ustavo, ki bi jo napisali državljani, vendar jim je spodletelo. Piratska stranka pa jo je pritegnila s platformo za nov tip demokracije, demokracijo 2.0., na katero se Jónsdóttirjeva zdaj osredotoča pri svojem političnem delovanju.

  • Politika  |  Intervju

    Dr. Srečo Dragoš

    Klemen Košak  |  Mladina 27  |  4. 7. 2014

    Srečo Dragoš si želi, da bi pred volitvami politike vprašali tudi o neenakosti. Je v Sloveniji premajhna ali prevelika? Jo želimo povečati ali zmanjšati? Ker o tem ni nobene razprave, zmagujejo neoliberalne puhlice, poudarja profesor na ljubljanski fakulteti za socialno delo.

  • Družba  |  Intervju

    Dr. Janez Stanovnik

    Jure Trampuš  |  1. 7. 2014

    Janez Stanovnik je natančen, o njegovem življenju smo se pogovarjali dvakrat, skupno slabe štiri ure, nato je poslal še več na pisalni stroj napisanih pojasnil, sugestij, pri avtorizaciji pogovora pa je preverjal vsako besedo posebej. »Veste, ne zamerite mi, velja izgovorjena beseda, ampak rad bi pred objavo še enkrat prebral, čeprav vam popolnoma zaupam,« je dejal vljudno.

  • Družba  |  Intervju

    Dr. Ivan Štuhec

    Jure Trampuš  |  1. 7. 2014

    Z Ivanom Štuhecem smo se pogovarjali v njegovi sobici na teološki fakulteti. Pogovor z njim je bil podoben retoričnemu boksu. Štuhec rad pretirava, izziva in je v svojih stališčih nepopustljiv, še posebej, kadar pogovor teče o politiki. Štuhec prizna tudi napake cerkve, a zanje je v prvi vrsti krivo preveliko zaupanje. Kljub vsemu po koncu pogovora Štuhec ni bil slabe volje, nasprotno, nekajkrat smo se tudi nasmejali. In tu in tam smo se z njim tudi strinjali. Enkrat. Tako na pol.

  • Družba  |  Intervju

    Dr. Angelika Mlinar

    Borut Mekina  |  1. 7. 2014

    Dr. Angelika Mlinar (44) je danes tako rekoč deveta »slovenska« evroposlanka. Na letošnjih evropskih volitvah ji je uspel veliki met – na listi stranke NEOS je bila izvoljena v evropski parlament zgolj leto za tem, ko je bila izvoljena v avstrijskega. Mlinarjeva, rojena v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je sicer borka proti diskriminaciji, ne samo Slovencev v Avstriji, ampak tudi drugih manjšin in skupin. Po končani slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju prava v ZDA je delala v delegaciji evropske komisije v Ljubljani, zatem je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) najpomembnejša organizacija slovenske manjšine na Koroškem.

  • Družba  |  Intervju

    Matevž Krivic

    Peter Petrovčič  |  1. 7. 2014

    Matevž Krivic nas je sprejel doma v Spodnjih Pirničah, v objemu neokrnjene narave, daleč od mestnega vrveža, kjer rešuje najtežja pravna vprašanja, od katerih so odvisne usode tistih skupin ljudi, ki so se v boju z državnim aparatom znašli goli in bosi. Preden je odgovoril na prvo vprašanje, nas je že zmotil klic enega izmed »klientov«. Kmalu za tem je soproga prijazno postregla s kavo ravno med pogovorom o prostem času. Ob tem ga je vprašala nekaj, na kar niti eden izmed najbolj plodnih piscev pisem bralcev ni znal odgovoriti – ali se sploh spomni, kdaj je nazadnje preživljal prosti čas.

  • Družba  |  Intervju

    Dr. Alenka Zupančič Žerdin

    Marjan Horvat  |  1. 7. 2014

    Dr. Alenka Zupančič Žerdin sodi v znamenito Ljubljansko šolo psihoanalize, ki je črpala iz poststrukturalizma in iz filozofije Jacquesa Lacana. Doktorirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in drugič na Université Paris VII pri Alainu Badiouju. Napisala je več monografskih del, nekatera so prevedena v tuje jezike, med njimi pa je treba posebej omeniti dela Nietzsche: Filozofija dvojega; Etika realnega: Kant, Lacan; Seksualno in ontologija in v širši intelektualni javnosti najbolj znano Poetika: druga knjiga, v kateri je znanstveno rehabilitirala pojem smešnega in komedijo. Prav to knjigo naj bi bil frančiškan Viljem Baskervilski v Ecovem zgodovinskem romanu Ime rože »odkril« v zaprašeni knjižnici srednjeveškega samostana iz 13. stoletja, kjer so se dogajali nepojasnjeni umori.