ALTERNATIVE EVROPE
  • Politika  |  Intervju

    Dr. Vesna Leskošek

    Klemen Košak  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Statistični urad je sporočil, da se je v Sloveniji lani zelo povečalo število ljudi, ki živijo v tveganju revščine, in tega žalostnega podatka nam ne more nihče pojasniti bolje kot dr. Vesna Leskošek, saj revščino, neenakost in boj proti njima intenzivno proučuje že dvajset let. Podatki so res skrb zbujajoči. Čeprav se je prag tveganja revščine znižal s 606 evrov mesečnih dohodkov na 593 evrov za samsko osebo in s 1273 evrov na 1245 evrov za štiričlansko družino, se je število oseb, ki na mesec ne zberejo toliko, povečal z 271 tisoč na 291 tisoč. To je največje število od leta 2005, ko je Slovenija prvič izvedla anketo o dohodkih in življenjskih razmerah. Vendar pravo vprašanje ni, kakšni so vzroki za to, saj smo te vzroke poznali, še preden so nastali. Vesna Leskošek je, tako kot še nekateri, napovedala, da bodo imele spremembe socialne zakonodaje takšne posledice. Pravo vprašanje je, zakaj so politiki to naredili, kljub temu da so vedeli, kaj delajo.

  • Kultura

    Siniša Gačić

    Max Modic  |  Mladina 38  |  19. 9. 2014

    Boj za, dobitnik vesne za najboljši celovečerec letošnjega Festivala slovenskega filma (FSF), je prvi dolgometražni dokumentarec Siniše Gačića, diplomanta montaže in podiplomskega študenta režije na AGRFT, scenarista, režiserja, TV-voditelja in novinarja Studia City, ki je bil nekoč tudi novinar Mladine. Gre za dinamičen filmski portret gibanja 15o, slovenskega poganjka antiglobalističnega gibanja Zavzemimo, ki se je 15. oktobra 2011 utaborilo na ploščadi pred slovensko Borzo, tapeciralo njen vhod s protestniškimi parolami, snelo črko R z zlatega napisa »borza« na pročelju, jo nadomestilo s črko J, nato pa po nekaj aktivističnih performansih v pol leta zlagoma usahnilo.

  • Družba  |  Intervju

    Brane Gregorčič

    Staš Zgonik  |  Mladina 37  |  12. 9. 2014

    Brane Gregorčič bo prihodnje leto praznoval 30-letnico v državni meteorološki službi, najprej v okviru Hidrometeorološkega zavoda, zadnja leta pa pod okriljem v Agencije za okolje. Je eden najbolj znanih slovenskih meteorologov, kar je predvsem posledica njegovega že 25-letnega staža kot enega od napovedovalcev vremena na nacionalni televiziji. Prepričan je, da lahko državni meteorologi kljub zaostreni spletni konkurenci vremenskih napovedi in vse večji vlogi računalnikov še vedno ponudijo dodano vrednost pri napovedovanju tako vplivnega dejavnika na vsakdan posameznika, kot je vreme. Prepričan pa je tudi, da je letošnjega poletja, kolikor ga je sploh bilo, konec.

  • Politika  |  Intervju

    Joško Prinčič

    Denis Vičič  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Z uvedbo določil zaščitnega zakona je bil vzpostavljen slovenski oddelek pri šolskem uradu Furlanije - Julijske krajine, ki ima sedež v Trstu. Prej sta bila za slovenske šole v Italiji pristojna dva urada, v Gorici in Trstu. Devet zaposlenih je usklajevalo in načrtovalo upravne in pedagoške dejavnosti. V novem oddelku je delo dobilo sedem ljudi, nekateri za polovični delovni čas. To je manj zaposlenih, kot jih predvideva zaščitni zakon. Goriški šolniki so izgubili tudi center, kjer so dobivali vse potrebne informacije. Pouk ni ohromljen, je pa vse preostalo, vsa administracija.

  • Svet  |  Intervju

    Dr. Primož Šterbenc

    Jure Trampuš  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Borci Islamske države, kalifata, ki se je oblikoval v zadnjih mesecih, naj bi v severnem Iraku in Siriji nadzirali ozemlje v velikosti Jordanije. Pod njihovim nadzorom je recimo skoraj dvomilijonski Mosul, pripadniki radikalnega islamističnega gibanja uvajajo šeriatsko pravo, razkazujejo trupla ubitih, križajo kaznjence, pobijajo zahodne novinarje in grozijo vsem, ki se ne strinjajo z njim. Zakaj se je islam na tem ozemlju tako radikaliziral, kaj je kozmična vojna, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Primožem Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področji mednarodnih odnosov in sociologije religije, specializiral pa se je za vprašanja, povezana z islamom in Bližnjim vzhodom. Napisal je tudi znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije.

  • Družba  |  Intervju

    Will Martin

    Staš Zgonik  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Dr. Martin je avstralski agrarni ekonomist, ki pri Svetovni banki v Washingtonu vodi raziskovalni oddelek za kmetijstvo in razvoj podeželja. Je eden največjih svetovnih strokovnjakov za vprašanja globalnih prehranskih politik in boja proti revščini.

  • Kultura

    Arjan Pregl, slikar

    Marjan Horvat  |  Mladina 36  |  5. 9. 2014

    Arjan Pregl (1973) je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom Metke Krašovec in Bojana Gorenca, tri leta kasneje je na isti šoli končal magistrski študij slikarstva in leta 2004 še magistrski študij grafike. V svojih delih, pogosto humornih ali ironičnih, tematizira družbeno aktualne pojave, kot implicitna rdeča nit pa je v njih vedno prisotna refleksija teorije umetnosti. Za svoje delo je dobil različne nagrade, bival v umetniških rezidencah v Berlinu in Londonu, v katerih bivanje omogoča ministrstvo za kulturo. Razstavljal je v številnih evropskih državah, pa tudi v ZDA, na Japonskem, njegove slike najdemo v več javnih zbirkah, med drugim v umetniški zbirki evropskega parlamenta.

  • Ekonomija  |  Intervju

    France Arhar

    Urša Marn  |  Mladina 35  |  29. 8. 2014

    Šestinšestdesetletni doktor pravnih znanosti France Arhar je večji del svoje kariere posvetil bančništvu. Je predsednik Združenja bank Slovenije, pred tem je bil deset let guverner Banke Slovenije, nato je vodil upravo Unicredit banke, od junija lani do aprila letos pa je bil predsednik nadzornega sveta NLB, ključne slovenske banke v stoodstotni lasti države. Ko vladi svetuje, naj gospodarsko rast spodbudi z vlaganjem v infrastrukturne projekte, mu kaže prisluhniti.

  • Ekonomija  |  Intervju

    Stojan Petrič

    Urša Marn  |  Mladina 34  |  22. 8. 2014

    Koncern Kolektor, ki ga že dve desetletji vodi Stojan Petrič, je eden od zmagovalcev gospodarske krize. Je učbeniški primer, kako se mora podjetje razvijati, da ostane konkurenčno na globalnih trgih. Kolektor je v zadnjih petih letih kljub gospodarski krizi podvojil promet in občutno znižal zadolženost, tako da je danes med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji. Ima dovolj lastnega kapitala, da lahko prevzema konkurenčna podjetja in še naprej raste. Petrič je bil v času Pahorjeve vlade član nadzornega sveta NLB, pred tem je bil nadzornik v Abanki, v času vlade Alenke Bratušek pa je vodil strateški svet za gospodarstvo.

  • Ekonomija  |  Intervju

    Jože Mencinger

    Urša Marn  |  Mladina 33  |  14. 8. 2014

    Zdi se, da se v šestih letih finančne in gospodarske krize nismo ničesar naučili. Zategovanje pasu, socialna kapica, razprodaja državnih podjetij – vse to nas še bolj oddaljuje od rešitve. Zaradi klečeplazenja domačih politikov pred bruseljskim uradništvom se spreminjamo v kolonialno periferijo, ki ji vladajo tujci, opozarja dr. Jože Mencinger, eden od vodilnih slovenskih ekonomistov, upokojeni profesor Pravne fakultete in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu EIPF.