• Družba  |  Intervju

    Jadranka Vesel

    Jadranka Vesel že več kot dvajset let proučuje različne oblike družbenoekonomskih organizacij, ki jim je skupno, da ne delujejo po načelih kapitalskih podjetij, ampak so usmerjene na skupno(st). V fokusu njenega proučevanja so zadruge.
    Veselova, ki je bila leta 2011 soustanoviteljica Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, danes deli svoje izkušnje in spoznanja s študenti in pripadniki civilnodružbenih organizacij. Sama se opredeljuje kot aktivistka.
    Z Veselovo smo se pogovarjali o zadrugah in neuspešnih delavskih prevzemih podjetij, o premajhni družbeni naklonjenosti lastniški pluralizaciji na Slovenskem in o zadružništvu v javni sferi, obliki, v kateri je tudi nobelovec Dario Fo ustvarjal svoje predstave. Več kot sto inovativnih manjših zadrug je nastalo v zadnjih letih tudi v Sloveniji, čeprav jim družbeno ozračje ni naklonjeno. Več

  • Jure Trampuš

    foto: Uroš Abram

    4. 3. 2016

    Mladina 9

    Politika  |  Intervju

    Dr. Miro Cerar

    Popolnoma jasno je, da je čas, v katerem vlada Miro Cerar, težak. Migrantska kriza je velik izziv, za Evropo, za Slovenijo. Vlada Mira Cerarja pri obravnavi beguncev vseskozi niha, govori o človekovih pravicah, a zaostruje azilno zakonodajo, poudarja človečnost, a postavlja žico. Sedaj so se, povsem pričakovano, v Sloveniji pojavili še ksenofobija, strah, sovražnost. Miro Cerar se je odzval, obsodil skrajne politike, skrajna stališča. Pohvalno, vendar se ni spremenil. Ko govori o beguncih, v isti sapi omenja varnost. Ko govori o človečnosti, hkrati razmišlja o absorpcijskih sposobnosti Slovenije. Ko smo mu v intervjuju očitali, da je poskušal prekomerno zaostriti azilno zakonodajo, in dodali, da to pač ni evropsko, nas je popravil. Tako počne vsa Evropa, omejevalni ukrepi so evropski. Morda so res, a takšna politika ni politika Evrope, kakršne bi si želeli. Več

  • Staš Zgonik

    foto: Uroš Abram

    26. 2. 2016

    Mladina 8

    Družba

    Dr. Tatjana Avšič – Županc

    Zgodba o slovenskih znanstvenikih, ki jim je prvim uspelo odkriti povezavo med okužbo z virusom zika in razvojem mikrocefalije pri otroku v maternici, je polna ambivalentnih čustev in neverjetnih naključij. Hkrati pa je tudi dokaz njihove izjemne usposobljenosti, radovednosti, odzivnosti in iznajdljivosti. V času, ko virus razsaja po ameriški celini in je njegovo preučevanje osrednja prioriteta desetin laboratorijev po svetu, je prav njim uspelo prvim priti do ključnih dokazov za razumevanje nevarnosti okužbe.
    Levji delež zaslug za uspeh ima dr. Tatjana Avšič - Županc, vodilna slovenska in tudi svetovna virologinja, ki je prevzela vodenje raziskave in tudi prepričala ostale sodelujoče, da gre za odkritje, vredno objave v najuglednejši medicinski znanstveni reviji na svetu – New England Journal of Medicine.
    Ne glede na številne uspehe v preteklosti, na primer odkritje dveh novih virusov, je bilo delo pri tem projektu zanjo nekaj posebnega. »Ne znam opisati občutka. Že leta nisem čutila take čudovite utrujenosti, zagnanosti. Motivacija je bila tako visoka, da nismo bili ne žejni ne lačni.«
    Utrujenost počasi prihaja za njo. Adrenalin je popustil, nastopil pa je izčrpavajoči del naloge. »Ker sem jaz tisti avtor, ki je predviden za korespondenco, dobim ogromno poizvedb in vprašanj. Še vedno se mi ni uspelo prebiti čez vso pošto, sploh ker je treba vmes opravljati tudi redno delo.« V ponedeljek je tako pozdravila novo generacijo svojih študentov na ljubljanski Medicinski fakulteti. Intervju za Mladino je prvi, v katerega je privolila po objavi odkritja. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Atul Gawande: Minljivost

    Ameriški kirurg indijskega rodu prek osebne zgodbe svojega očeta, nekaterih pacientov in zdravniškega uvida odpira temo zdravljenja neozdravljivih. Človek dočaka trenutek, ko mu tudi medicina ne pomaga več. Vitalnega starca je tako zadel uničujoči tumor hrbtenjače, ki bi ga lahko napravil za tetraplegika, a bil je že tako razžrt, da je bila tudi operacija brez velikih obetov. Sam, kirurg po poklicu, se je odločil, da raje nadaljuje z igranjem tenisa in dobrodelnimi projekti, dokler ga bodo pač noge nosile. In si je priboril še nekaj spodobnih let. Več

  • Matej Bogataj

    26. 2. 2016

    Mladina 8

    Kultura  |  Knjiga

    J. M. Coetzee: Jezusovo otroštvo

    »Iščemo streho nad glavo, da začnemo novo življenje,« je zadnji stavek v romanu. Nasvet malega Davida, kaj naj bi rekli v nekakšnem begunskem centru v oddaljenem kraju, kamor pobegneta njegov ’boter’ in skrbnik Simón ter nadomestna mati Inés. Oba begunca od prej, iz neznanega razloga, oba že dobro nameščena, ona celo v vilo s tenisom. On je malega pobral in nekako posvojil na ladji, ker je izgubil podatke o materi in sploh vse. Ko mu jo pomaga iskati, zaradi hladu birokracije in obče brezbrižnosti nad iskanjem obupa in določi za mater prvo primerno žensko, ki jo vidi, Inés. Ta presenetljivo sprejme, se preseli k malemu v njuno stanovanje, on pa klošari v okolici pristanišča, kjer raztovarja ladje. Dokler mali, ki ga dajo v prevzgojno ustanovo, ker bojkotira pouk in je neukrotljiv, ne pobegne, onadva pa se prav tako spustita v beg pred institucijami, ki jima ga hočejo vzeti. Več

  • Borka

    26. 2. 2016

    Mladina 8

    Kultura  |  Plošča

    Kanye West: The Life of Pablo

    Kaj sploh še povedati o plošči, o kateri je bilo povedano že vse in preveč? Največ o samih zaletavih pripravah nanjo: priča smo bili neskončnim menjavam naslova, v tednih pred izidom pa je na vsakodnevni ravni postalo jasno tudi, da Kanye West svoj sedmi album krpa zadnji hip. Mastering ter izbor in zaporedje posnetkov so urejali še na dan predstavitve. V bistvu je pri vsem skupaj še najbolj osvobajajoče, da nam je izvajalec, ki konstantno opozarja, da potrebuje le svobodo izražanja, ker »centri moči« omejujejo njegovo večdisciplinarno genialnost, pokazal, da je celo na samem vrhu glasbene industrije stvari možno delati čisto zadnji hip. Brezglavo. Neodločno. Shizofreno. Ali pa je bil vse skupaj le nateg, instrument nenehnega medijskega pompa? V tem je tudi nekaj strašljivo zvitega: nadležno agresivni medijski pomp je mogoče ustvariti brez vsebine. Več

  • Katja Perat

    foto: Uroš Abram

    19. 2. 2016

    Mladina 7

    Kultura

    Marko Vuksanović

    Ko so Avtomobili, eden najbolj dolgoživih rezultatov jugoslovanskega novega vala, 24. januarja nastopili na odru ljubljanske Drame, sva s prijateljem ugotavljala, da je to bend, ki bi moral polniti stadione. Danes Novogoričani z več kot tridesetletno glasbeno kariero blago brlijo v kolektivnem spominu slovenstva, skoraj vsak bi si znal zagodrnjati kakšen njihov komad o minevanju in žalosti, malokdo pa zares ve, komu ga pripisati. Njihov pevec in tekstopisec Marko Vuksanović ali najlepši glas slovenskega rokenrola danes hodi spat ob devetih zvečer, veliko bere in v spomin na nedokončani študij sociologije tu in tam navrže kakšno marksistično referenco. Več

  • Klemen Košak

    foto: Uroš Abram

    19. 2. 2016

    Mladina 7

    Politika

    Dr. Aleš Bučar Ručman

    Ko Aleš Bučar Ručman združi dogajanja na področjih, s katerimi se ukvarja, vidi zelo temačno sliko. Je sociolog in politolog, ukvarja pa se predvsem s sodobno, potrošniško demokracijo, mediji in migracijami. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru dela že od leta 2004, a je bil do leta 2009 tudi politik, namreč predsednik podmladka Liberalne demokracije Slovenije. Stranko je zapustil, ker se ni strinjal z njeno »neoliberalno ideologijo«. Več

  • Marjan Horvat

    foto: Uroš Abram

    19. 2. 2016

    Mladina 7

    Svet

    Kostas Lapavicas

    Grk Kostas Lapavicas (1961), profesor ekonomije na londonski Šoli za orientalske in afriške študije (SOAS), je eden izmed redkih (marksističnih) levičarjev, ki so od začetka grške finančne in gospodarske krize opozarjali, da je rešitev le izstop Grčije iz evroobmočja. Zanj se je zavzemal tudi v vlogi poslanca Sirize, vendar se je od njenega voditelja in grškega premiera Aleksisa Ciprasa kmalu oddaljil. Danes še ostreje kritizira Ciprasovo politiko in tudi evropsko novo levico, ki predsednika grške vlade nekritično podpira. Je avtor knjig o financializaciji in reden kolumnist britanskega Guardiana. Več

  • Pisma bralcev

    Jasna Murgel

    Študirala sem mednarodno pravo varstva človekovih pravic in iz tega področja tudi doktorirala in menim, da se je na naraščajoči sovražni govor, tudi na spletu, treba odzvati in se izreči proti njemu, saj je ena od oblik diskriminacije. Država je skladno z mednarodnimi zavezami dolžna ukrepati, da se diskriminacija ustavi in prepreči. Državni zbor mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo to omogočala. Predvsem pa je pomembno, da se na tej, najvišji državni ravni državljanom sporoči, da je sovražni govor nedopusten in da državni zbor, najvišji demokratični organ, zastopa takšno mnenje. Več