• Maja Novak

    Maja Novak

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Ihta

    Slovenec sem, Slovenec tja

    Meni v tej državi ni čisto nič več jasno; kadar pa mi je jasno, ne morem verjeti. Tako še vedno ne morem verjeti, da se je med nami našel človek, ki noče biti minister, ker meni, da za to nima strokovnega znanja. Morda je Tomaž Gantar nadpovprečno pošten in samokritičen mož in morda se samo spreneveda ter išče izgovore. Navsezadnje je politik. A tudi če velja slednje, ga kaže pohvaliti, saj je celo s svojim (morebitnim) izgovorom pokazal, da se bolj od kolegov, ki se vsi do zadnjega spoznajo na vse, zaveda, da ministrstva niso »fevdi«, kot je v parlamentu duhovito pripomnila Violeta Tomič, temveč kraj, kjer bi bilo treba delati.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Hrvaška

    Vojak za 21. stoletje

    Če bi Hrvaška imela kaj pameti, bi že zdavnaj zaprla meje z Bosno, še več, ob njih bi razporedila močne specialne vojaške enote. Toda ne, namesto tega je popolnoma neodgovorno dopustila, da je na njeno ozemlje prišla kopica državljanov sosednje države, in to celo med turistično sezono, s tem pa škandalozno ogrozila življenja ne le svojih državljanov, ampak tudi državljanov številnih evropskih držav, ki so jo izbrali za dopustovanje prav zato, ker naj bi bila varna.

  • Misterij okrevanja

    Septembrski podatki o gospodarski rasti so sovpadali s sklenitvijo koalicijske pogodbe in iskanjem ministrov nove vlade. V politično razgretih razmerah so spodbudne ekonomske novice izgubile potreben sijaj, misterij okrevanja je zaobšel tako strokovno javnost kot tudi politične akterje. Izhod iz recesije se kaže bolj v statističnih številkah kot v vsakdanjih presojah, da nam gre bolje, bolj v odboju kot v krepitvi trendov rasti, v katere bi lahko zaupali. Zato so politiki presenečeni, poslovneži nejeverni, ekonomski napovedovalci pa nemalo zmedeni. Toda dejanski izhod iz recesije zahteva ravno nasprotno, da strokovno obvladujemo anticiklično, da poslovno zaupamo v zasuk in da politično vemo, kam gremo. Ali to velja tudi za novo prihajajočo vlado?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kolumna

    Škodljivec

    Informativni program nacionalne TV je v običajnem, se pravi klavrnem stanju. Ko je prejšnji teden v večernih poročilih objavil izvrstno novico, da je Slovenija dosegla najvišjo gospodarsko rast v EU, je novinar takoj dodal znameniti ampak in potem sta ta ampak obdelovala povabljeni predstavnik Alte (našega sklada, ki pomaga prodajati državo premoženje in pri tem mastno služi) in ekonomist Masten. Oba sta trda neoliberalca, člana plemena, ki rado sproža histerijo in izredne razmere, da laže doseže svoje cilje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Odpoklic neetičnosti

    Ko so že pred meseci novinarji začeli spraševati premierko Alenko Bratušek, ali res namerava kandidirati za mesto evropske komisarke, jih je zavrnila, češ, da njene želje niso pomembne.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Dva leva

    Danse macabre

    Grozljiv poraz Slovenije proti reprezentanci ZDA na svetovnem prvenstvu v košarki nam je odprl oči: pravzaprav že vse od 25. junija 1991 živimo v nekakšnem drugem polčasu. Če smo na začetku in pred njim verjeli v iluzijo, smo se v »drugem polčasu« streznili. Kot da bi se udejanjile Kučanove preroške besede na večer osamosvojitve (»danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan«).

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Konec privida

    Pogajanja za sestavo vlade so brez dvoma naporna za vsakega mandatarja. Usklajevanja, pogajanja, kandidati, ki se zdijo dobri, pa se izkaže, da imajo kakšen madež, ki bi jih odnesel s funkcije še pred imenovanjem, pa koalicijski partner Karl Erjavec, ta stalnica vsake vlade po letu 2000 … A vseeno je to čas pričakovanja – češ, samo pogajanja zvozimo, potem pa bomo lahko začeli delati.