• N'toko

    N'toko

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Žive meje

    Rešimo ženske!

    »Kaj, za vraga, se dogaja z ženskami?« so se ob letošnjem 8. marcu spraševali številni kritični pisci, ko so zgroženi opazovali kičasto medijsko obravnavo dneva žena. Kako točno se je celo tisti dan, ki naj bi obeležil revolucionarno vlogo žensk pri oblikovanju družbe, spremenil v še eno pocukrano parado potrošništva? Če se mlade ženske danes spopadajo s celim kupom konkretnih problemov, jim mediji ne ponujajo kaj dosti drugega kot vedno nove diete in nasvete, »kako ga omrežiti v desetih korakih«. Je celulit res njihova edina težava? V času, ko se je večina evropskih 20-letnic morala kljub največji materialni blaginji v zgodovini odpovedati osnovni socialni varnosti, naj bi se te namesto s preoblikovanjem sistema ukvarjale s preoblikovanjem svoje spomladanske garderobe. Opazovalci se upravičeno sprašujejo, zakaj so turbulentne spremembe življenjskih razmer milijonov žensk deležne tako malo kritične pozornosti.

  • Blasfemičnost

    Kvantitativno sproščanje (QE) je nov, toda zapoznel in hkrati sporen ukrep ECB, s katerim skušajo centralni bankirji reševati evroobmočje in samo EU. Evrsko območje trpi zaradi temeljnih protislovij. ECB ne more delovati kot normalna centralna banka (CB), evropska komisija (EK) ni prava vlada EU. ECB je brez političnega suverena, EK brez monetizacije fiskalnih transferjev. Zato tudi nova mešanica monetarne in fiskalne politike ne more rešiti dveh želenih ciljev, zvišanja inflacije in povečanja gospodarske rasti. EU je v usodno likvidnostno zanko ujela Grčijo, hkrati pa sama tiči v nevarni likvidnosti pasti. ECB s QE še vedno bolj rešuje »finančne trge«, kot spodbuja želeno ekonomiko povpraševanja.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Kolumna

    Nalezljivost

    Grška drama se je trenutno unesla v kratek premor. Nemci in druščina zmage Sirize kljub zastraševanju niso mogli preprečiti, potem pa so se pričakovano spravili nanjo z vsemi topovi. Cipras in Varufakis morata popuščati, a nič še ni dokončno odločeno. A tudi če bo Siriza v igri z EU v glavnem poražena, se lahko še vedno loti kidanja gnoja navznoter in si tako morda zagotovi politično preživetje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Začetek konca marmeladarjev

    Minuli teden se je dogodil KPK. Njegov šef Boris Štefanec, ki je dolgo deloval kot pravniški kekec, je objavil podatke, zaradi katerih se je stresla vlada. Naenkrat se je pokazala povsem nova slika aktualne vlade. Premier Miro Cerar in šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar sta v minulem desetletju zaslužila poleg plač še za skoraj 400 in 600 tisočakov, sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Peter Vesenjak je s svojimi firmami državnim podjetjem dolžan več kot 5 milijonov, financminister Dušan Mramor pa je poleg službe prislužil še za 80 tisočakov. In zdaj pozor, mož, ki bdi nad državnim proračunom, ki je eminentni finančni strokovnjak pa ne zna povedati ne sešteti, koliko stranskih zaslužkov je dobil od poslovanja z državnimi podjetji v letih na prelomu tisočletja, v letih pred 2003, ki ne zapadejo očesu KPK!??

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Dva leva

    Angeli in demoni

    Kako se vzpostavi politična paranoja? Pravzaprav čisto enoznačnega psihološkega odgovora ni. Vsekakor pa jo prepoznamo, ko se oseba ali skupina povzpne na oblast. Kajti šele, ko je oseba ali skupina na oblasti, lahko zares ocenimo, iz kakšnega testa je. Kakšen je njen domet, a tudi kakšna je njena zmožnost refleksije in kritične distance do lastne pojave in delovanja. Kakšna je njena toleranca do različnosti in drugačnosti. Ok. Stranka Mira Cerarja ni imela veliko časa za priprave oz. za politično socializacijo. Na oblast je dobesedno padla, kot nepozoren sprehajalec pade v odprt jašek ulične kanalizacije. To je pri analizah vsekakor treba upoštevati.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Kapitalizem torej

    Ni bilo absurdno zgolj to, kar je govorila, ampak celotna podoba: ko je ministrica (danes že v odstopu) za šolstvo Stanka Setnikar Cankar januarja na tiskovni konferenci razlagala, da si želi, da bi z učitelji, ki izvajajo učno pomoč, vlada dosegla dogovor, da bi to delo opravljali zastonj, je v oči bodla njena oprava. Oblečena je bila v kar ekstravagantno belo čipkasto kratko jakno z usnjeno obrobo. Pa ne pravimo, da je kaj narobe s tem kosom oblačila, o okusih ne gre razpravljati – a tako zelo neskladen je bil s tem, kar je govorila. Bodite skromni, je govorila v bleščavi opravi. Verjetno bi se danes Stanka Setnikar Cankar, ki si je očitno kot honorar zaračunala vsak vdih, ki ga je naredila zunaj delovnega časa v prostorih upravne fakultete, najraje vdrla v zemljo. Pa ne zato, ker bi jo bilo sram takšnega načina razmišljanja, ampak ker jo zdaj pač ljudje grdo gledajo. Razume še vedno ne, kaj je naredila narobe.