-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Ihta
Povsem mogoče je, da se bomo zbudili v referendum. Draga N., moja najljubša lektorica, saj se sme tako reči, »zbudili se bomo v referendum«, kajne? Če nam mediji lahko zaželijo: »Dobrodošli v Slovenijo!« in če nam vremenarke obeh spolov in vseh barv las lahko obljubljajo, da se bomo »zbudili v sončno jutro«, se je gotovo mogoče zbujati tudi v referendume! Slovenščina se pač razvija in spreminja. Prijateljica, slavistka, trdi, da se je po eni od lingvističnih šol namesto tega, da bi grajali napačno rabo jezika, treba vprašati, zakaj ljudje »čutijo«, da je napačna raba pravilna. Pozabila sem, kako se šola imenuje, vendar ime zagotovo ima, torej je akademsko priznana in njen nauk drži kot pribit; zanima me samo, zakaj bi morali razvoj slovenščine s svojim »čutenjem« usmerjati prav tisti najbolj neuki, najmanj inteligentni, tisti z najmanj posluha za jezik in na splošno tisti, ki jim je jezika najmanj mar.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Hrvaška
Hrvaška občila so zgrožena nad podobami »barbarskega izživljanja pripadnikov ISIS-a« nad neprecenljivimi kulturnimi spomeniki v Iraku, ki jih gledamo dan za dnem. Televizije v studiih gostijo znane intelektualce in ti popolnoma zgroženi govorijo o dogajanju v iraškem mestu Mosul, kjer so uporniki iz samozvane Islamske države uničili zbirko neprecenljivih kipov v zgodovinskem mestu Nimrud in v starodavni Hatri, preden so ju džihadisti zravnali z zemljo.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Ekonomija
Vlada je nedavno predstavila tri dolgo pričakovane strateške dokumente o upravljanju državnih kapitalskih naložb. Predstavitev je sovpadala s propadom vladnega predloga petih nadzornikov SDH. Za nameček je nedavno Gospodarska zbornica gostila posvet o privatizaciji, kjer so osrednji akterji sijajno demonstrirali nerazumevanje korporativnega upravljanja. Zgodba ne more biti bolj povedna. Imamo prazne in zmedene strategije, povsem zgrešeno politiko kadrovanja in večne manipulacije s podatki in interpretacijami. Leviatan v biznisu je še vedno ekonomska skrivnost, državni kapitalizem 21. stoletja pa strašljiva politična anatema.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Kolumna
Po vladi se je zaradi njenih zaslužkarskih članov tako usulo tudi zato, ker je njen prvi mož, prav tako zaslužkar, v predvolilni kampanji zganjal preobilje moralnosti in etičnosti. In si tako nastavil past: visoka moralnost ne dopušča grehov, spodrsljajev in odtenkov, politični nagovor pa je manj purističen. Če je Cerar še mutil z davki, bo zanj hudo.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Pamflet
Pravica do zaščite pred zgražanjem javnosti
Pod vlado Mira Cerarja se je dogodil doslej najostrejši politični napad na policijo. Razlog je bila policijska preiskava v parlamentu povezana s primerom Bratušek. Premier ji je očital nespodobnost, preiskovanka, da je bilo preiskovanje nepotrebno, glasno se je odzval župan Zoran Janković, rekoč, da je preiskava nesmiselna. Dan za tem je padla že prva žrtev - sodnik Andrej Baraga je bil primoran odstopiti zaradi predhodnega tvitanja. Reč se je zavrtela kot salto mortale, najprej je sodišče sporočilo, da spada tvit med zasebne aktivnosti sodnika, a že ob zori so spremenili ploščo in razglasili, da je bilo sodnikovo politično tvitanje nedopustno. Podobno so reagirali osrednji mediji, »Delo« je denimo policijsko akcijo pospremilo kar z slabšalnim naslovom »Cirkus NPU«, potem pa se je udarec proti policiji še zaostril. Predsednik parlamenta Milan Brglez ni izbiral besed: nikoli več kaj takega!, medtem ko sta vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in ZaAB Jani Möderndorfer tirumfirala s tiradami pred teve kamerami.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Dva leva
Nemčija ni ena, Nemčiji sta (še vedno) dve. Ne toliko zaradi ledenega zidu med Ossiji in Wessiji, ki kopni počasneje, kot se je po združitvi pričakovalo, ampak zaradi razumevanja vloge Nemčije v evropski in svetovni politiki. Eno Nemčijo poosebljata brezčutna kanclerka Merklova ter prav tako brezčuten in dodatno še skrajno aroganten finančni minister, drugo predstavlja (levo)liberalna javnost, ki po dolgem času spet dobiva zavezništvo tudi v strankarskem polju. Na primeru Grčije se je Nemčija nekako spet znašla v letu nič, če si naslov sposodimo pri italijanskem neorealistu Rosselliniju, ki je svojo trilogijo tematiziranja druge svetovne vojne po dveh italijanskih zgodbah (Rim, odprto mesto in Paisà) zaokrožil s filmom (Germania anno zero) o nemškem novem začetku na materialnih in moralnih ruševinah starega režima.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Uvodnik
Na tem mestu bi bilo najbolj logično napisati, kako neumna, poceni in populistična je postala razprava o prejetih avtorskih honorarjih predsednika vlade. Mediji zdaj preštevajo evre, ki jih je prejel kot svetovalec, pa kot zunanji pravnik državnega zbora.
Iskanje brez piškotkov ni možno
