• N'toko

    N'toko

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Žive meje

    Genocid

    Ni bil ravno vsakdanji pogovor, niti ne vprašanja, o katerih bi človek razmišljal pod tušem ali med klikanjem po TV-kanalih v četrtek zvečer. Ali Slovenijo napadajo tuje sile? Se nam že dogaja tretja svetovna vojna? Nam bodo zavladale požrešne multinacionalke in nas zasužnjile? Se bo tu sploh še govoril slovenski jezik in pela slovenska pesem, ali morda vse to postaja preteklost? Bodo Zdravljico res zamenjali ameriški pop hiti? V TV-studiu je stalo šest akterjev slovenske glasbene industrije in v oddaji Epilog poskušalo odgovoriti na žgoča vprašanja slovenske narodne samobitnosti. Bili smo priča epskemu soočenju ideologij.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Hrvaška

    Odredi za čiščenje

    Prav nič več ni prepuščeno naključju, udarne skupine najbolj zagrizenih strumno posredujejo ob najlahnejšem sumljivem pišu. Tako je higienski odred prišel tudi na tribuno, ki je potekala na festivalu Subversive v Zagrebu, in dobesedno podivjal ob trditvah gosta festivala, urednika Mladine Roberta Botterija, ki si je drznil reči, da je bilo ob koncu osemdesetih let demokracije več kot danes. Ti osebki so po zagrebškem kinu Evropa razširili nacionalistični smrad z žaljivkami in grožnjami, zaradi česar je posredovala policija, a kaznovan seveda ni bil nihče. Takšna norost pač tukaj velja za del nacionalne folklore, zgolj nepomembno malenkost v tradicionalni matrici sovraštva, ki se je ugnezdilo v družbeno sprejemljiv pojem hrvaškega domoljubja.

  • Ko Butale postanejo Tepanje

    Vladna klasifikacija in strategija upravljanja naložb je po nekaj mesecih usklajevanj pred parlamentarnim rešetom. Toda dolgo pričakovana ekonomska ponudba vlade glede razvrščanja naložb je doživela buren politični odziv. Za nekatere je to ustavitev pričakovane privatizacije, za druge smiselna racionalizacija. Dejansko je vlada postavila strokovna merila naložb, toda njihova interpretacija je spolitizirana in nekonsistentna. Predvsem pa so vsi pozabili, da gre za upravljanje in ne privatizacijo, da je temeljni skrbnik teh poslov SDH in ne vlada, da je ključni problem, EU in Slovenije, kakšno državo sploh želimo imeti.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Kolumna

    Ne-čiščenje

    Nedavno sem gledal Tarčo na nacionalni TV in postalo mi je slabo. O sodbi ustavnega sodišča o Patrii je razpravljal tudi Peter Jančič, novinar Dela, pred časom njegov odgovorni urednik. Časopisu je bil vsiljen kot Janšev in Slivnikov politični nastavljenec, ki je zvesto opravljal svoje poslanstvo; pod njim sem doživel prvo trdo cenzuro (Jančič ni hotel objaviti mojega članka o nečastni vlogi slovenske politike v zvezi s koroškimi Slovenci in avstrijsko državno pogodbo; ta tematika je zdaj znova živa). Zato sem se predčasno upokojil.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Zgodovinske in okoljske polucije

    Kakor koli že obrnemo, zgodovina se vedno vrača. V Srbiji je sodišče rehabilitiralo Dražo Mihailovića, ki ga je sodišče leta 1946 obsodilo na smrt kot narodnega izdajalca. Sodniki tokrat niso presojali krivdo ali nekrivdo, temveč celoten proces, ki je bil voden nezakonito.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Dva leva

    0,075 ali 1,03 %

    Nekako velja, da je zunanja politika neke dežele ujetnica notranje. Že mogoče. A predvsem sta zunanja in notranja politika ujetnici reprezentativnih politik in njih nosilcev. Torej politikov. To se vseskozi kaže tudi pri nas, ko je treba ljudem v stiski dati zatočišče. Slovenija pač ne slovi kot odprta dežela, ki ljudem v stiski gostoljubno in široko odpira vrata, zato jim mora biti zares hudo, če jo nesrečniki izberejo za svoj novi ali začasni dom.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Čigavi boji?

    Problem novega družbenega reda, ki so ga ustvarili kriza in v imenu krize izpeljani družbeni premiki, je popolnoma izgubljen fokus različnih družbenih skupin, kdo je dejansko njihov nasprotnik. Namesto da bi bila fronta v resnici jasna, – torej med odločevalci in močjo na eni strani ter vsemi družbenimi razredi, ki niso del elite, ampak v družbenih razmerjih nastopajo predvsem s svojim delom na drugi –, danes najtrši antagonizmi potekajo znotraj bazena tistih, ki realne moči in kapitala nimajo. Zaposleni v zasebnem sektorju so sovražni do zaposlenih v javnih službah in jih obravnavajo kot nekakšne privilegirance. Pri čemer podatki temu sploh ne pritrjujejo: upokojevanje v javnem sektorju danes ne temelji na potrebah po posameznem človeku, čisto vseeno je, ali je dober in potreben za organizacijo, temveč je še vedno administrativno v najbolj neumni različici. Zaposlitve se ne nadomeščajo, poleg tega so plače v javnem sektorju prav tako padle. Tri huda rezanja je dal v času krize skozi javni sektor.