-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Žive meje
Ni me strah vse te sovražnosti in hujskaštva proti beguncem. Ni me strah Erlahovih tvitov, varnostnih strategij Lejle Irgl ali naslovnic Demokracije, ki namigujejo, da bodo po Slovenski kmalu drveli džipi z zastavami Islamske države. Ni me strah armade komentatorjev, ki vsak članek na temo migrantov okrasijo s svojimi turbosociološkimi dognanji o tem, zakaj begunci zares prihajajo v Evropo. Ni me strah ljudi, ki v mikrokozmosu svojih Facebook skupin masturbirajo na imaginarno zgodovino, po kateri naj bi bili Slovenci nekoč nordijski bojevniki, in jo srdito branijo pred imaginarno prihodnostjo, v kateri naj bi nas z obličja Zemlje izbrisala kombinacija islamske in LGBT-revolucije. Briga me za vse te karantanske bojevnike, ki razglašajo, kako bodo z življenjem branili meje, ki hočejo zaščititi krščanske vrednote, zahodno tradicijo ali kakorkoli že imenujejo svoje riti. Zagotovo vzbujajo strah, a oni sami ne bodo prinesli fašizma.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Hrvaška
Pred kratkim je hrvaška predsednica prejela zahtevo številnih akademikov in klerikov, naj se za uradni pozdrav v hrvaških oboroženih silah uvede ustaški vzklik Za dom spremni, ki se je v teh krajih sicer uporabljal kot ustreznica nacističnemu pozdravu Sieg heil v času Neodvisne države Hrvaške. Predlog so poslali samo njej, ker se je predlagateljem zdelo samoumevno, da lahko računajo na njeno podporo pri dokončnem uzakonjenju simbola, pod katerim so v preteklosti zrasla taborišča smrti za Srbe, Rome, Jude, komuniste ... sprejemali so se rasni zakoni, izvajali pregoni in deportacije, vse po zgledu Hitlerjeve Nemčije. Množica teh velepomembnih akademikov, škofov, nogometašev, novinarjev, bivših diplomatov, tako imenovanih zgodovinarjev ... kar tri tisoč jih je, je pričakovala, da bo gospa Grabar Kitarović navdušeno sprejela njihovo zamisel, katere udejanjenje bi Hrvaško pahnilo v še globlji mrak, saj pobudniki predsednico doživljajo kot svojo, ljudsko, ikono in »kraljico«. Ki jih je že takoj na začetku mandata sprejela, uživala njihovo neomajno podporo in izpred oltarja njihov blagoslov. Ravno zato so samo njej poslali zahtevo, naj se zloglasni pozdrav – ki se je do zdaj, tako kot plemensko običajno pravo, že uveljavil na stadionih in koncertih – končno uvede tudi v uradno rabo. Najprej v vojski, potem pa verjetno tudi v vrtcih, šolah, tramvajih, sodnih dvoranah ...
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Ekonomija
Slovenska gospodarska rast je zadnje leto in pol v evropskem merilu nadpovprečna, brezposelnost pada, tudi mladih, povrnilo se je domače in tuje poslovno zaupanje. Toda vlado in Banko Slovenije uspehi skrbijo. Vztrajata pri dosedanji politiki fiskalne konsolidacije, logiki varčevanja, zahtevata privatizacijo in omejevanje plač. Preprosto, domačo potrošnjo moramo prilagoditi nižjemu obsegu BDP-ja. Toda ali sta nadpovprečna rast rezultat sedanje ekonomske politike ali izsiljenega odstopanja od nje? Mramor in Jazbec sta profesorja, toda njuni zavajajoči teoretski argumenti so bolj ideološke kot strokovne narave. Prevladuje logika ekonomike ponudbe pred povpraševanjem. S to popotnico pa ni mogoče niti razumeti niti graditi trajnejše rasti in zaposlenosti.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Kolumna
Ali lahko papež, Obama, Cerar kaj bistvenega spremenijo v svojih kraljestvih? Vloga posameznika v pomembnem družbenem dogajanju je zapleteno vprašanje. Na splošno velja, da štrlečega posameznika, ki kaj premakne, vedno naredi širše družbeno dogajanje. Tak človek lahko včasih postane jeziček na tehtnici razvoja – Roosevelt je iz krize naredil boljšo Ameriko, Hitler je Nemčijo spremenil v ubijalski stroj. Tito je za Jugoslavijo napravil dobre in slabe reči.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Pamflet
Na vest o zastaranju zadeve »Patria« se je odzval pravosodni minister, ki je najprej dejal, da ni dobro, da je zastarala, dan kasneje pa je svoje videnje razširil z mislijo, da zaradi zastaranja nikomur ni treba odstopiti. Ko bi logiko razmišljanja ministra Gorana Klemenčiča vpeljali v podjetništvo, bi direktor na skupščini delničarjev poročal, da poslovanje resda ni dobro, da pa za to ni nihče odgovoren. Kdo bi se ob tem vprašal, čemu ima vlada potem sploh ministra za pravosodje, ko pa sodni postopki niso odvisni od dela sodnikov, ampak je vse v božjih rokah.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Dva leva
Veste, kdo je Dennis Schröder; Schröder mit Umlaut? Ne, ni noben sorodnik nemškega ekonomsko-liberalnega socialdemokrata in bivšega kanclerja. No, če ne veste, najbrž ne spremljate prav podrobno košarke. Fant je po poklicu košarkar, po barvi kože črno-črn kot antracit, po imidžu pa spominja na tipičnega urbanega Afroameričana. Priimek je Dennisu dal oče, Nemec, barvo kože mama, Gambijka. Nemške košarkarske reprezentance si že nekaj časa ne moremo predstavljati brez igralcev intenzivnega pigmenta in eksotičnih priimkov.
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Uvodnik
V izjemnem času živimo. Tehnologija in zakonitost padajočih cen pri vse večji ponudbi nam omogočata stvari, ki jih še znanstvena fantastika ni predvidela tako kmalu (dobro, je predvidela nekatere druge stvari, ki jih je še ni, a to ne moti). Kako običajno se nam zdi, da se lahko v nekaj urah, ne da bi bili zelo premožni, znajdemo na drugi celini! Medicinska znanost je na primer v zadnjih tridesetih letih naredila enormne premike in tako je na malodane vseh področjih. Tudi razumevanje sveta, odnosov, vse je vse bolj natančno razloženo in razumljeno. Kamorkoli pogledamo, od ekstremno finih materialov naših oblačil do neverjetnih knjig, tako leposlovnih kot znanstvenih, filmov in nadaljevank, zdravil in igrač – v izjemnem svetu, ne le času živimo. Napreduje ves svet, vse večjemu delu sveta je vedno bolje. To je slika od daleč in vendar v njej ni niti odtenka pretiravanja.
Iskanje brez piškotkov ni možno
