• N'toko

    N'toko

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Žive meje

    V kraljestvu zasebne lastnine

    Vozniki smo na cestah med seboj sklenili tiho zavezništvo proti oblastem. Čeprav na prvi vtis med vsakodnevnim manevriranjem po mestu delujemo kot smrtni sovražniki, med nami v resnici vlada uporniška solidarnost, kakršno zunaj prometa težko najdeš. Vsi poznamo tisti občutek tovarištva, ko ti nasproti vozeči avto poblenda in te opozori na policijo za vogalom. Voznika, popolna neznanca, ki si ne delita drugega kot skupni asfalt pod gumami, si izmenjata zadovoljni pomežik malih ljudi, ki sta s skupnimi močmi ukanila močnejšega predatorja. V isti predal prometnega tovarištva lahko uvrstimo starodavni medijski ritual, v katerem vozniki kličejo na radijske postaje in opozarjajo širšo Slovenijo na prežeče radarje. In mar niso prav radarji v Mariboru zanetili ljudske vstaje? Vozniki ne jebemo sistema in pika. Ko vidimo enega izmed nas, ki mu policija vsem na očeh piše kazen, nas prej kot privoščljivost popade jeza nad represivnimi organi države: »Glej jih, spet kasirajo!«

  • EU pred politično implozijo

    Evropski vrh v Bratislavi je prinesel dokaz, da vladajo v EU permanentne izredne razmere. EU ima vse lastnosti političnega zatona. Institucionalni sistem ni sposoben reševati kriz kljub nenehnim inovacijam, politične elite se namesto v ukrepih utapljajo v novih iluzijah. EU je od spodaj videti arogantna in odtujena, od zgoraj navzdol pa zaradi interesov članic destruktivna. Dejansko je EU ogrožena, ker se ne zmore ekonomsko prilagoditi in politično obvladati. Potrebovala bi korenit političnoekonomski zasuk, zmore pa zgolj politično sprenevedanje. Občutek nemoči se stopnjuje, entropija narašča. EU je pred politično implozijo. Vprašanje je samo, kdaj in kako, z mirno rešitvijo ali novo vojno.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Kolumna

    Sočutje

    Sočutje je eno lepših človekovih čustev. Ta čas živimo v ureditvi, ki sočutja in podobnih emocij ne spodbuja, prej nasprotno. Povsem zatreti ga ne more, toda taka družba je slabša, kot bi lahko bila. Večina ljudi zaradi zatiranja sočutja živi slabše, manjšina pa boljše.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Farsični teden

    ržavni zbor je pravkar izvolil novo ministrico za finance gospo Matejo Vraničar Erman, ki je poprej vršila različne funkcije na ministrstvu. Predsednik vlade jo je prestavil kot najboljšo kandidatko in poznavalko državnih financ. Toda, tokrat se je prvič zgodilo, da je financminsiter postala bivša uradnica. Značilnost dolgoletnih uradnikov je strokovna podkovanost, a hkrati tudi podrejenost ministrom. Je to pomenljivo? Poglejmo v zgodovino. Pred njo so se na mestu prvega finančnika zvrstili: dr. Dušan Mramor, profesor in dekan na fakulteti, dr. Uroš Čufer, poprej vodja centra za finančno upravljanje pri največji banki NLB, dr. Janez Šušteršič, profesor na fakulteti, dr. Franci Križanič, profesor na fakulteti, dr. Andrej Bajuk, vodja NSi, ex-premier in predsednik Medameriške razvojne banke v Parizu, spet dr. Dušan Mramor, mag. Anton Rop, večkratni minister in veljak LDS, Zvonko Ivanušič, predsednik zavarovalnice Slovenica, mag. Mitja Gaspari, vice guverner Narodne banke Jugoslavije, Dušan Šešok, direktor Julona, in dr. Marko Kranjec, makroekonomist v OECD in Svetovni banki.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Dva leva

    Piramida nevednosti

    Vam ime Joseph G. Garrett kaj pove? Če ne, si morate priklicati v spomin leto 2001 in čas, ko so nas na veliko porivali v Nato. In kakor so nekateri naivno verjeli, da si kupujemo vstopnico za klub varnih, so tisti, ki so nam prigovarjali, naj vstopimo, v novih članicah videli predvsem trg za vojaško (pretežno ameriško) orožje in opremo. Zato sem takrat (leta 2001) zapisal, da po padcu berlinskega zidu Nato ni več več zgolj nedoločena, vojaška North Atlantic Treaty Organisation, ampak predvsem North Atlantic Trade Organisation. In zato je bil pomemben kriterij pripravljenosti za vstop pripravljenost dvigniti vojaški proračun. Ameriška stran, ki je imela (in ima) v zvezi ključno in zadnjo besedo, je pripravljenost takrat ocenjevala na podlagi t. i. Garrettove študije, ki je ugotavljala vrzeli v usposobljenosti in (predvsem) opremi Slovenske vojske. Pristop ameriškega patrona vojaške zveze ne bi bil nič kaj neobičajen, če ne bi neposredno po opravljenem ključnem nadzornem obisku strokovne delegacije ameriškega obrambnega ministrstva in ameriškega poveljstva za Evropo, ki je pripravljenost Slovenske vojske ocenjeval na podlagi primerjave napredka z ugotovitvami omenjene študije, na vrata obrambnega ministrstva potrkal Joseph G. Garrett. Da, tisti general Garrett, ki je v študiji ugotavljal, kaj Slovenski vojski manjka, je samo nekaj mesecev kasneje kot aktivni upokojenec prišel ponujat asortiment manjkajoče opreme. Bilo je precej ponižujoče, saj ga je moral sprejeti obrambni in vojaški vrh. No, krivda ni (samo) pri njih, ampak v takratnem slovenskem političnem razredu, ki je skoraj v celoti in soglasno ugotovil, da za Nato ni alternative. A ne samo politični razred, tudi mediji v pristopni evforiji v glavnem niso kritizirali obiska. In pričakovano, tudi nacionalna televizija nespodobnega obiska ni problematizirala.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Zdrava atmosfera

    Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten.