• Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Hrvaška

    Pogostitev z Jasenovcem

    Ozračje spominja na tisto v kakem starem partizanskem filmu, v katerem se skupina ilegalcev, antifašistov, sestane v mračni, skriti kleti, da bi se dogovorila za diverzantske akcije, ki jih bo v kratkem izpeljala. Razlika v scenariju pri posnetku, o katerem govorimo, pa je, da sredi medlo osvetljenega prostora stoji dolga miza, na kateri so razvrščene različne dobrote, recimo pršut, sir in seveda bokali vina. Za mizo sedi kakih deset ljudi, vsi vneto mlaskajo, kamera pa vendarle večino časa snema glavnega igralca, prijetnega možaka z brado, ki sedi na čelu mize in je očitno glavni operativec skupine. Nenehno prigrizuje, zaužito zaliva z vinom, zraven kadi, med posameznimi grižljaji pa zbrane seznanja s pomembno zgodovinsko lekcijo, ki naj bi bila zanje napotek pri opravljanju partijskih nalog v prihodnosti.

  • Na meji legalnega

    Deseta obletnica sprejema evra v Republiki Sloveniji je pomemben jubilej, ki pa ga spremljajo protislovne razmere. Članstvo v EU je tedaj pomenilo zavezo prevzema evra, danes je oboje vse manj želena alternativa. Bili smo prva postsocialistična država, ki je evro sprejela hkrati kot knjižni denar in gotovino. Slovenija je leta 2007 veljala za čudežni eksperiment, evro je leto kasneje začel svojo krizno pot. Evro po petnajstih letih ostaja Ahilova peta ekonomskega sistema EU. Monetarna unija brez politične suverenosti še vedno ostaja njen oksimoron. Draghi ga kljub svoji ekonomski elokvenci in politični pozi zgolj pooseblja. Njegov četrtkov obisk v Ljubljani pa dodatno razpira ključni zaplet glede neodvisnosti in suverenosti ECB in BS, tokrat ob sporni sanaciji bank leta 2013.

  • N'toko

    N'toko

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Vzemte si jih k seb domov

    Če ste si kadarkoli v zadnjem letu drznili pred nepreverjeno družbo izreči kakšno besedo v podporo beguncev, se gotovo niste mogli izogniti nelagodju, jeznim komentarjem in zaskrbljenim vprašanjem, kakršna po navadi spremljajo to vročo temo. Nekatera so razumljiva in se je treba z njimi ukvarjati ter jim dajati politične odgovore (»Od česa bodo migranti živeli, ko pa še za nas ni služb?«, »Kako lahko živimo skupaj ljudje iz tako različnih kultur?«), druga trpijo za posledicami norih fake news mailov, ki si jih prepošiljajo naši starši in jih je treba miriti (»Begunci so velika muslimanska zarota proti Zahodu!«), tretji pa so ubesedeni fašizem in jih je treba brezkompromisno napadati (»rapefugees not welcome«). Med vsem muljem, skozi katerega se prebijamo v komentatorskem močvirju, pa je zrastla še posebej zanimiva fraza, ki se trdovratno zažira v debate o beguncih in s katero vas sogovorniki vedno znova poskušajo utišati. Ni važno, ali komentirate prizore prezeblih ljudi na mejah, se zgražate nad ukinjanjem človekovih pravic ali zbirate obleke za begunske otroke – vedno se bo našel kdo, ki bo vaše razmišljanje spodbijal z moralno besedno igro: »Si že kakšnega vzel k sebi domov? Ne? Potem pa utihni!«

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kolumna

    Naprednost

    Izrazi naprednost, napredek, napreden izginjajo iz uporabe. Najbrž zato, ker so izmuzljivi, delno diskreditirani v socializmu, zdaj pa z dejstvom, da je napredek praviloma enačen zgolj z materialnim napredkom, ta pa obdarja le redke.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Trumpade prekrile prašne delce

    Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Dva leva

    Oranžni alarm

    »Zaradi prihajajočih dogodkov poveljstvo Hervardov razglaša oranžni alarm. Vsi razporejeni Hervardi v vseh treh bataljonih ste dolžni postopati po znanem protokolu in čakati na povelje oziroma mirovati do preklica oranžnega alarma. Da ne bo pomote. V petek pripadniki štajerskega bataljona ne prihajajte na protestni shod v Maribor. Pripadniki kranjskega in primorskega bataljona pa ne prihajajte v mesto Maribor. To je ukaz.« — Ukaz vrhovnega komandanta Hervardov Andreja Šiška pred napovedanim shodom proti ksenofobiji v Mariboru

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Priprave na vojno?

    Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani.