MLADINA Trgovina
  • Maja Novak

    Maja Novak

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Ihta

    Nesmisel prazničnega blišča

    Dragi obešalci novoletnih lučk, dragi oglaševalci, dragi povezovalci radijskih in televizijskih programov, ali se vsaj približno zavedate, kolikšno trpljenje vaše neutrudno trobezljanje o praznikih povzroča lepemu številu Slovencev? Mogoče jih je deset odstotkov, mogoče četrtina, ampak tisti, ki je v veselem decembru nesrečen, je nesrečen povsem, vseh sto odstotkov njegove duše trpi – morda zato, ker bi rad praznoval, pa ne more, ker je, denimo, povsem brez denarja, ali pa ga, kar je še huje, preganja občutek, da nima česa praznovati, ker mu je ugasnilo poslednje upanje, da se bo karkoli kadarkoli obrnilo na bolje. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Počlovečenje zločinov

    Vsi časopisi in TV-postaje so objavili tole obvestilo: »Voznike opozarjamo na posebno prometno ureditev, za vsa vozila je prepovedano parkiranje v okolici Koncertne dvorane Vatroslava Lisinskega, vsem, ki prihajajo z osebnimi avtomobili, priporočamo, da parkirajo v bližini Zagrebškega velesejma, od tam se bodo lahko z mestnimi avtobusi brezplačno odpeljali do Lisinskega.« Je nemara v Zagreb prispel Nick Cave in se je velikodušni zagrebški župan v tem predbožičnem času odločil, da bo njegovim oboževalcem omogočil brezplačen avtobusni prevoz do dvorane? No, to bi bilo krasno, vendar ni bilo tako. V dvorani je bil napovedan prostaški plemenski semenj, uradna generalsko-braniteljsko-proustaška žalna slovesnost za vojnim zločincem Slobodanom Praljkom, hrvaškim mučenikom, ki si je vzel življenje po izreku sodbe, s katero mu je haaško sodišče dosodilo 20 let zapora. Zaradi vtisa, ki ga je patetični dramolet javnega samomora napravil na Praljkove oboževalce, so ti v njegovem dejanju prepoznali pomembnost kakega Sokrata ali Shakespearovih junakov, ne pa recimo Göringa. Zato so na začetku žalne slovesnosti, ki se je je udeležila množica ljudi, prebrali prav Shakespearov sonet. Več

  • Mojstrovo izročilo

    Leto 2017 se izteka z vrsto nenavadnih obletnic. Zaznamuje ga desetletnica kultnega iPada, stota obletnica oktobrske revolucije v Rusiji, pa tudi Marijinih prikazovanj v Fatimi. Bolj prozaična sta 150. obletnica izdaje prve knjige Marxovega Kapitala in 200. obletnica Ricardovih Principov politične ekonomije in obdavčenja. Marx velja za idejnega nosilca socializma, Ricardo ob Smithu za najvplivnejšega očeta globalnega kapitalizma. Ricardo je danes zagotovo daleč najvplivnejši in najbolj citirani klasični ekonomist. Ostal je samosvoja figura. Še danes velja za ekonomsko najbolj pronicljivega britanskega poslovneža in parlamentarca, uglednega ekonomista brez akademskega položaja, najbogatejšega ekonomskega teoretika vseh časov. Dovolj, da si zasluži našo pozornost in poklon. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kolumna

    Razcepljenci

    Pred kratkim je izšla knjiga novinarja Petra Jančiča, nekoč tudi odgovornega urednika Dela. To je prejšnji teden o tej bolj poflasti, polresnic polni knjigi objavilo dolg, naklonjen članek. Čudno, saj je bil Jančič Delu vsiljen kot izrazit politični (Janšev) nastavljenec, v tej neslavni vlogi je pohodil osnovna novinarska načela in časopisu pobral lep kos verodostojnosti in bralcev. Jančič je t. i. desni novinar. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Brez vprašanj za kralja Matjaža

    Pred katalonskimi volitvami je španska volilna komisija prepovedala vse rumene napise in podobe, skratka uporabo rumenih barv na stavbah in vodnjakih. Simbol ideje o državni neodvisnosti je tako prepovedan. Državno nasilje, ki sega celo na področje barvne preference. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Dva leva

    Jezdeci apokalipse

    »V Turčiji se je danes začelo sojenje skupini univerzitetnih profesorjev, ki so obtoženi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ker so podpisali peticijo za mir na pretežno kurdskem jugovzhodu države. Peticija, ki jo je podpisalo več kot 1120 turških in tujih akademikov, je nastala januarja 2016 in pozivala h končanju vojaškega posredovanja proti kurdskim upornikom, ki se je začelo pol leta pred tem. ... Proti prvim desetim podpisnikom, profesorjem z istanbulske univerze in univerze Galatasaray, se je danes začelo sojenje na sodišču v Istanbulu, kamor so prišli tudi diplomati iz evropskih držav ...«
    — Naših diplomatov ni bilo med opazovalci sojenja (STA, 5. 12. 2017) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Izgubljena levica

    Čudne stvari se dogajajo v levem političnem prostoru. Pojdimo najprej v Nemčijo. Več