Bernard Nežmah
-
Na občnem zboru sodniškega društva konec prve dekade meseca so govorci izrekali, da so jezni nad višino svojih plač. In potem je kot deus ex machina na oder priletel premier Robert Golob, ki jim je povedal, da se je odločil, v naslednjem stavku glagol spremenil v množinski – smo se odločili, da od prvega januarja sprejmemo dodatek za vse sodnike in tožilce v višini 600 evrov, le da še ne vemo, v kakšni formi bomo to izpeljali.
-
Sto metrov dolga vrsta pred Zdravstvenim domom Bežigrad, v kateri so pacienti brez zdravnika čakali na sprejem v ambulanti za neopredeljene že od srede noči, je pretresljiva. Bolni, stari, invalidi in obupani so v zimskem mrazu upali, da pridejo med 140 srečnih, ki bodo dočakali medicinsko obravnavo. In agonija se ponavlja iz dneva v dan. Brez dvoma dogodek, ki ga bodo izpostavili mediji. In res - vse televizijske hiše so posnele agonijo. Tema, s katero so napolnjene spletne strani in o kateri tečejo dnevni pogovori v kafičih. Vsega par sto metrov stran stoji mogočna stavba časnika Delo, ki ima na dlani osrednjo zgodbo. Ko so jo minuli četrtek izpostavljale televizije, sem v petek z nestrpnostjo odprl osrednji slovenski časnik. Z naslovnice je gledal barvno čudoviti foto starejše gospe s spremljevalko ob temi pokojninske reforme, manjši kvadratek je zasedla tudi polemika med zdravstvenim ministrom in ljubljanskim županom o slabem delu v ZD Ljubljana, ki se je na notranjih straneh razlila še prek polovice strani, le o neskončni koloni čakajočih pacientov nič. OK, kot bralec sem bil pač preveč neučakan, razdalja med uredništvom in dogodkom je bila za en dan predolga. Počakam torej na soboto in spet sem začuden – kot dogodek dneva je orjaška fotka pred Mercatorjevo trgovino z naslovom, kako je trgovski center v vse močnejšem objemu Hrvatov. No, časnik da na prvo stran tudi podobo zdravstvenega ministra v tekstu pred napovedano stavko, ki se razbohoti še prek polovice četrte strani. Preberem časopis s Sobotno prilogo vred, a poročila o agoniji čakajočih ne ugledam. Ne verjamem očem, pa poskusim še enkrat. Tokrat razodetje – članek sem pred tem spregledal. Pod abstraktnim naslovom Na opredelitev k zdravniku le z vabilom je članek brez slikovne podobe v nekaj vrsticah omenil čakanje ter nočne in zgodnje jutranje prihode pred zdravstveni dom. Kot da je poseg vodila globoko premišljena poteza, kako ga objaviti, da ga bralec slučajno ne bi opazil. Bil je namreč postavljen kot okvirček na dnu velikega članka o zdravstvenem ministru.
-
Komentar / V kočiji s Falconom
Razposajeni in dobrohotni voditelji Svobode postajajo alergični na svobodo novinarjev. Miranu Lesjaku je v zadnjem lanskem Objektivu Dnevnika uspel intervju leta. Če smo doslej opazovali prešerno razposajenega predsednika vlade, se je zdaj pokazal kot arogantni vladar. Robert Golob se je jezil na urednika, zakaj mu postavlja ta in ne drugačna vprašanja, ga prekinjal sredi postavljanja vprašanja, na koncu pa besno odšel, ne da bi se soočil z vrsto ključnih tem. Pomenljiv je njegov poslednji odgovor na delo ministra Danijela Bešiča Loredana, kateremu ne le, da zaupa, še več - ga občuduje. Širna dežela doživlja, kako zdravstveni sistem razpada, zanj pa ne šteje stanje stvari, ampak njegovo čustvovanje – če ima nekoga rad, je ta OK. Merilo, po katerem ravna predsednik vlade, ni objektivno dejstvo, ampak njegovi osebni občutki.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Pamflet
Po sprejetju zakona o nacionalki je na Ustavno sodišče poslano pobuda za ugotavljanje njegove neustavnosti. Eden izmed argumentov njenega pisca profesorja Mateja Avblja je dikcija, po kateri lahko večina članov sveta zahteva razrešitev posameznega člana in mu do odločanja elektorjev, ki so ga izbrali, vzame glasovalne pravice. Reč zna biti absurdna. Denimo, da isti elektorji čez tri mesece zavrnejo zahtevo za njegov odpoklic, on pa je bil med tem izločen iz odločanja na svetu? Volja večine svetniških kolegov je postavljena nad voljo teh, ki so ga izbrali!!!?
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Pamflet
Komentar / Pod posebno zaščito
Oddaja Tarča postaja točka preloma v aktualnem novinarstvu. K spektakelski zasnovi, ki izpostavlja bad guys, je pridodala še spoznavne učinke. Pred tedni je njena kamera prikazala širni javnosti odlomek iz poročila v.d. gen. direktorja policije Boštjana Lindava. Ta opisuje nekaj srečanj v vladnih prostorih, na katerih je na strani predstavnikov vlade sedel tudi gospod Miloš Milović. Celo pred vrati takrat mandatarja Roberta Goloba je prvega moža policije ustavil isti mož in mu povedal, da zdaj on vodi varovanje.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Pamflet
Stari kmet stoji na svoji njivi, prek katere načrtuje ljubljanski župan kanal CO. In potem prizor, ko pet policistov vrže na tla starca, ga vklene in vklenjenega žene prek polja, njemu pa z obraza teče kri po brutalnem policijskem posegu. Mož, ki s svojim telesom brani ljubljansko podtalnico pred potencialnim uničenjem. Postavimo, da na istem mestu stoji direktorica 8. marca, ki se bori za pravico meščanov do pitne vode in se na policijski ukaz ne umakne s polja, peterica policistov se vrže nanjo, jo pahne na blatna tla, zveže in jo poškoduje, da se ji s čela pocedi kri. -??? Groza, popolni revolt medijev in ljudstva, ki so zgroženi nad surovostjo mož postave, ki se obnašajo kot najemna garda mestnega župana!!!!!! Ko pa policisti obdelajo starca, le šokantni prizor na osrednjih televizijah POP TV in nacionalki. S pridihom, da ima občina vsa potrebna dovoljenja za gradnjo.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Sijajna desettisočinka
Tik pred vreliščem duela med premierom in ministrico za notranje zadeve so mediji povprašali vodjo Levice, kaj si misli o spopadu. Luka Mesec ga je označil kot spor med dvema akterjema, za katera upa, da ga bosta razrešila. Končal pa z odgovorom, da morebitna odstavitev Tatjane Bobnar ne bo imela posledic za status njegove stranke v vladi. To je nekaj, kar se njega in stranke ne tiče!?? Politik, ki je vedno jasno izražal svoja odločna politična mnenja, je po šestih mesecih pod vladavino Goloba postal vdani kimavec, ki skrbi, da v javnosti ne bo postavil pod vprašaj potez novega vodja. Poslanska skupina Svobode je znala povedati le, da v vsem podpira svojega prvaka, tako da je med koalicijskimi strankami nekaj dialoškega ognja premogla le SD prek mladega foruma.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Pamflet
Komentar / Štiri poteze nove vlade
Tokrat nedvomno svetla gesta premiera Roberta Goloba. Obiskal je NUK in napovedal gradnjo nove narodne in univerzitetne knjižnice NUK 2. Projekt, ki se vleče že skoraj trideset let, je naposled zaživel. Toda … že kar nekaj vlad je pred tem napovedalo natanko isto palačo, a na njenem terenu še naprej kraljuje parkirišče avtomobilov. No, da ne gre za goloba na strehi, govorijo besede ministra za znanost, ki je določil usodni datum slavnostnega odprtja – 2026. Obetavno, pa vendar, vlada je sprejela proračun za naslednje leto, ne da bi vanj umestila sredstva za NUK 2. Torej nimamo niti vrabca v rokah, le Golobovo obljubo.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Pamflet
Komentar / Pozabljena pitna voda
Po rezultatih lokalnih volitev so bili edini zaskrbljeni tuji opazovalci. Čudili so se, kako serijsko zmagujejo isti župani, kar so razumeli kot anomalijo demokracije in kot zdravilo predlagali omejitev na dva mandata. Slovenski mediji in politiki pa so stvari vzeli kot naravno izbiro volivcev. - Res?
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Pod buldožerjem svobode
Gibanje Svoboda je imelo v Mariboru kongres na dan volilnega molka. Nobena stranka ni doslej izvedla kaj takega, vse so spoštovale zapovedano tišino. So na kraj dogodka prišli policisti in razgnali udeležence? Seveda ne, ko pa je bila tam tudi ministrica za notranje zadeve. No, tema razen enega stavka resda niso bile predsedniške volitve, so pa govorci izdatno demonizirali stranko SDS, ki da naj bi v dveh letih demontirala pravno državo in ogrožala demokracijo. Volilni molk ne zapoveduje le abstinence od agitiranja za kandidate, ampak tudi predah od obračunavanja s tekmeci. In Anže Logar kot politik iz vrst SDS je kandidiral na volitvah za predsednika države. Vladajoča stranka, ki se utemeljuje kot branilka pravne države, istočasno sama nonšalantno ruši pravne uzance.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Pamflet
Premier Robert Golob je napovedal vzpostavitev posebne akcijske skupine za preprečevanje sovražnega govora. Če so doslej nasilje v državi sankcionirale policija, tožilstvo in sodišče, bo sedaj posegla kar izvršna oblast. Predsednik vlade pravi, da bo imenoval nacionalnega koordinatorja, ki bo sovražni govor pregnal iz komunikacijskih kanalov in platform. Če je doslej pisec ali govorec za svoja kazniva dejanja odgovarjal na sodišču, bo prvi mož politike to rešil tako, da bo že vnaprej preprečil, da bi sovražna govorica sploh dosegla časnike, televizije in splet. Pred stoletjem in več so to poskušali škofje, ki so se trudili omejevati vsebine tiska, da bi ovčice obvarovali pred pohujšanjem in surovimi zapisi, in bili deležni salv ironije liberalnega tiska. A bližji nam je partijski čas, ko so v času Kardelja in njegovih naslednikov naročali tožilcem, da časopise, ki bi s širjenjem laži vznemirjali javnost in ogrožali temelje socializma, predhodno zaplenijo in s tem obvarujejo ljudstvo pred nasilnimi idejami. Bitka za svobodo izražanja v osemdesetih je na Slovenskem tekla v smer, da je nedopustna cenzura, da je nujno omogočiti medijsko svobodo, kjer ne bo neka instanca poprej presojala, kaj je dovoljeno objaviti in kaj ne. Če pa že kdo meni, da konkretno pisanje pomeni kaznivo dejanje zoper njega, naj po izidu preprosto vloži tožbo.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Pamflet
Mnistrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala ukinitev Muzeja osamosvojitve Slovenije. Trije najmočnejši argumenti so, da je bila njegova ustanovitev projekt zadnje Janševe vlade, da se s to temo posredno ukvarjajo že trije drugi muzeji in da ima prepičlo zbirko arhivskih predmetov oz. dokumentov.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Pamflet
Prvi krog tekme za predsednika je prinesel same zmagovalce. Zmagoviti Anže Logar je občutno prejel več podpore, kot njegova stranka spomladi, Nataša Pirc Musar je krepko ugnala Milana Brgleza, za katerim je stal premier in dve vladni stranki, a poraženi je udaril z napovedjo veličastnega združevanje strank Svobode in SD, Vladimir Prebilič je v solo akciji presenetil z dvoštevilčno podporo, Sabina Senčar je podvojila rezultat stranke Resnica, celo Janez Cigler Kralj in Miha Kordiš sta svoje pičle glasove prikazala kot dinamično akcijo populariziranja idej njunih strank v družbi. Duh večnega optimizma se je očitno razlil tudi med politike. Toda volilne izide je kot zmago prikazal tudi Robert Golob. Kako mu je uspelo? Njegov Brglez je zbral 15 odstotkov, medtem ko je spomladi sam s Svobodo pobral dobrih 34 odstotkov. Ker je vmes v stranko vključil še Listo Marjana Šarca in Stranko Alenke Bratušek, je imela njegova razširjena stranka na parlamentarnih volitvah 41 odstotkov. Če prištejemo še SD, so te štiri stranke s 47 pomladnih padle na 15 jesenskih odstotkov. Trikratni upad popularnosti bi moral na Golobov obraz prinesti zeleno skrb. Povsem faktično mu grozi ponovitev usode nekdanjega sanjskega zmagovalca Mira Cerarja ml., toda on se ne da in evforično napoveduje zmago v drugem krogu. Kot pragmatik zdaj stavi na Pirc Musarjevo. Bo torej odslej hvalil njen lik? V nedeljski izjavi v volilnem štabu je izrekel: zagotovo pa ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo, ker bi to Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih dveh let in to si zagotovo nihče ne želi.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Pamflet
V finalni del predsedniške kampanje se je vmešal celo Bog. Ne ravno on osebno, ampak prek čudeža. Dva od kandidatov, ki smo ju poznali po libertinih pogledih, zdaj državljanom sporočata, da tudi onadva nista daleč od božjega nauka. Nataša Pirc Musar je najprej povedala, da je bila večkrat birmanska botra. Časnik Družina se je kajpak zgrozil: kako je lahko boter nekdo, ki sam ne živi po božjih zapovedih in potem ne skrbi, da tudi njegov birmanec odrašča kot zgledni kristjan? A kandidatka si ne da odvzeti krščanskega predznaka in je naslednjič pridodala, da je šla večkrat k polnočnici. Ko je to slišal njen tekmec Milan Brglez, se je domislil še močnejšega aduta in se odzval v velikem intervjuju za časopis Svet24. Ta je prek srede naslovnice postavil njegov stavek: »Ljudje so mislili, da bom postal duhovnik.« Tako vnet vernik, da je bil v otroštvu.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Pamflet
Leta 1949 so jugoslovanski časopisi najavili začetek kolosalnega projekta, ki bo izsušil Skadarsko jezero, na njegovem dnu pa bodo gojili riž, bombaž in južno sadje. Ta Titov projekt so pospremili celo s proslavo na jezerskem obrežju, na katerega je prišla desettisočglava množica, ki je prepevala: Oj skadarsko vodo plava, i tebi je došlo do kraja. Čeravno se je podvig izkazal za lunatično megalomanijo, je imel v sebi nekaj smisla: v času informbirojevske blokade in samoizločenosti iz svetovnega trga bi domača žetev bombaža, riža in citronk občutno dvignila tržno ponudbo Jugoslovanom. Napaka je bila ena sama: projekta so se lotili, ne da bi se soočili z drugačnimi pogledi in kritikami. Pač, edini, ki so se norčevali, so bili Albanci in Rusi, a ti so veljali za državne sovražnike.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Pamflet
Kakšno politiko vodi Gibanje Svobode? Vprašanje se zdi deplasirano, saj je pred pol leta stranka postala veliki zmagovalec volitev. Volivci so torej vedeli, za koga so glasovali. Toda: ali je kdo od njih tedaj pomislil, da bo stavba parlamenta postala boksarski ring, v katerem se bosta pred kamerami udarila dva svobodnjaška poslanca? Da se bo reaktiviral upokojeni šampion Dejan Zavec in da si bo boksarske rokavice nadela predsednica skupščine Urška Klakočar Zupančič? Tega še vedeževalke niso napovedale.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Pamflet
V torek so se pred parlamentom zgodile prve množične demonstracije proti aktualni vladi zaradi zakona, ki predvideva za istospolne pare možnost posvojitev otrok. V dežju se je zbrala številna množica, ki je napolnila Trg republike. A velika teve hiša POP TV o tem ni poročala, naslednji dan o protestu nista pisala niti časnika Delo in Dnevnik. Javni servis RTV SLO se je zadeve lotil s posebno strategijo. Na spletni strani MMC je med mitingom objavil foto, na katerem je dober ducat protestnikov, medtem ko si lahko istočasno na spletni Novi 24 sledil neposrednemu prenosu, ki je kazal zares številčno množico. Še slabo uro po koncu demonstracij je na MMC-ju kraljevala podoba osamljene peščice sredi velikega trga. V osrednjem Dnevniku je poročilo o demonstracijah prišlo na konec programa, spet s posebnostjo: predvajali so 20 sekund govora vodje protestnikov Aleša Primca, za njim pa enako dolgo izjavo ministra Luke Mesca, ki ga na shodu sploh ni bilo!?? V filmskem posnetku demonstracij pa nacionalka ni pokazala pogleda na celotno množico, ampak le fokusirane prizore, iz katerih gledalec sploh ni dobil vtisa, kako velik protest se je vršil.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Pamflet
Ob smrti britanske kraljice Elizabete sta se izkazali osrednji televizijski hiši. Teden dni sta poročali o vseh potankostih, ne le, kdo je prišel na pogreb, ampak tudi koga ni bilo, in celo to, da se papež zaradi zdravstvenih težav ni udeležil pogreba. Prve tretjine večernih poročil so bile preprosto poplavljene z dvorskimi rečmi. Še več, RTV SLO je v Dnevniku gledalcem razširila obzorje s podatki, da je pogrebno bogoslužje vodil dekan David Hoyle, da je med drugimi iz berila brala tudi premierka Liz Truss, da je imel pridigo nadškof Justin Welby, manjkal ni niti podatek, da je najvišji uradnik kraljevega gospodinjstva prelomil komorniško palico in jo položil na krsto. Nacionalka je ravnala kot srednjeveški hagiografi v opisovanju življenja svetnikov. Kot plačnik RTV prispevka globoko protestiram, da se je javni servis državljanov Slovenije spremenil v propagandno hišo kraljeve družine!
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Pamflet
Pred tednom je Združenje publicistov pozvalo medije, naj nadaljujejo poročanje o spolnem nasilju nad ženskami v zadevi Fotopub, saj ocenjuje, da se o temi komajda poroča. Dejansko neverjetno, običajno se novinarji ukvarjajo z aferami v neskončnost, tokrat v osrednjih medijih le drobtinice in še te speljane na vzporedne aspekte. Hvala Bogu, da imamo javni medij, kot je RTV SLO. Voditelj Igor Bergant je izrekel ilustrativno oceno, ki leti na vodstvo nacionalke: »Če uničijo informativni program, ljudje ne bodo imeli več varnega pristanka, kamor lahko pridejo po dostopne in relevantne informacije. Zamislite si svet, v katerem se vse razlaga prek interneta, facebooka, ali – z vsem spoštovanjem – zasebnega tiska. Družba nujno potrebuje zanesljiv javni servis informacij.«
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Pamflet
Nedavni izstop Marte Kos iz predsedniške tekme sproža vprašanje o moči stranke Gibanje svobode. Ta hip je na vrhuncu moči: lahkotno sprejema zakone, menjava člane nadzornih svetov, celo direktor UKC Ljubljane, ki se je uprl pozivu ministra Danijela Bešiča Loredana, da naj odstopi, se je po dveh tednih sam umaknil. Visoka funkcionarka vladajoče stranke, ki je imela odločno podporo Roberta Goloba, je po visokih začetnih odstotkih podpore iz meseca v mesec vztrajno padala in izgubljala proti vodečima predsedniškima pretendentoma. Povsem drugače, kot je bilo na začetku leta s poletom Goloba, ki je brez programa čudežno povečeval svojo priljubljenost. Takrat je bil trade mark Gibanje svobode avtomatični katapult v popolno zmago s skoraj 40 odstotki, zdaj je njegovi izbranki kazalo pičlih 10 odstotkov. Jeseni prihajajo lokalne volitve, ki znajo prinesti še bolj uborni rezultat. Odločitev predsednika stranke, da v Ljubljani ne bodo imeli županskega kandidata, ker je aktualni odličen, je še dodatni znak defetizma, ki velikemu zmagovalcu napoveduje usodo strank Alenke Bratušek, Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Pamflet
Ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so zahodni in slovenski mediji polni hvale na račun njegovega vladanja, v Rusiji pa je o njem izrekel spoštljivo oceno prezident Vladimir Putin, medtem ko internetni časniki ob rešpektu navajajo vrsto njegovih napak. Vladar, ki je bil v svetu čislan, v domovini pa nepriljubljen. A to ni refleks Putinove dobe; leta 1996 je prvič sodeloval na svobodnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijem Zjuganovom, on pa se je uvrstil na sedmo mesto z vsega pol odstotka glasov. Sramotni polom!
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Pamflet
Če bi šteli ponavljanje sloganov, vodi v zadnjem obdobju odločno – politiko iz nacionalke. Nastal je za potrebe spremembe zakona o RTV, ki bi vladajoči koaliciji omogočil, da zamenja vodstvo nacionalke. Njegova posebnost pa je, da učinkuje na prvi pogled, potrebno ga je le ponavljati iz tedna v teden. Vsebina in premislek sta nepomembna, diskusije in javne razprave so odveč, vse je jasno, novi zakon je treba sprejeti na mah.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Pamflet
Zrak in voda izpadla iz televizije
Čim je državni svet izglasoval veto na zakon o RTV, je državni zbor že za naslednji dan napovedal, da bo izvedel razpravo na matičnem odboru, potem pa istega dne ponovno glasovanje o zakonu. Ideja ustavne ureditve, kjer drugi zbor kdaj ustavi zakonski predlog, je signal parlamentarcem, naj še enkrat premislijo o zadevi, medtem ko ga vladajoča koalicija razume le kot športni spopad, v katerem morajo pač o istem dvakrat glasovati. Torej zakon, katerega smisel je naglica. Že pred tednom so v ponedeljek na posvet na hitro povabili nekaj medijskih proučevalcev in akterjev, tri dni za tem pa sprejeli isto dikcijo zakona, ki so jo imeli spisano že pred tem. Čemu je torej služila razprava v parlamentu? Nič od rečenega niso predlagatelji zakona vključili v zakonsko novelo, dogodek so rabili le za teater, za dokaz, da vladajo kot demokrati, saj oponentom pustijo govoriti.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Pamflet
Običajno nas vodi prepričanje, da je to to, kar vidimo. Oziroma da se je zgodilo to, kar smo videli na ekranih.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Pamflet
Aktualna vlada je izjemno učinkovita pri odstavitvah članov nadzornih in drugih svetov vsemogočih institucij. Zadnjič so zamenjali vrhovne odbornike v ducatu slovenskih bolnišnic, praktično vsepovsod. In razlog? Minister Danijel Bešič Loredan je izpostavil, da so vse poslovale z izgubo. Če so povsod v rdečih številkah, potem to ni problem posameznih bolnišničnih vrhov, ampak preprosto dejstvo, da je zdravljenje državljanov stalo več, kot je znesel njihov budžet. V čem je torej njihova napaka? Da bi morali zavračati obolele, ker je država predvidela, da bo prebivalstvo bolj zdravo??? No, o tem ni bilo dialoga, pač pa so v naslednjem tednu zamenjali še nadzornike na Onkološkem inštitutu. Jasno, posloval je z izgubo? Nak, ta je beležil pozitivne rezultate. Na svoje načelo odstavitve zaradi minusov so v nekaj dnevih pozabili.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Pamflet
Besedovanja o vlogi nacionalke izpostavljajo njen izjemni položaj med množičnimi mediji, kjer da velja za poslednjo vez s civilno družbo, saj za razliko od drugih posebej skrbi za obveščenost javnosti. Ena izmed dominantnih slik prikazuje RTV SLO kot apriorni piedestal slovenskega novinarstva.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Pamflet
Državni zbor je te dni razpravljal o razmerah na RTV Slovenija in pozval vodstvo nacionalke, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti in da naj nemudoma preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost. Čuden dogodek. Ustavna funkcija parlamentarcev je, da sprejemajo zakone, jasno da kdaj tudi oblikujejo smernice za nacionalno politiko. Da pa bi se postavili na mesto moralnega razsodnika v stavkovnem sporu državnega medija??? Formalno je sicer poslanska skupnost povezana z nacionalko prek članov programskega sveta, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Parlamentarci nimajo neposrednega vpliva, ampak so ga v skladu z zakoni prestavili na programske svetnike, ki tvorijo obliko civilne družbe, ki je najvišji organ vodenja osrednje RTV hiše.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Pamflet
Predsednik vlade je obiskal največje štajersko mesto in izrekel: Mariboru bomo vrnili del sijaja, ki ga je nekoč imel. A na novinarski konferenci premier Robert Golob ni doživel vprašanja: zakaj bi mu vrnili le del, ne pa celoten sijaj? Pripovedoval pa je, da bo vodil politiko decentralizacije, a ostal je le na ravni sladkih besed, saj ni napovedal najpomembnejšega - s kakšnimi ukrepi bo vračal sij pokrajinam in mestom zunaj Ljubljane.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Pamflet
Ena prvih potez Golobove koalicije je bila izdelava seznama vseh zaposlenih na vladi od 1. januarja 2020 pa do 1. junija 2022. A v hipu, ko je bil imenik sestavljen, se je pojavil problem: kaj zdaj z njim? Kdo bo to presojal, da se stvar ne prelevi v samovoljno čistko? Ko oblast namesto ustaljenih nadzorstvenih poti vpelje ad hoc organ, ki bi nastopal kot vrhovni pravičnik, je to zanikanje pravne države. Toda na načelni ravni je lahko reč celo smiselni vpogled v širjenje državne birokracije oziroma v lahkotnost vladanja, ko oblastniki po svojih kapricah menjavajo in postavljajo uradništvo. A ne v tem primeru. Nerazumljiv je namreč izbor začetka. Zakaj bi poleg ravnanj Janševe vlade pregledovali početje Šarčeve vlade od leta 2020? Kdaj je bila že imenovana? Sredi septembra 2018. Prvo leto in pol njenega delovanja se torej ni znašlo pod lupo, ampak le zadnja dva meseca. Naravoslovec Golob je vpeljal primerjalni princip, po katerem primerja poslednje mesece vzdihljajev Šarčevega aparata in dobri dve leti Janševega. Zakaj niso vzeli celotnega parlamentarnega obdobja štirih let? Ko bi vladi primerjali po vsoti zbranih davkov, bi pri prvi ne šteli le dveh mesecev, pri drugi pa dveh let! Absolutno zgrešeni pristop. Toda: ali je kakšen izmed osrednjih medijev zastavil aktualnemu premierju vprašanje: zakaj ne boste opravili pregleda celotnega obdobja pred Janševim mandatom? Nak, Golob ima privilegiran položaj v medijih, saj se ga že med volilno kampanjo ni spraševalo podrobno o njegovih zaslužkih, zdaj pa je servilnost preskočila na višjo raven, ko zgolj prenašajo, kaj bo naredil, od nikoder pa vrtajočih vprašanj tipa - zakaj prav to?
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Pamflet
Pozabljajoči snovalci javnega mnenja
V nedeljo so spletne strani nacionalke in POP TV poročale o razpadu bojne moči ruskih agresorjev v Ukrajini. Branilci so jim med drugim uničili tretjino tankov, tako da je Putinova armada primorana uporabljati več kot 50 let stare tanke T-62. Par dni kasneje beremo o uspehih ruske ofenzive v Donbasu, kjer so osvojili že dve tretjini ključnega mesta Severodoneck. Kaj se je torej zgodilo? Možnosti sta dve. Ali so tankisti v polstoletnih tankih dosegli preboj, ki ga poprej mesece niso uspeli v najsodobnejših oklepnikih? Kar bi impliciralo, da je modernizacija vojske nesmiselna, ko pa so arhivska orožja učinkovitejša. Druga razlaga deluje bolj stvarno, a sporočila ukrajinskih oblasti o silnem uničenju sovražnikove oborožitve postavi za laž.
