N'toko

N'toko

  • N'toko

    N'toko

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Žive meje

    Ukradena zgodovina

    Slovenska desnica obožuje debate o zgodovinskih krivicah, o belih in rdečih, o komunistih in disidentih ... Še danes, ko so se generacije zamenjale in je od stare države ostal komaj kak spomenik, so Janševi mediji polni obračunov s komunisti. Jasno, kulturni boj je bil desnici pomemben pripomoček pri osvajanju državnih institucij – pri pohodu na gospodarstvo, šolstvo in medije so se namreč lahko sklicevali na to, da so levičarji na položajih le zato, ker so jih podedovali od prejšnjega režima. Strategija je bila učinkovita in kmalu so vse nasprotnike, ne glede na starost ali politični izvor, začeli razglašati za dediče komunizma (za mlajše sicer raje uporabljajo od Američanov sposojeni izraz »kulturni marksisti«). Ključni del te operacije je seveda blatenje prejšnjega režima – bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, Komunistično partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji. V procesu se je resnična zgodovina jugoslovanskega komunističnega projekta zabrisala in zamenjala s preprosto enačbo »komunizem = totalitarizem«. Zrelativizirani niso bili le izjemni dosežki partije, ampak celo njena negativna zapuščina.

  • N'toko

    N'toko

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Žive meje

    Pošta za vse

    Pošta Slovenije ni navadno podjetje. Tako kot večina nacionalnih poštnih združb po svetu ni bila ustanovljena zgolj zato, da bi kovala dobičke, ampak da bi vsem ljudem v državi zagotavljala redno dostavo in oddajo pošiljk. Države ustanavljajo pošte, ker so te pogoj za delovanje vseh ostalih javnih in zasebnih sistemov – od bank in podjetij do sodišč in bolnišnic. Vse položnice, pogodbe, odločbe, prošnje, ponudbe, izvidi in nešteto drugih transakcij gre skozi roke poštarjev, ki tako tkejo niti družbe. Nacionalni poštni servisi so bili zato vedno eden izmed organizacijskih temeljev države, povrh vsega pa so omogočali redno in dostojno delo več tisočim ljudem. Pri tem se seveda ustvarja tudi dobiček, ampak ta je drugotnega pomena, saj je javna pošta, tako kot zdravstvo, šolstvo ali promet, eden izmed pogojev za uspešno delovanje vsega ostalega.

  • N'toko

    N'toko

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Vojaške investicije – kam?

    »Vsi javni razpisi so zamrznjeni, dokler se ne izvede rebalans proračuna.« Birokrati, ki so na ministrstvih dobili neprijetno delo dvigovanja telefonov, že mesece ponavljajo ta isti stavek. Z neprijetnim dejstvom prihajajočega varčevanja morajo seznanjati vse od direktorjev velikih zavodov, ki še niso izplačali svojih podizvajalcev, do malih organizacij, ki poskušajo ohraniti delovna mesta in čakajo na denar za naslednji projekt. V zraku je tisoče služb, vezanih na javne finance. Zdravstveni, socialni in izobraževalni sistemi so se medtem znašli v hudi negotovosti. Zato je toliko težje sprejeti dejstvo, da se je med vso to negotovostjo skozi parlamentarno obravnavo prebil predlog za 780 milijonsko investicijo v slovensko vojsko. Kako je mogoče, da je med zamrznitvijo tisočih projektov vlada naredila izjemo za oklepnike in helikopter? Komu se je zdelo nujno prav zdaj kupovati orožje in zakaj ta poteza še ni nikogar politično pokopala?

  • N'toko

    N'toko

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Žive meje

    Tranzitna država

    Težko je sprejeti dejstvo, da imamo v Sloveniji koncentracijsko taborišče. Da se je mogoče leta 2020 peljati mimo Postojnske jame in se čez nekaj minut zazreti v množico izžetih ljudi, ki slonijo na rešetkah velikega zaprtega skladišča, obdani s policisti in ograjami. Nekateri niso videli svežih oblačil ali tuša že mesec dni. Večina na koži nosi znamenja policijskega tepeža, stopala imajo poškodovana od neštetih prehojenih kilometrov. Hrano prejemajo skozi rešetke, na voljo imajo dve WC-školjki. In kar je najhuje, zaprti so brez odločb in zato nimajo pojma, zakaj so sploh tam, koliko časa bodo še in kaj se bo z njimi zgodilo. To je center za tujce, kjer se po novem znajde vsak, ki v Sloveniji zaprosi za azil. Po letih, ko smo opazovali popolno razčlovečenje iskalcev azila v taboriščih po Balkanu, se je ta praksa naselila tudi v središče Slovenije.

  • N'toko

    N'toko

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Žive meje

    To ni zgodovinski dogovor

    Živimo v enem tistih redkih zgodovinskih trenutkov, ko večina ljudi pozorno spremlja državne ukrepe. Ne samo to, spremljamo celo evropsko politiko in poročanje o pogajanjih v Bruslju. Stanje nas je v to enostavno prisililo, saj je v času krize vpliv državnih in evropskih ukrepov na naša življenja več kot očiten. Ali bodo na zavodu za nas imeli kakšno službo, ali bodo naši zaposlovalci dobili subvencijo in bomo lahko nadaljevali z delom, ali bodo državni projekti stekli in bomo dobili novo pogodbo, ali bo javna uprava začela varčevati in odpuščati … vse to in še mnogo drugih vprašanj je pristalo v rokah političnih odločevalcev, večine katerih še do včeraj nismo poznali.

  • N'toko

    N'toko

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Nova normalnost

    »Virus bo še dolgo z nami, morali se bomo navaditi na novo normalnost.« Že nekaj mesecev poslušamo takšne stavke od vlad povsod po Evropi. Ponavljajo se na vsaki tiskovni konferenci Jelka Kacina, na vsakem intervjuju s predsednikom vlade, v vsaki izjavi epidemioloških strokovnjakov. A po vseh teh mesecih ponavljanja dvomim, da zna kdo razložiti, kaj točno naj bi fraza »nova normalnost« zares pomenila. Bomo hodili v službe ali ne? Bomo dobivali nadomestila ali ne? Se bomo javno zbirali ali ne? Bomo obiskovali babice ali ne? Bomo potovali ali ne? Samo dajte odgovor, da bomo že enkrat vedeli, kako ravnati! Toda namesto konkretnih in v prihodnost usmerjenih načrtov dobivamo le kaotične ukrepe, ki se spreminjajo iz ure v uro. Ostani doma/vrni se na delo! Ne druži se z ljudmi/pojdi na dopust! Kot bi bili ujeti v neskončno spiralo sproščanja in zategovanja, spodbud in groženj.

  • N'toko

    N'toko

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Žive meje

    Ne nasedajmo

    Neverjetno, kako hitro se stvari pozabijo. Slovenija se še niti ni izvila iz primeža epidemije, pa so že spet na udaru tujci. Komaj mesec dni je minil od karantene, ko je vlada panično iskala tuje delavce za na polja, ko so bili balkanski gradbinci edini znak življenja na naših ulicah, ko so zamaskirani agencijski delavci in prosilci za azil reševali nočne izmene v tovarnah, ko so begunci polnili trgovinska skladišča ter pripravljali in dostavljali hrano za Ljubljančane v izolaciji … Skratka, komaj mesec dni, odkar smo se lahko na lastne oči prepričali o nesorazmernem bremenu, ki ga nosijo tuji delavci v času državne ohromelosti. Toda vlada še vedno govori o parazitih in izkoriščevalcih, še vedno izvaja vojaške in policijske spektakle na mejah, zdaj pa obljublja »končno rešitev« še v birokratski obliki. Če bo vse po načrtih Ministrstva za notranje zadeve, se namreč v državni zbor vrača zloglasni zakon o tujcih, kmalu za tem pa še zakon o mednarodni zaščiti.

  • N'toko

    N'toko

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Kam s policijo?

    V zadnjih tednih se je bilo povsem nemogoče izogniti posnetkom uličnega vstajništva po vseh ZDA. Na socialnih omrežjih smo levičarji delili viralne posnetke policijskega nasilja nad civilisti, desničarji pa viralne posnetke protestniškega nasilja nad stavbami – ne glede na politična prepričanja pa smo se vsi znašli v razpravah o policiji, kakršne pri nas niso pogoste. Ubiti George Floyd je ves svet potegnil v debate o njeni vlogi v družbi, o njenem nasilju in rasizmu. Hkrati pa se vse to dogajanje zdi milijone kilometrov daleč, zaradi česar se pogovori o reformiranju ali ukinitvi policije redko dotaknejo našega okolja. Le kaj lahko v vaški Sloveniji odnesemo iz razprav, ki potekajo v zahodnih metropolah?

  • N'toko

    N'toko

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Žive meje

    Vsi na kolo!

    Na poti do parlamenta sta me v petek popoldne prehitevali dve skupini kolesarjev. Ena v protestniških uniformah, opremljena s protivladnimi transparenti in kričečimi hupami, druga v modrih uniformah z napisom »Wolt«, natovorjena s kvadratnimi toplotnimi torbami in aplikacijami za sledenje naročil. Na trenutke sta se skupini pomešali in lahko si je bilo zamisliti simpatični scenarij, po katerem se novodobni prekarni delavci v storitveni industriji pridružijo pisani množici aktivistov na kolesarski povorki, razdelijo hrano protestnikom in pred parlamentom postavijo barikade. Kakšna kolesarska revolucija! Toda še pred prihodom na glavno traso so se poti enih in drugih večinoma razšle, petkovo gibanje kolesarjev po mestnem središču pa je postalo še en nazoren prikaz tistih družbenih delitev, ki jih vse prevečkrat spregledamo.

  • N'toko

    N'toko

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Žive meje

    Težki časi za protifašizem

    Leto 2018, tik pred parlamentarnimi volitvami, je madžarski filozof in glasni protifašist Gáspár Miklós Tamás gostoval na protijanševskih protestih. Med svojim predprotestnim predavanjem je javnost opozoril na skrb zbujajočo zgodovinsko resnico: Evropa se sama ni nikoli uprla fašizmu. Ne le Nemčija in Italija – vsaka država je imela svojo različico lokalne avtokracije, ki je čakala na svojo priložnost. Iz primeža etnonacionalističnih diktatur so nas povlekle predvsem tuje velesile, ki so povojno Evropo narisale na novo in upale, da se grozovita ideologija nikoli več ne vrne. Kljub temu pa grožnja radikalnih desnih vlad vseskozi visi nad evropskimi državami in se uteleša v čedalje močnejših strankah. Po tistih protestih leta 2018 Janši sicer ni uspelo sestaviti vlade, toda Tamásove napovedi so se uresničile dve leti kasneje – vsebinsko izžeti sredinski koaliciji ni uspelo dolgo zadržati vrnitve skrajne desnice na oblast. In tudi Evropa ni storila ničesar.

  • N'toko

    N'toko

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Žive meje

    Seveda gre za službe!

    Tik preden so se na ulice odpravile prve skupine protestnikov na kolesih, so desni mediji od Nova24 do Domovina.je usklajeno lansirali članke, ki naj bi »razkrili organizatorje«. Moram priznati, da sem se veselil branja novih razkošnih analiz levoliberalne hobotnice, katere del naj bi bili vsi Janševi nasprotniki, a so me članki na koncu precej razočarali. Desni komentariat je postal len in nedomiseln. Vsak nekoliko sposobnejši novinar, ki bi želel diskreditirati protestniško gibanje, bi lahko z nekaj kliki odkril strankarske povezave med nekaterimi predstavniki ali pa bralce prestrašil z radikalnimi stališči drugih – na voljo so imeli cel kup slikovitih zarot. A namesto tega so Janševi sateliti posegli po najbolj dolgočasni zlajnani strategiji: na Facebooku objavljene protestniške skupine so vrgli v Erarjev iskalnik in objavili screenshote tistih, ki prejemajo javna sredstva.

  • N'toko

    N'toko

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Žive meje

    Skozi oči begunca

    Še nedavno, na vrhuncu tako imenovane begunske krize leta 2016, so se v slovenskem javnem prostoru pojavili številni projekti, namenjeni ozaveščanju prebivalcev o migracijah. Nevladne organizacije so si zastavljale vprašanje, »kako zbuditi empatijo ljudi in jim omogočiti, da se vživijo v kožo migrantov«. Tako smo se na primer v interaktivni gledališki igri »Skozi oči begunca« lahko preizkusili v vlogi migrantov na poti v Evropo, ki jih mejna policija obravnava kot čredo govedi. Drug projekt je obiskovalce koncerta pred vhodom v Kino Šiška postavil v vrsto za panelnimi ograjami, kjer so jih v maskah zakriti uradniki vodili skozi ponižujoč varnostni pregled. Za boljše razumevanje trgovine z ljudmi smo lahko obiskali ljubljanski escape room in poskušali pobegniti iz labirinta mafijskih izkoriščevalcev. Predpostavka vsega tega je bila, da bi bili ljudje manj rasistični, če bi le razumeli stisko tujcev.

  • N'toko

    N'toko

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Žive meje

    Pripravimo se na šokterapijo

    V zadnjih tednih je močno porastlo zanimanje za deset let staro knjižno uspešnico z naslovom Doktrina šoka. Udarna teorija avtorice Naomi Klein, ki je celi generaciji predstavila povezavo med naravnimi nesrečami in kapitalističnim plenjenjem, je očitno postala orodje, po katerem posegamo tudi med epidemijo koronavirusa. Ponovno imamo namreč pred sabo hudo krizo, ob kateri so vsa pravila normalnega življenja suspendirana, na njihovo mesto pa vstopajo težko sledljivi koraki vladnih funkcionarjev in podjetniških združenj. Velike vsote javnega denarja krožijo z vrtoglavo hitrostjo, prej nemogoči posegi v naša življenja postajajo nekaj povsem normalnega. Nihče ne zna točno povedati, kaj imajo za bregom vladni svetovalci, vemo le to, da si med krizno zmedo nekdo zagotovo polni žepe.

  • N'toko

    N'toko

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Žive meje

    Bi morali biti hvaležni?

    Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje neposredno občutil kak pozitiven ukrep politike. Kdaj sem nazadnje slišal politika govoriti o finančnih reformah in si mislil »bravo, to mi bo pa res pomagalo!«. Ponavadi gospodarske reforme do nas pricurljajo tako počasi in v tako majhnih dozah, da jih mirno spregledamo. Nekje se ti za par evrov zviša izplačilo, ampak se izgubi med višjimi položnicami. Morda se poviša minimalna plača, ampak se hkrati poslabšajo zaposlitvene možnosti. Le redko pa vladni ukrep začutiš direktno v žepu. In še redkeje ga hkrati občutimo vsi prebivalci, ne zgolj ena izmed interesnih skupin. Zato je bil torek, 24. 3. 2020 zgodovinski dan. Od koronakrize pretreseni prebivalci Slovenije smo lahko besede predsednika vlade prinesli naravnost v naša življenja. Toliko bom dobil na račun, toliko mi ne bo treba plačati, toliko bom imel dodatka … Prvič v življenju sem videl ljudi z leve in desne javno objavljati zahvale vladi. Politika je postala nekaj realističnega.

  • N'toko

    N'toko

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Žive meje

    Kdo rabi in kdo dobi?

    Prejšnji teden sem stisnil zobe in se prebil skozi vseh 96 minut oddaje Ekstravisor na temo socialnega sistema. Pričakoval sem mučno televizijsko izkušnjo, moram pa priznati, da so avtorji presegli vsa moja pričakovanja. Ne le, da je javna televizijska hiša izvedla propagandno akcijo, s katero bo novi vladi olajšala napovedane drakonske ukrepe na področju sociale, ampak je to naredila pod krinko »udarnega raziskovalnega žurnalizma«. Saj veste, to so tiste oddaje, v katerih novinarji ob dramatičnem zvoku violin kažejo na »šokantne podatke« in ponavljajo vprašanje »kaj boste storili politiki?!«. Toda potem ko nas stroga učiteljica Erika Žnidaršič in ravnateljev ljubljenček Viki Twrdy le pripeljeta iz labirinta grafov, številk in intervjujev, gledalci ne zvemo ničesar takega, česar ne bi že stokrat slišali od naših stricev in babic: da se lenuhi vozijo na zavod z bemfli, da brezdelneži odžirajo denar pravim revežem in da pokvarjeni politiki nočejo ukrepati.

  • N'toko

    N'toko

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Žive meje

    Moja trgovina

    Mercator pod našim blokom ni bil nikoli idealen. Daleč od tega. Ne le da so bile cene pogosto višje kot v Hoferju ali Lidlu, tudi promet pri blagajni je bil počasnejši in okornejši. Manjkalo je drobiža, kartice niso grabile, kode so bile narobe nalepljene … Kljub temu so trgovke uživale precejšnje spoštovanje. Poleg upravljanja blagajn so namreč opravljale še drugo, zahtevnejšo nalogo – pogosto so bile edine osebe, s katerimi so nekateri upokojenci v soseski tisti dan spregovorili. Zanje je bil obisk trgovine tudi družabni obred in vljudnostno kramljanje je sodilo k vzdušju. Trgovke so poznale vse ljudi iz bloka, se znale pohecati z lokalnim pijancem, vedele, kaj postreči delavcem med malico, ti pustiti, da prineseš manjkajoči drobiž »naslednjič« ... Med plastiko na policah se je dogajalo tudi nekaj človeškega.

  • N'toko

    N'toko

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Žive meje

    Poznati je treba sovražnika

    Po žalostnem porazu Jeremyja Corbyna in zmagi še enega klovnovskega bogataša na nedavnih britanskih volitvah, mi je med iskanjem odgovorov zanj še najbolj v srce segel komentar ekonomista Jamesa Meadwaya. Po njegovem mnenju je program laburistov spregledal kruto naravo volilnih tekmovanj v dobi neoliberalizma. Ekonomska rast se že dolgo več ne odraža v višjih plačah in kupni moči večine prebivalcev, zaradi česar se je spremenilo njihovo razumevanje politike. Gospodarstvo ni več namenjeno dvigovanju celotne družbe, ampak določanju zmagovalcev in poražencev v igri vseh proti vsem. »Videti ekonomijo kot igro na vse ali nič pomeni sprejeti brutalno logiko: meni gre lahko bolje samo v primeru, da gre nekomu drugemu slabše … Iz tega sledi preprosta politična logika: če hočeš govoriti o zmagovalcih, moraš najprej določiti poražence. Če želiš imeti pravico ljudem razlagati o novi ureditvi, jim moraš najprej pokazati, kdo bo zanjo plačal.« Skratka, pokazati moraš na sovražnika in mobilizirati ljudi proti njemu. Desnica s svojo vojno proti revnim, manjšinam in migrantom to počne več kot uspešno, Corbynu v kampanji ni uspelo jasno povedati, proti komu se pravzaprav bori.

  • N'toko

    N'toko

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Zakaj tak odnos do Nata?

    Nedavni vojaški pretresi na Bližnjem vzhodu so ponovno spodbudili debate o slovenskih vojaških zavezništvih. In čeprav v SDS niso zamudili priložnosti za propagando in so javnosti spretno vsilili debato o uvedbi obveznega naborništva, je hkrati na dan prišla tudi skeptičnost do delovanja naše vojske v svetu. Zadnja anketa Ninamedie je pokazala presenetljivo visok odpor do članstva v Natu (okoli 43 % ljudi bi glasovalo proti), še večji odpor pa do sodelovanja Slovenije v vojaških akcijah v tujini. Zahteve po odpoklicu vojske iz Iraka so prihajale iz najbolj nepričakovanih koncev, zgodil se je protest proti militarizmu, nazadnje pa je celo predsednik Sindikata policistov Slovenije šokiral z objavo simbola Nata, predelanega v kljukasti križ. Morda si javnost ne bi upala čez noč zapustiti Nata, mirno pa lahko rečemo, da kljub 15-letni indoktrinaciji ta organizacija med ljudmi ni zgradila legitimnosti, niti ni postala del slovenske identitete.

  • N'toko

    N'toko

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Žive meje

    Nevarnost lažnega upanja

    Če vprašate prebivalce Slovenije, jih bo le malo vedelo, kaj je »Evropski zeleni dogovor« oziroma »European Green New Deal«. Program, ki ga je evropska komisarka reklamirala kot zgodovinski trenutek, enakovreden pristanku na Luni, vsekakor ni imel takšnega učinka med navadnimi ljudmi. Tistega dne ni nihče odložil svojih opravkov, da bi spremljal prenos zgodovinskega govora, nobenih javnih dogodkov ni bilo, nobenih prizorov družin, ki napeto spremljajo poročila o novi dobi, v katero naj bi vstopalo človeštvo. Malokateri medij je napoved sploh uvrstil na naslovnico, in če ne bi bilo sponzoriranih objav evropske komisije, ne bi novice našli niti na socialnih omrežjih.

  • N'toko

    N'toko

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Žive meje

    Za nove politične akterje

    Leto 2019 je bilo z ekonomskega vidika za večino prebivalcev Slovenije porazno. Po začetnem optimizmu je bil napovedani dvig plač izničen s protiukrepi delodajalskih združenj, zaradi stanovanjske problematike in novega vala varčevanja pa so se rekordnemu proračunskemu presežku navkljub življenjske razmere mnogim poslabšale. Tako so vrtoglave cene nepremičnin množico prebivalcev odrezale od strehe nad glavo, hkrati pa je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Zaposlovanje je še naprej večinoma potekalo prek kratkoročnih pogodb in s.p.-jev, posledično se je tudi povečalo število revnih zaposlenih. Ob tem se je obremenjenost delavcev povečevala v praktično vseh panogah, zaradi česar je bilo več obolenj, stresa, mobinga in izgorelosti. Očitno tudi ne moremo pričakovati bistvenih sprememb teh trendov v prihodnosti, saj je vlada v tem času prodala našo zadnjo sistemsko banko, letalsko družbo in preostanek trgovinske mreže, za nadaljnje razvrednotenje dela pa je delodajalcem odpirala bazene poceni delovne sile na vzhodu. Za nameček lahko še spomnimo, da je Šarčeva vlada kot odziv na prihajajočo podnebno apokalipso izdelala najslabši program energetske prenove v Evropski uniji.

  • N'toko

    N'toko

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Žive meje

    Evropska levica po Corbynu

    Corbynizem se je evropski levici kazal kot prepričljiva politična strategija v boju proti neoliberalizmu. Po dolgih letih neuslišanega uličnega protestiranja in parlamentarnih porazov novih levih strank se je končno pojavilo gibanje, ki je bilo sposobno v enem izmed centrov globalnega kapitala združiti energijo ulice s strukturo velike politične organizacije. Ideja, da se bo pod geslom »blaginja za vse, ne le za peščico« zmagovalo na volitvah in z velikopoteznimi reformami vrnilo Evropo v zlato dobo socialdemokracije, je začela zveneti realistično, če ne že kar samoumevno. Corbynov volilni poraz je bil zato za vse evropske socialiste hud šok, ki je povsod sprožil razgrete debate. Tekmovanje med različnimi interpretacijami volilnih izidov je zaživelo tudi pri nas – ne zato, ker bi se domači komentariat tako zanimal za britansko politiko, ampak ker ima poraz Corbynove strategije očitno velik pomen tudi za usmeritev domačih levih projektov.

  • N'toko

    N'toko

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Žive meje

    Igre brez meja

    Težko je razviti simpatijo do pripadnikov diplomatske kaste. Pustimo ob strani njihovo dolgočasnost, njihov agresivno suhoparni jezik, njihove pretenciozne plašče in predrage ure … Do diplomatov smo naravno nezaupljivi, ker naj bi za nas v tujini opravljali poklic ljudskih predstavnikov, a je večina njihovega dela navadnim smrtnikom popolnoma nerazumljiva. Ves čas se pogajajo v našem imenu, čeprav ne moremo nikoli zares pretolmačiti, kako naj bi bila pogajalska stališča Republike Slovenije koristna tudi za njene prebivalce. Mednarodni teren je pač kompleksen in na njem nimamo veliko besede, zato smo prisiljeni sprejeti stališča vladnih diplomatov kot naša lastna. Zunanja politika je tako največkrat nasprotje demokratičnih procesov – nekakšen zapleten ritual, pri katerem verjamemo, da njeni šamani že vedo, kaj je treba storiti.

  • N'toko

    N'toko

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Brez odgovora na globalizem

    Po vseh koncih Evrope odmevajo zahteve po drugačni ureditvi. In čeprav na ulicah potekajo raznoliki protesti zelo različnih akterjev, je nemogoče spregledati skupno razočaranje nad globalnim režimom, ki je oblikoval politike naših držav zadnjih nekaj desetletij. Zdi se, da je neoliberalizem povsem izčrpan in množicam ni več mogoče prodajati »priložnosti na globalnem trgu« kot nekakšno čudežno rešitev. Razočarani, zgarani in naveličani ljudje se zbirajo na ulicah in tvorijo razpršeno družbeno valovanje, ki še nima niti skupnega imena niti organizacije. Vedo le to, da so jih multinacionalke s pomočjo domačih elit opeharile, da so milijarderji privatizirali vse po vrsti, pospravili dobičke v davčne oaze in za seboj pustili opustošenje. Toda ob pomanjkanju resne analize globalizma se upor proti njemu vse večkrat artikulira v preprostih trumpovskih sloganih tipa »build the wall!« ali brexitovskem »naš denar našim ljudem!«.

  • N'toko

    N'toko

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Priprave na krizo

    Vsak, ki je v zadnjih mesecih vsaj površno spremljal medije, je najbrž z naslovnic dobil vtis, da je Slovenija že globoko v finančni krizi. V novinarski jezik so se vrnili zimzeleni izrazi o nujnem varčevanju, fiskalni disciplini in neaktivnih prebivalcih, ki »zapravljajo več, kot zaslužijo«. Kar naenkrat smo spet v letu 2013, ko je državi za vrat dihala trojka. Vse to zaradi nekaj desetink odstotka, za kolikor je Umar znižal napoved sicer izjemne gospodarske rasti. Toda že ta majhna, komaj omembe vredna statistična prilagoditev je bila dovolj, da je sprožila val fiskalnega sadizma s strani vlade in tudi medijev. Nekaj ekonomskih analitikov je za malenkost spremenilo izračune in že vsi okoli sebe vidijo lene izkoriščevalce socialne pomoči, goljufive matere samohranilke, požrešne potrošnike in druge parazite, ki jih je treba naučiti reda.

  • N'toko

    N'toko

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Žive meje

    Pravica do mesta

    Prejšnji teden sem trčil na dva povsem nasprotujoča si podatka. V časopisih sem zasledil poročila, da je Ljubljana v vrhunski finančni kondiciji, da ima na voljo rekordni proračun in povečuje število delovnih mest. Super za prebivalce Ljubljane, mar ne? In glede na velike gospodarske težave v nekaterih drugih regijah bi pomislil, da prestolnica z gospodarskim bumom ponuja vse privlačnejše priložnosti prebivalcem iz ostale Slovenije. Toda ob tem me je nekdo opozoril na zanimiv podatek, da je rast prebivalstva v Ljubljani izjemno počasna in se je od 90. let komaj kaj povečala. Središče mesta, kjer se ustvarja največ denarja, se je tako rekoč izpraznilo, rahlo pa se je prebivalstvo povečalo zgolj na obrobju in seveda v okoliških občinah. Zakaj gospodarski bum ni pospremljen z demografskim bumom? Zakaj ne prihaja več delavcev, zakaj se ne rojeva več otrok? Kaj se skriva za dejstvom, da se ljudje iz tako uspešnega mesta raje izseljujejo?

  • N'toko

    N'toko

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Vrnitev v očetnjavo

    Slovenska država ni ravno znana po odločni zunanji politiki. Nima samostojne strategije, ki bi kakorkoli odstopala od nareka EU, Nata in drugih predstavnikov dominantnih zahodnih sil. Naši funkcionarji se redko lotevajo težkih mednarodnih vprašanj, ki se jih direktno ne tičejo, z izjemo predsednika Drnovška v njegovi hipijevski fazi pa se tudi ne zavzemajo za reševanje humanitarnih kriz in sporov. Pri tem nenavadno izstopa zanimanje slovenske politike za Venezuelo, njeno javno izrekanje podpore neizvoljeni opoziciji, njena zavzetost za zahtevno repatriacijo Venezuelcev slovenskih korenin ... Kako se je vladna ekipa, ki kaže svetovljanskost in mednarodno ambicioznost na ravni kamniške občinske uprave, nenadoma zazrla proti daljnim karibskim obalam in ugotovila, da je njena sveta misija tam promovirati demokracijo in reševati »naše ljudi«?

  • N'toko

    N'toko

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Žive meje

    Pasti protikorupcijskih gibanj

    Odpis dolgov družini Janković je razumljivo dvignil veliko prahu in nobena količina pravnega utemeljevanja ni mogla pregnati občutka, da se bogati funkcionarji iz nas norčujejo. Takšne afere vsekakor izpodbijajo legitimnost Jankovićeve ljubljanske vladavine, ob dodatnih pritiskih KPK in drugih institucij pa utegnejo postati celo sprožilec večjega upora. Optimizem neskončne konjunkture se ustavlja, vlada začenja z varčevalnimi ukrepi, stanovanjska in socialna stiska pa vse bolj kažeta zobe, zato je pričakovati, da bo že to jesen nekdo moral postati tarča besa. Ko pa berem komentarje protijankovićevskega medijskega tabora, se bojim, da morebiten upor usmerjajo v slepo ulico.

  • N'toko

    N'toko

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Žive meje

    Ne splača se delat

    Neverjetno, kako vneto smo se vsi spravili v lov na goljufe. S kakšno strastjo navajamo zgodbe o ljudeh, ki »hodijo z audijem po socialno pomoč«. Kako znamo vsi na pamet našteti družbene skupine, ki naj bi živele na davkoplačevalski račun. Leni študenti, mame s preveč otroki, cigani in migranti … vsi bi nekaj zastonj! In kako radi buljimo v tiste grafe, ki nam jih vsak dan kažejo na TV-ju in ki prikazujejo pičlo razliko med najnižjo minimalno plačo ter najvišjim možnim socialnim prejemkom. »V tej državi se sploh ne splača delat!« si ponavljamo. Novinarji in TV-napovedovalci zaskrbljeno kimajo z nami. Predsednik vlade nas razumevajoče gleda in tolaži, da tega že ne bo dovolil. Vsa država je odločena, da je treba te goljufe zlepa ali zgrda prisiliti k delu.

  • N'toko

    N'toko

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Je neoliberalizma konec?

    Po nekaj letih rednega pisanja kolumn me najbolj ob živce spravlja misel, da se moji argumenti ves čas ponavljajo. Saj ne, da bi želel ves čas pisati iste stvari, ampak me v ustaljene tirnice silijo odmevni dogodki in njihova obravnava v medijih. Zdi se, da se ves čas propagirajo iste politične rešitve, na katere se je treba neprestano odzivati. Tudi najbolj slaboumne ideje, za katere se mi zdi, da sem jih (skupaj z množico pametnejših komentatorjev) demantiral že tisočkrat, se vedno znova pojavljajo na naslovnicah in jih je torej treba znova in znova napadati. Včasih se vprašam: »A je to resnična narava tega dela? Da do groba ponavljaš ene in iste argumente, ne da bi se kadarkoli kaj zares spremenilo?«

  • N'toko

    N'toko

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Žive meje

    Pravica do morja

    Počitnikovanje na morju je bilo morda eden zadnjih užitkov, ki so si jih delili vsi prebivalci Slovenije. Le redko srečamo človeka srednjih let, ki ne bi imel spominov na čase, ko so tlačili zaspane otroke na zadnje sedeže stoenk in se ob zgodnjih urah odpravljali na pot proti obali. Hrvaške plaže so bile od nekdaj kraj, kjer so se srečevali tako delavci kot šefi in kjer so še tako nizko plačani zaposleni lahko privoščili svojim družinam nekaj dni dopusta v sindikalnih apartmajih. Z izjemo malih kmetov, ki so jih obveznosti vezale na dom vse dni v letu, je vsa država dopuste preživljala bolj ali manj enako. Na morju se je za kratek čas kolektivcev ustaljeni družbeni red razpustil in se postavil na novo. Vsi smo plavali v isti vodi, jedli iste ribe in poslušali Oliverja.