Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Neopazna polovica več

    Še teden nazaj je kazalo, da smo dobili prvovrstni politični škandal, ko so televizije objavljale posnetke inkriminiranega pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in lastnikom DZS ter Dnevnika Bojanom Petanom. Ko je minister zagrozil s tožbo prikazovalcem posnetka in ko se je po nekaj dnevih oglasil Petan, češ, da se pogovora ne spomni in da dvomi v avtentičnost posnetka, so osrednji mediji utihnili in še sami pozabili na veliko afero. Zgodba za preiskovalno novinarstvo: če jim materialov ni dostavil prvi mož DZS, kdo je bil ta, ki so mu na besedo verjeli, da so to res avtentični posnetki izpred 14 let? Pomembno vprašanje o nevidnem delovanju medijev in lansiranju informacij. In še bolj intrigantna tema za strokovnjake, ki imajo radi temo lažnih novic. So to lažne novice ali običajna novinarska praksa? Predvsem pa vprašanje za osrednje medije: še vedno stojite za vsebino svojih oddaj?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Iz spominov v prihodnost 

    V črnogorskem mestu Tivat je v 101. letu umrl upokojeni admiral Branko Mamula. Najbolj poznani članek iz zgodovine Mladine je bil uvodnik z naslovom Mamula go home! Izšel je 12. februarja 1988. V enem tednu so govorili o njem po vsej državi: od Ljubljane pa do Ohrida. Tudi tisti, ki ga niso brali in niso znali slovensko, a so na zborih in tribunah po podjetjih in partijskih organizacijah zahtevali, da je treba ukrepati in onemogočiti Mladino, ki razbija največje državne vrednote. Teden po izidu članka se je sestalo predsedstvo države in zahtevalo sodni proces proti časniku. Kaj je bil razlog te jeze Titanov? Uvodnik je po obisku obrambnega ministra Mamule v Etiopiji izpostavil moralno držo, da je v eno najrevnejših držav, kjer ljudje umirajo od lakote, odšel prodajat sodobno orožje. Pri tem pa ga opisal kot trgovca s smrtjo, bedno in mizerno kreaturo, ki ne zasluži spoštovanja svojih vojakov, ter pozval javnega tožilca, da zoper njega vloži obtožnico. To je bil čas, ko se državnih voditeljev ni kritiziralo, tokrat pa je bil poveljnik vojske označen kot nemoralno bitje, ki ga je treba postaviti pred sodišče. Vojaški vrh in predsedstvo v Beogradu sta ponorela. In medijski odziv v Sloveniji? Je drugo časopisje in televizija povzela Mladinino kritiko? Nak, to ni bila »naša« zgodba.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Na drugi strani svoboščin

    Odstop avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza je polnil medijska poročila, neopazen pa je ostal njegov povod. Policija je namreč začela preiskovati navedbe, da naj bi pred leti novinarskim hišam in agenciji za merjenje javnega mnenja plačal za objavo prirejenih podatkov, ki so njegovemu strankarskemu predhodniku namerili nižje vrednosti priljubljenosti od dejanskih. In kmalu potem so aretirali raziskovalko javnega mnenja Sabine Beinschab zaradi suma uničenja dokazov. Tik pred hišnimi preiskavami prejšnji teden naj bi namreč zbrisala trdi disk svojega računalnika.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Doba poplav

    Odpor, ki se protivi ukrepom in zakonom, je gesta upornega razuma. Imaš razloge, zaradi katerih zavračaš smiselnost nekaterih pravil v družbi. Razumljivo: zakaj bi molčal, če se ti zdijo stvari nepravične in skregane s pametjo? Četudi si v manjšini in večina misli drugače. Pod nemško okupacijo so po deželah Evrope ljudje različno izkazovali upor okupatorjem. Pacifisti so bili proti oboroženemu uporu. Četniško gibanje v Srbiji je, poznavajoč nemške represalije nad civilisti, izbralo raje sabotaže kot spopade z Wermachtom. Nizozemci so v znak protesta na okna postavljali oranžne rože, ki izrekajo patriotizem, ker so simbol nacionalne barve. Po Evropi so številni ravnali drugače in se organizirali v odporniške skupine, ki so ob naraščajoči nemški represiji posegle po orožju. Toda to je bil čas vojne in terorja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Gromovniki

    Stranke KUL (LMŠ,SD, Levica in SAB) so podpisale pogodbo o povolilnem sodelovanju. Skoraj pred enim letom je nastala ista koalicija, ki je napovedala, da bo na glasovanju o konstruktivni nezaupnici prevzela oblast aktualni vladi. Na pogled se zdi vse isto, celo besednjak akterjev, toda poteza vseeno predstavlja novost, saj implicira, da poskusijo priti v vlado šele po volitvah. Da torej dotlej ne bodo več vlagali konstruktivnih nezaupnic.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Putinski duh na Slovenskem

    Parlamentarne volite v Rusiji so prinesle novo zmago Putinove Enotne Rusije, poskok komunistov, stabilnega nacionalista Žirinovskega in še par strank, ki ne veljajo za antiputinsko usmerjene. S stališča zahodnjakov so farsa demokracije, saj je največji antagonist Aleksej Navalni v ječi, kandidate, za katere je kazalo, da v posameznih okrajih lahko ogrozijo največjo stranko, pa so volilne komisije in vladni aparat izločili pred volitvami. A pogledati velja tudi kak ruski glas. Na radiu Eho Moskvi so denimo predstavili dilemo: ali ima sploh smisel glasovati? Govorec je zadevo prikazal z metaforo: vlomilec je vdrl v moj dom. Ga bom le opazoval, kaj vse mi bo odnesel ali pa se bom vsaj upiral, četudi bo rezultat enak? Jaz se raje upiram, torej volim, saj s tem branim demokracijo, četudi je trenutno farsična.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Goljufije s časom

    Protest v Ljubljani proti strogi uveljavitvi PCT sta osrednji televiziji v osrednjih dnevnikih opravili z zamahom roke. Nekaj sekund na POP TV in 20 na nacionalki. RTV SLO je minuli petkov kolesarski protest spremljala s posebnim poročevalcem in mu namenila poldrugo minuto. Poročilo o tisoč antivakserjev, torej o petkrat večji skupini pa je opravila v več štirikrat krajšem terminu. Kaj je tu kriterij izbire? – Dogodek ali stopnja simpatije, ki jo uredniki gojijo do njega? Kaj si mislim o primernosti protestov, je pač s stališča žurnalizma irelevantno. No, zadeva je postala brezpredmetna, ko so napadi na policiste in metanje gorečih bakel in granitnih kock shod spremenili v izgred, ki je potem dogodek na veliko vrnil pred kamere in v medijske zapise.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Na nož, brez ironije

    Letošnji Blejski forum je časnik Delo povzel s pejorativnim naslovom Rekordno zborovanje vzhodnih demokratov, ki implicira, da so politiki vzhodne Evrope drugorazredneži. K članku pa je pristavil fotko slovenskega premierja slikanega v hrbet na tiskovki pred stoječimi novinarji. Jasno, uredniška svoboda, vendar z norčavostjo, ki stvar predstavlja v neresnosti. Kanon resnih medijskih hiš pri poročanju je pač slika en face. A da bi pretehtali prestižno moč aktualne vlade, velja zadevo primerjati z Blejskima forumoma, ki sta ju organizirali vladi Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca. Leta 2017 je na Bled prišlo več zunanjih ministrov in srbska premierka, leta 2019 pa estonska predsednica, španski in turški zunanji minister ter še nekaj vodij nacionalnih diplomacij. Letos se je dogodka udeležilo 14 predsednikov vlad in držav. Razlika je huronska.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Cinizmi vladavin prava

    Ko bi napravili anketo, kdo uničuje pravno državo na Slovenskem, bi bil odgovor – vlada Janeza Janše. Ker vlada ni poslala izbora dveh delegiranih tožilcev v evropske institucije, jo tožilski vrh že mesece obtožuje za rušiteljico prava. Ta dva tožilca bosta namreč imela pomembno vlogo preganjanja zlorabljanja evropskih sredstev, ki bodo v naslednjih letih izdatno prihajala v Slovenijo. Argument, da je nadzor nad finančnimi preslepitvami temeljni princip racionalne države, je neizpodbiten. Domači problem je sicer enostaven: vlada očitno ni zaupala predlogom tožilstva, slednje pa stoji na postavki, da je samostojnost tožilstva absolutni garant pravnega reda.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Plavalna ubožnica

    UNESCO je uvrstil nekaj Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne kulturne dediščine. Vest, ki je polnila medije, a ostala pri praznem izražanju zadovoljstva. Kaj je namreč eden izmed čarov arhitektovih stvaritev? V prvi vrsti jasno stavbe, ki pa jih je mojster povezal z naravo in to mogočno. Orjaška drevesa na Kongresnem trgu, visokorasla v četrti okoli nacionalne knjižnice in podobno drugod tvorijo redki pogled na prepletanje in sobivanje narave ter meta. Plečnik in UNESCOVO priznanje na dlani ponujata recept, kako iz mesta napraviti prijetno bivalno okolje. Toda, ali je to model, ki je danes na delu?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Avtorji poplav

    Zadnja anketa moči političnih strank, ki jo je pred dnevi objavil Dnevnik, napoveduje, da bi opozicija v parlamentu imela 53 glasov, medtem ko bi SDS in NSi zbrali 35 glasov. Dobesedno za polovico poseka vladajočo koalicijo. A zdi se, da niti opozicijske stranke anketam, ki jim že mesece pripisujejo absolutno volilno zmago, ne verjamejo zares. Lahko bi mirno čakale na konec mandata državnega zbora in potem požele sijajno zmago, a raje vseskozi zahtevajo odstop vlade in predčasne volitve. Še več, svoje delovanje so prenesle v evropsko politiko, kjer se dogaja paternalistični obrat, ko evropolitiki in komisarji postavljajo slovensko državo za objekt nadzora. Komisar Frans Tiemmermans dobesedno govori o domači nalogi, ki da jo mora slovenska vlada opraviti. Postavil se je torej v vlogo učitelja, ki deli ukore neposlušnemu učencu. Za državno suverenost nevarna praksa. Ne, da bi poteze vlade ne smele biti objekt ostrih kritik, ampak delitev na evropske učitelje in šolske paglavce je zgled dvorazredne Evrope.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Cena gore odpadkov

    Francoska vlada je za 4,5 milijona evrov odkupila rokopis markiza de Sada (1740-1814) 120 dni Sodome in ga uvrstila v nacionalno zbirko. Dobrih 200 let pred tem je dal pisatelja zapreti Napoleon zaradi knjige Julliete-Justine, ki je de Sade niti ni izdal pod svojim imenom. Ni bil edini, francoski plemič, ki je pisal o libertini erotiki, je preživel 32 let po zaporih in norišnicah, njegovi teksti pa so bili za tedanjo moralo tako bodeči, da so bile njihove izdaje prepovedane, kaj šele, da bi jih razglašali za nacionalne umetnine. Njegovo ime so nato uporabljali kot pojem sadizma. Šele v 20. stoletju so ga nadrealisti z Apolinnairom začeli predstavljati kot vrhunskega umetnika in komaj leta 1990 so njegove knjige začeli izdajati v znameniti zbirki Pléiade.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Glas vode in cena betona

    Ko je pred slabim desetletjem Vili Kovačič vodil skupino državljanov, ki je zbirala podpise za razpis referenduma o TEŠ 6, so ta poskus osrednji dnevni mediji ignorirali, z največjo mero vztrajanja in sitnarjenja mu je uspelo priti v Odmeve. Danes ravnajo drugače: ne le, da dajejo prostor referendumskim akterjem, ampak se celo sami izdatno angažirajo v nasprotovanju zakona, tako da se kdaj zdi, kot da obstajajo samo nasprotniki. OK, tudi minister Andrej Vizjak ni pripravljen preliti poslednje kaplje medijskega znoja, da bi svoj projekt obranil, saj je ob soočenju na nacionalki po uvodni predstavitvi zapustil studio.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Hitrejši od misli

    Ko je madžarski parlament sprejel zakon o prepovedi »propagande LGBT« v šolah, je komisarka EU Ursula von der Leyen napovedala ukrepe zoper diskriminatorno zakonodajo. Še ostreje pa se je odzval nizozemski predsednik vlade Mark Rutte, ki je dejal, da Madžarska nima več mesta v EU. Premieru Viktorju Orbánu se očita, da ne spoštuje vladavine prava, vodeči holandski politik, pa bi Madžare vrgel iz skupne unije? Da bi izvedel, kaj mislijo naši sosedje, sem povprašal prijatelja Imreja, zgodovinarja in kritika aktualne vlade. Bil je oster do Holandca: evropska pogodba ne vsebuje člena, ki bi predvidel izključitev kakšne izmed članic, obenem pa s tem vzbuja nejevoljo pri konservativcih in patriotih, ki bodo še bolj stopili na stran Orbána. Politična ekspertka in nekdanja parlamentarna nasprotnica Fidesza Zsuzsanna Szelényi je za francoski tednik OBS objavila članek, kako je evropski politični vrh padel v Orbanovo past. Ta jim je ponudil temo LGBT, na katero avtomatično reagirajo, spregledali pa so, da je vpeljal obliko državnih skladov, v katerih bo s svojimi zastopniki imel prevlado nad delom ekonomije, četudi izgubi na volitvah.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Nedolžna nasilja

    Leta 1986 med etabliranimi slovenskimi politiki ni bilo junaka, ki bi govoril o ustanovitvi slovenske države. Tudi revije, vštevši z uporniško Mladino, niso objavljale člankov, ki bi napovedovali in se zavzemali za slovensko samostojnost. Šele z vrnitvijo političnega emigranta Jožeta Pučnika se je v naslednjih letih počasi razmahnilo govorjenje o lastni državi. Pred tem je bila ideja državnosti amputirana iz razmišljanja, spadala je namreč v svet neverjetnosti, ki se nikoli ne zgodijo. O njej preprosto nismo mislili.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Pamflet

    V imenu prijateljev

    Mesece se je govorilo o napadih na novinarje v primerih, kadar se je premier ali kdo iz vladne koalicije odzval s ciničnim odgovorom na medijsko poročanje. A nihče izmed vpletenih žurnalistov zaradi kritičnih zapisov ni bil odpuščen, kaj šele preganjan na sodišču. Tokrat vodja Levice Luka Mesec toži nekdanjega komentatorja Reporterja Boštjana Turka za odškodnino 10 tisočakov in sicer zaradi članka, v katerem ga je publicist pred leti primerjal z Adolfom Hitlerjem. Osrednji dnevni mediji te tožbe ne omenjajo na naslovnih straneh, še manj jo uvrščajo med napade na medije. Tudi na spletni strani Društva novinarjev Slovenije ne najdemo zabeležke o napadih politikov na časnike.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Nevidne klofute

    Francoski predsednik Emmanuel Macron je nič hudega sluteč prišel na lokalni shod, kjer pa mu je nezadovoljni državljan primazal klofuto. Le Monde in l’OBS sta zadevo pokazala iz dveh perspektiv: kot naraščanje nasilja kot oblike izražanja političnih mnenj in kot naraščajočo nejevoljo nasprotnikov arogantnega predsednika. Ob tem človek pomisli na jugoslovanski partijski režim, kjer se seveda nikoli ni primerilo, da bi maršalu Titu na sprehodu denimo po ljubljanskih ulicah nekdo namesto cvetja prisolil zaušnico. Ljudski glas še danes pravi, da bi ga takoj ubili. Razumljivo: ko je legendarni nadškof Franc Perko še kot mladenič pripovedoval vic o Titovi ladji Galeb, so ga obsodili na pet let zapora. To je bil čas demokratičnega socializma.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Nevarna črpanja

    Petkovim protestom je priznati odlično scenografijo in prikupne oblike pouličnega gledališča. Zadnji zbor so veliki mediji zabeležili kot več deset tisoč glavo množico, organizatorji protestov so navajali celo število 40 tisoč. Policija, ki ima največ izkušenj in vedenj o ocenjevanju velikosti množice, pa je objavila, da je bilo zbranih približno 15 tisoč demonstrantov. Številke same po sebi resda niso usodne, ampak časopis Delo jih je uporabil za naslovni tekst - Glas ljudstva: gremo na volitve.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Govorice v medijih

    Pred kongresom je SDS razposlala članom resolucijo, v kateri je zapisano: »Požig poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.« Enostaven hipotetični stavek, ki lahko kaže na pretiravanje ali s kakega gledišča morda celo znake paranoidne presoje, kaj se utegne zgoditi v Sloveniji.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Skrb za botre

    Nasprotnikom novele zakona o vodah je uspelo zbrati več kot 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Pred nami je torej referendumska kampanja, ki pa se bo glede na zakonodajo radikalizirala. Za eliminacijo zakona namreč ne zadošča navadna volilna zmaga, ampak mora NE podpreti vsaj petina volilnih upravičencev, kar znese orjaških 300 tisoč in več glasov. Glasovanje o vodi se zna zatorej razširiti na dodatno agitacijo strank opozicije za glasovanje proti Janševi vladi kot taki.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Slike vojn

    Kdor bi čez 20 let skozi branje starih časopisov poskušal razumeti, kaj se je dogajalo na Slovenskem v letih 2020/21, bo našel osrednjo sintagmo: Janša je bil v vojni z mediji. Kajpak v različnih odtenkih, celo v tem, da je ob nastopu tretje premierske funkcije razglasil vojno vsem medijem. A če bo bodočega raziskovalca gnala vnema radovednosti, bo pogledal v medijske novice ob začetku Janševe vlade, kjer pa ne bo našel zapisa, da je Janez Janša napovedal vojno medijem. Skratka, fraza, ki se je danes udomačila v javnosti, nima nikakršne stvarne povezave z vojno in vojno napovedjo. Je pa seveda res, da JJ z novinarji in mediji polemizira v svojih tvitih ter da je prav sarkastičen polemik. A trditev o začetku vojne ob prevzemu vlade je tudi povsem faktično napačna. Z enako vnemo je namreč spuščal zajedljive osti nad medijske zapise tudi takrat, ko je bil še opozicijski voditelj.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Adut iz vode

    Junak zdajšnjih dni je postal Igor Zorčič, ki je izstopil iz poslanske skupine SMC in prestopil na stran opozicije, a mesta predsednika državnega zbora noče zapustiti. Mediji nam njegovo kljubovanje predstavljajo kot gesto junaškega upora zoper vlado Janeza Janše.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Peklenske metafore

    Ljubljanske demonstracije ob dnevu OF so bile evforične, pitoreskne in nenasilne. Na njih se je zbralo deset tisoč ljudi, kar je najbolj množično druženje zadnjega pol leta. Direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman je sicer potarnal, da so vsaka številčna zbiranja nevaren sprožilec širjenja epidemije. Kaj bodo pomenile virološko, se bo pokazalo v naslednjih tednih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Voda onkraj propagande

    Od medijske bombe po imenu non-paper bo že čez teden ostal le pepel. Oziroma teza, da je premier JJ prek svojih uradnikov po Evropi delil zemljevide o novih razmejitvah Bosne. V visoki evropski in balkanski politiki pa se definitivno ne bo razpravljalo, kako narisati nove meje. Brez soglasja in iniciative, ki bi prišla iz usklajenega in skupnega predloga Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, je stvar zgolj blodnja. Da je bila že doslej, kaže ponedeljkova druga stran v časniku Delo. Avtor osrednjega članka piše o proruskem obratu Janševe vlade, ki ga podkrepi z navedbo, da je non-paper o delitvi Bosne spisan v interesu Rusije na tem področju. A glej vraga, že članek pod njim ga demantira z naslovom - Rusi proti spremembam meja, pri Srbih ideja še živi, temelji pa na izjavi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je odločno zavrnil možnost spreminjanja meja na območju nekdanje Jugoslavije. Bralci so torej hkrati izvedeli, da slovenski premier razkosava Bosno v skladu z ruskimi interesi in da so Rusi proti takim delitvam!??????? In Putinovo Rusijo je jemati dobesedno: to, kar branijo danes, ne bodo jutri spremenili.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Žurnalizem ex nihile

    Nekako velja, da so družbena omrežja dno komunikacije, še posebej tviter. Pred dnevi je ljubljanski mestni svetnik Janez Stariha na njem zapisal: »Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.« Če prvi stavek spada še v svobodo govora, saj izraža mnenje o profesionalni vrednosti novinarja, je drugi poziv k nasilju. Bojeviti svetnik, ki je izvoljen na Listi kolesarjev in pešcev, je seveda politik. Toda osrednji mediji, ki imajo stalne rubrike o napadih politikov vlade na novinarje, o tem primeru niso poročali, čeravno nekajkrat presega agresivnost celo najostrejših Janševih tvitov.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Ehm in huligan

    Na protestih in po takih in drugačnih medijih često odmeva stavek, da šole niso generator širjenja koronavirusa. Seveda postavljen kot pribit, kot božja zapoved. No, glede na dejstvo, da so bile šole mesece dolgo zaprte, je to nedvomno držalo. Kaj pa, ko šole delujejo? Po koncu poletja so že po tretjem šolskem dnevu mediji poročali o številnih razredih v karanteni. Na prvi pomladni dan je bilo v sežanski osnovni šoli skoraj polovico oddelkov zaprtih, malo zatem na Prežihovem Vorancu v Ljubljani celotni razredni pouk. Šole pač niso sveti prostor, kamor virusi ne zaidejo. Toda skupine, ki trdijo, da šole niso generator, z dejstvi nimajo težav. Ne daleč nazaj je veljalo, da se je Donald Trump skliceval na svoja, alternativna dejstva, danes v svetu brez predsedniškega Trumpa to počno sleherniki.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Meritve svobode in polucije

    Vladajoči koaliciji na glasovanju v državnem zboru ni uspelo odstaviti predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Mediji so dogodek pospremili s pristavki tipa, da je čas za izredne volitve in da je Janševa vlada de facto manjšinska. Noben pa zadeve ni začinil s poanto, da potencialne skrbi zaradi avtoritarizma in strahovlade več ni. Oblast, ki v parlamentu nima absolutne večine, da bi postavila primusa zakonodajne veje, pač niti po teoriji ne more biti avtokratska.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Skozi lupo bizarnosti

    Zoper novelo zakona o vodah so enoglasno nastopile opozicijske stranke, okoljske organizacije in osrednji mediji. Rezultat ni izostal, saj je vlada umaknila del, po katerem bi bilo na vodovarstvenem območju pod strogimi pogoji izjemoma mogoče graditi objekte in naprave za proizvodnjo, v kateri so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tokratna enotnost v državi je izjemna, vodni viri so nedotakljiva nacionalna dragocenost, nobena tvegana gradnja nad njimi ni dovoljena.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Jezik, voda in beton

    Časnika Dnevnik in Večer sta v ponedeljek objavila anketni lestvici Ninamedie o priljubljenosti politikov in strank. Na prvem mestu je že drugi mesec zapored evroposlanka Ljudmila Novak, ki jo zato nekateri razglašajo za favoritko na predsedniških volitvah. Če imamo običajno faktične težave, kako oceniti verodostojnost takšnih anket, je tokrat enostavno. Ker je na isti dan tudi Delo objavilo svoj barometer popularnosti Mediane, lahko primerjamo izide. Katero mesto je torej osvojila v konkurenčnem anketiranju? Katastrofa, sploh ni uvrščena med 20 najbolj priljubljenih. Tu velja za prvi obraz popularnosti minister Janez Poklukar. A če preverimo njegovo popularnost v rezultatih Ninamedie, se zgodba ponovi – med 22 naj obrazi ga ni najti. Agenciji očitno ne merita utripa popularnosti v isti državi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Neopažena voda

    Zadnjo dekado so mediji napovedovali usodno razpravo o svobodi medijev v Sloveniji v evropskem parlamentu. Potem se je zgodila. Kratka, posamezni razpravljavci so imeli po kakšno minuto, celo manj kot svetniki na sejah v ljubljanskem mestnem svetu. Čas, v katerem ne moreš nič argumentirati, podaš lahko kvečjemu nekaj etiket. In kaj smo izvedeli? To, kar kritiki in zagovorniki vlade sporočajo po slovenskih medijih, so še v krajši formi ponovili v Strasbourgu. Še najbolj bizarno je o dogodku poročala POP TV, ki je evroposlanko SDS Romano Tomc oštela, ker je profesorja s FDV obtožila, da je v svojem evropskem nastopu lagal. In seveda nič o tem, da se je omenjeni pred dnevi opravičil za napako, ker je pomotoma trdil, da so direktorja nacionalke odstavili predčasno. Kaj tviti, veliki mediji so mojstri manipulacije, prinesejo eno dejstvo, izpustijo pa drugo, in učinek je, da je ta, ki opozori na napačna dejstva, prikazan kot obrekovalec.