• Maja Novak

    Maja Novak

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Ihta

    Nespodobno povabilo

    No, pa se spet z nečim strinjam. Strinjam se in pohvalila bom! Potem pa o meni trdijo, da sem tečna stara baba zajedljiva ... Ha! Docela se strinjam s trditvijo, ki jo je na spletni strani 13. oktobra letos pod naslovom Ministrstvo za kulturo RS poziva k dostojnemu komuniciranju objavilo, ja, uganili ste, ministrstvo za kulturo in po kateri je »vsakdo, ki nastopa v javnosti, odgovoren za to, da je komuniciranje, tudi če je konfliktno, resnicoljubno, argumentirano, dostojno in spoštljivo do oseb, ki jim je namenjeno«. Drži. To, da je dobršen del Slovencev funkcionalno nepismen, še ne pomeni, da se lahko v parlamentu ali pred raznimi sodišči ali na spletnih forumih obnašajo, kot da tudi funkcionalno govoriti ne znajo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Hrvaška

    Grabežljivci

    Letos poleti je na skalnati svet na otoku Pagu strmoglavil planinski orel, ki ga je s šibrovko zadel krivolovec, in čeprav je bil hudo ranjen, je preživel operacijo, po njej pa že nekaj mesecev okreva in se pripravlja, da bo spet poletel v nebesne višave. A te dni so orlovim rešiteljem, sokolarjem iz Šibenika, z ministrstva za varstvo okolja ukazali, da morajo ptico nemudoma prepeljati v Zagreb, čeprav bi s tem še enkrat ogrozili njeno življenje. Ukaz je spremljala ohola utemeljitev: »Ministrstvo je dolžno nadzirati vaše delo, zato odloča o takšnih stvareh, za presojanje njegovih odločitev pa niste pristojni.« Eh, ko bi znal orel brati, kot zna njegov rešitelj, ki je, svoboden kakor ptica pod nebom, nadutim birokratom odgovoril, da »imata javnost in stroka pravico presojati vsako odločitev oblasti«, in jim sporočil: »Orla lahko dobite samo z uporabo sile.«

  • Zato smo tu, kjer smo

    Dialektika kapitalizma in teritorializma ni nekaj novega, še posebej v obdobju stabilnega denarja, industrijskih revolucij ter svobodne trgovine. Zakoličila jo je Britanija v 19. stoletju, danes jo krojijo ZDA s pomočjo finančne ekspanzije in podjetništva. Svetovna trgovina je osrednje gonilno kolo sodobne globalizacije, gospodarske rasti in naraščajoče neenakosti. Sedanji prostotrgovinski sporazumi, zlasti med ZDA in EU, so poskus reševanja krize kapitalizma, rehabilitacija neoliberalizma, toda hkrati pomenijo zaton demokracije. Očitno je projekt postavil strateške meje pozicioniranja sedanje EU, Slovenijo pa ponovno soočil z obupno dilemo, kako preživeti kot politični subjekt.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Hlad in neumnost

    Nekaj ebole je z letali pripotovalo tudi v Evropo in Ameriko. Spremlja jo nekaj strahu. Morda bo pomagal, da se bo Zahod resneje lotil bolezni v nesrečni zahodni Afriki, kjer »je nekaj, kar je lahko nadzorovati, popolnoma ušlo iz rok«, kot pravi Peter Piot, znanstvenik, ki je pomagal zatreti prvi izbruh ebole pred 40 leti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Poplave izginulih denarjev

    Zgodil se je dogodek, ki ga osrednji mediji niso postavili med osrednje teme. V stečaj je namreč šlo podjetje »KLM naložbe«, ki je »Factor Banki« dolžno 4 milijone evrov. Seveda ni edino, vendar pa je posebno. Njegov največji lastnik je namreč Zoran Janković, župan, ki do volilnih zmag prihaja prek imidža izjemnega upravljavca javnega denarja. Toda zdaj se je pokazalo, da mož ni sposoben voditi niti lastnega podjetja, da ne propade. A to še ni najhuje, dolga ne bodo plačali lastniki iz osebnega premoženja, temveč vsi davkoplačevalci!!!!!!!!!!!?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Dva leva

    Preživeli smo volitve

    O. K. Letošnje supervolilno leto smo vendarle preživeli. Pravzaprav bolje, kot se je na spomlad zdelo. Poleg številnih slabih strani je prineslo tudi kaj dobrega. Dobro je na primer to, da so na lokalnih volitvah mnogi tisti, ki so vodili nizkotno volilno kampanjo, odleteli ali se vsaj opekli.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Tiho

    Novice iz Bruslja, Berlina in Pariza so jasne: med temi tremi mesti poteka usklajevanje o tem, koliko in kako bodo evropski birokrati pogledali skozi prste Franciji in njenemu proračunu. Tako kot nam tudi Francozom ne uspeva izpolniti zahtev, ne glede primanjkljaja, ne glede višine dolga. Seveda uradno vsi zatrjujejo: za vse države veljajo enaka pravila. Ali kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel: »Vse države članice morajo spoštovati strožja določila pakta o stabilnosti in rasti.« Ni pa dodala, kar že ve: da ga morajo nekatere bolj, druge pa manj. Tako ima na primer Francija že danes zagotovilo Berlina, da četudi bo sprožen postopek zoper Pariz, bo Nemčija preprečila odreditev denarne kazni. A to ni vse: jasno že govorijo o tem, da bo med komisijo in Francijo sklenjen poseben sporazum. V Berlinu so veseli, ker je ta ideja Angele Merkel končno dobila svoje mesto.