Titova država, »totalitarna«?

Ustavno sodišče je septembra 2011 sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo odlok občine Ljubljana, ki vsebuje poimenovanje ulice v izgradnji po Josipu Brozu Titu. Tudi če sodišče izrazi zadržek glede tega, je s to odločbo poseglo v vrednotenje slovenske ter širše politične in družbene zgodovine, saj v sodbi piše, da gre za »Titov simbolni pomen« v povezavi s »povojnim totalitarnim komunističnim režimom« in da »Tito simbolizira totalitarni režim«. Titu se v tej sodbi sicer očitki pošiljajo tudi iz drugih zornih kotov, vendar je »totalitarnost« nekdanje politične ureditve temeljna. S tem je sodišče, kolikor je to možno v neki sodobni družbi, uradno označilo ureditev, ki je veljala v Sloveniji in Jugoslaviji v obdobju 1945–1990, glede na to, da parlament o tem ni sprejel uradnega dokumenta. Ustavno sodišče je s tem prevzelo odgovornost za vrednotenje zgodovine in morda za spremembo spomina Slovenk in Slovencev.

Dr. Bojan Bugarič, profesor na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Komentar

Ustavnopravni »blitzkrieg«

Čeprav povsod po Evropi postaja jasno, da je politika ostrega varčevanja, ki jo najdosledneje zagovarja nemška kanclerka Merklova, za obstoj Evropske unije ne samo škodljiva, ampak celo nevarna, to ne zmoti vneme slovenskih posnemovalcev nemške politike. Predlagana sprememba 148. člena ustave je bila pripravljena brez ustrezne strokovne razprave. Namesto odprtega in javnega dialoga, podprtega s strokovnimi argumenti, je vlada ob pomoči strokovne skupine pripravila predlog sprememb ustave v rekordno kratkem času. Namesto resne, tehtne, strokovno utemeljene obrazložitve je ponudila nekaj deset strani dolgo besedilo (obrazložitev), ki v glavnem ponavlja že večkrat povedane »resnice« o pomenu zlatega pravila, ne ponudi pa prav nikakršnih empiričnih analiz in niti odgovorov na strokovno utemeljene kritike zlatega pravila. Ko človek bere to besedilo, se težko znebi občutka, da njegovi pisci niso prebrali kaj veliko literature o dilemah in odprtih vprašanjih zlatega pravila, ki je je v Evropi obilo. Ker se ustava ne spreminja vsak dan, je pomembno, da se takšen ustavni »blitzkrieg« ustavi in da se pred zapisom zlatega pravila v ustavo opravi temeljita javna strokovna razprava.

Zakaj na hrbtih otrok?

Podružnične šole na Slovenskem so že pred leti praznovale 50. rojstni dan. Nastale so z namenom, da se otrokom (predvsem mlajšim) omogoči lažji dostop do hrama učenosti, skrajša čas »potovanj« med domom in šolo, da se šolajo v domačem okolju, v manjši skupini, kar je gotovo prijazneje in osebneje, pa tudi zato, da se ohrani kultura v vsakem, še tako majhnem kotičku naše ljube deželice. Da so te šole dobre, gotovo dokazuje to, da so se ohranile vse do danes, ko je nekdo, da bi bil oblasti všeč, ugotovil, da so drage. Sedaj pa so namigovanja, da bi lahko pri majhnih šolah (podružnicah) varčevali, vse glasnejša. Strah nas je za naše podružnične šole, strah nas je za slovensko podeželje in ljudi, ki tam živijo.

Danes Grčija, jutri Evropa

Grčija ima dve možnosti: da iz sebe izžene hudiča – ali pa da jo izženejo iz evropskega raja. Da se pokori – ali pa da izgine. Da se pokesa – ali pa da jo izbrišejo. Da neha živeti v grehu, prek svojih zmožnosti – ali pa da se utopi v apokalipsi. Da sprejme vero v čisti, totalno neoliberalni kapitalizem – ali pa da jo pošljejo v divjino. Obračun z »grešno« in »pohujšljivo« Grčijo ima nezgrešljivo biblično razsežnost. Kar je povsem nepresenetljivo in v skladu z imperativom, da naj ima Evropska unija krščanske temelje. In kar je po drugi strani presenetljivo, če pomislite, da je biblična dežela – unija s krščanskimi temelji – tudi Amerika.