• Avtoritarci in politični proces

    Prikličimo si v spomin nekatere medijske slike iz zdajšnjega časa (morda pomešane z osebnimi izkušnjami). Ljudje, ki spremljajo obsojene politike v zapor, gradijo okoli sodišč človeške verige, udrihajo z dežniki po sodnikih in izražajo slepo, fanatično, zaljubljeno lojalnost znanemu slovenskemu politiku. Ljudje, ki pred kamerami izjavljajo, da so vsi očitki proti temu politiku zarota, da so v zaroto vpleteni vsi družbeni dejavniki od medijev do pravosodja in da bo Slovenija propadla, če ne bo voljena ena, prava stranka. Pisma bralcev in zapisi na internetnih forumih, iz katerih veje nestrpnost do drugačnih pogledov, in celo črno sovraštvo, prezir ter odpor do posameznikov, ki se malo razlikujejo od komentatorjevega vrednostnega okvira. Tista zoprna izkušnja, ko se poskušamo racionalno in razumno pogovoriti z zagretim političnim nasprotnikom, ga prepričati z logičnimi in empiričnimi argumenti, pa se to izkaže za povsem nemogoče, ker se naši argumenti od njega dobesedno odbijajo, kot od mogočne in neprebojne stene. Navedeni primeri so primeri izkušnje z »avtoritarci«. Omenjeni pojem je že del repertoarja psihološke znanosti, morda celo psihiatrije, avtoritarci pa so predmet znanstvenega preučevanja.

  • Slovenska destruktivna stranka

    Po izidih parlamentarnih volitev je bilo takoj mogoče predvideti, da bo v Slovenski demokratski stranki prišlo do vnovičnih radikalizacij. Do teh je v preteklosti vedno prihajalo, tudi v primeru, ko je stranka zmagala na volitvah. Spomnimo se samo njihovih kadrovskih cunamijev, zagona kulturnega boja po nastopu mandata, »mehkih« lustracij in raznovrstnih montaž dokumentov. Bilo bi preenostavno trditi, da se je SDS z leti pomikala vedno bolj na desno, se postopoma radikalizirala ipd. Radikalizem, korupcija in avtoritarnost so od vsega začetka pomenili manj ali bolj prikrito, zamolčano, tako rekoč potlačeno plat njenega programa, ki se pririne v ospredje po vsakem volilnem obredu, najsi bo zmaga ali poraz. Seveda so mehanizmi potlačitve bolj razrahljani ob porazu, zlasti če je za povrh predsednik stranke pravnomočno obsojen zaradi korupcije in kandidira iz zapora.