-
Zdaj je res treba zaščititi svobodo izražanja in tiska
Leto 2016 se je končalo z oxfordsko določitvijo ključne besede, ki naj bi – kot nova beseda – zaznamovala zaznavo živečega časa: »poresničnost«, tudi postresničnost in »podejstvenost«, oziroma postfaktičnost. Šlo naj bi torej za obdobje, ko koncepta »resnice« in »dokazljivih dejstev« nista le zrelativizirana, ampak presežena, onkraj-prestopljena, čez-odložena, predvsem od upravljajoče gosposke v sferah javne oblasti, multinacionalne ekonomije in finančnih ustanov, pa brutalno zanikana in razvrednotena, izničena in moč-odvzeta. Zadnje predsedniške volitve v ZDA in zmaga Donalda Trumpa pa se označujejo kot »dogodek«, ki je celo novi mejnik krepitve in brezmejne skrajnosti pri izničenju pomena dejstev in resnice v javni sferi in pri delovanju političnega procesa.
-
Leta 1964 je glasbenica Nina Simone na koncertu predstavila pesem Prekleti Misisipi, ki je kmalu postala himna borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, predvajanje te skladbe pa je bilo v več zveznih državah dolgo prepovedano. V njej je protestirala proti domnevno dobronamernim nasvetom, naj temnopolti ne zahtevajo vseh pravic naenkrat, temveč naj se stvari lotijo postopno – kot da stoletje, ki je do tedaj minilo od odprave suženjstva, ni bilo dovolj dolgo. Za dobro mero je pribila: »Ni vam treba biti moj sosed, le enakopravnost mi priznajte.«