• 16. 5. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura

    Bobby in Boris

    V SNG Drama Ljubljana pripravljajo krstno uprizoritev igre Bobby in Boris avtorjev Dušana Jovanovića, Mitje Čandra in Eve Mahkovic. Dokumentarna igra, ki jo je režiral Jovanović, osvetljuje tako napeto šahovsko igro med Bobbyjem Fischerjem in Borisom Spaskim na svetovnem prvenstvu v Reykjaviku leta 1972 kot tudi zapleteno razmerje med zahodnim in vzhodnim blokom. V kavarni Mestnega muzeja Ljubljana je do 5. februarja na ogled tudi razstava

  • Petra Tihole

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura

    Kulturno zategovanje pasu?

    Lani je odločitev vlade, da pri krčenju proračuna bistveno bolj poseže v kulturni kolač kot v druge resorje, povzročila splošno nezadovoljstvo. Oglasili so se na kulturnem ministrstvu in tudi predstavniki „kulturnih manjšin“. V Sloveniji jih zastopa društvo Asociacija, ki združuje 80 nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture. Nezadovoljni s proračunskim rezom so se organizirali in v nekaj dneh s peticijo zbrali okoli 7000 podpisov. Rebalans proračuna naj bi kulturo najprej prikrajšal za 38 milijonov evrov, nato za 19, nazadnje jih je odškrnil „le“ 16.

  • Bernard Nežmah

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov

    Frazem je jezikovni izraz, kjer lahko razumemo vse posamezne besede, pa vseeno ne znamo izluščiti smisla. To običajno doživimo pri tujem jeziku, zna pa se kdaj komu primeriti celo pri materinem, ko zasliši: »priti na boben«, »norce briti«, »poročiti se z levo roko«, »kronan osel«, »dati banano«, »akademska četrt«, »biti tam, kjer ni muh«, »piko dreti«, »ne imeti 100 pik«, »stara sablja« in tisoče drugih.

  • Matej Bogataj

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Harlan Coben: Ne povej nikomur

    Coben, Američan, ki je pobral vse velike nagrade za žanr in ima blazne naklade, piše na zavihku, očitno gre tudi pri nas, saj zadnja stran napoveduje še izid treh uspešnic samo letos. Ne povej nikomur je priporočilo, ki ga dobi po zapleteni in zabrisani in skrivnostni elektronski pošti pediater, ki je pred osmimi leti v brutalnem umoru množičnega morilca (ta je svoje žrtve po dolgotrajnem mučenju žigosal) izgubil ženo.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Ženske iz šestega nadstropja

    Film Ženske iz šestega nadstropja, postavljen v leto 1962, je razredna farsa, ki pa je tako mehka, fantazijska in ziheraška, da misli, da ima rob – kot da bi se ustrašila svoje lastne premise, ostane na varni strani razredne napetosti. Napetosti so tu le seksualne. Jean-Louis Joubert (Fabrice Luchini), premožni borzni posrednik, tipični pariški buržuj in družinski človek, na lepem odkrije diskretni šarm šestih španskih služkinj, ki živijo nad njim. Vsaka ima svojo žalostno zgodbo, vse so slabo plačane, vse so v Francijo prebegnile pred Francovim režimom, vse so temperamentne, poskočne, optimistične, tople in nesebične, polne življenja, čudno žive in vitalne – María (Natalia Verbeke) je celo tako lepa, mlada in seksi (chica jamon!), da ga začne vidno vzburjati. Flamenco! Ja, Jean-Louis, še malo prej ves zapet, rigiden in mrtev, čudežno oživi. Naloga delavskega razreda je, da zabava in osrečuje oligarhijo – da ji torej vrača elan in joie de vivre.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Jack & Jill

    Al Pacino na koncu reče: »To sežgi! Tega ne sme nihče videti! Uniči vse kopije!« S tem meri sicer na reklamo, ki jo posnamejo v filmu Jack & Jill, toda lahko bi meril tudi na sam film. Tega res ne bi smel nihče videti. Adam Sandler je verjetno poklical Pacina: »Hej, Al, imam genialno idejo. Filmu bo naslov Jack in Jill. Trik je v tem, da bom oboje jaz – Jack in Jill!« Moški in ženska? »Točno, jaz bom Jack in njegova dvojčica, Jill.« A, kul – ljudje bodo za ceno ene vstopnice dobili dva Adama Sandlerja. In kaj bom jaz? »Ti boš Al Pacino.« Bom igral samega sebe? »Tako je! Drugi so že pristali.« Kdo? »John McEnroe, Shaquille O’Neal, Johnny Depp. Naj nadaljujem?« Kje je Tom Cruise? »Nadomešča ga Katie Holmes.« In kaj bom počel? »Zatreskal se boš vame.« V Jacka? »Ne, v Jill.« Okej, potem pa pridem. Ko boste to videli, si boste rekli: je to res ali le sanjam? Sandler in Pacino sta očitno mislila, da o tem sanjate.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Kuhati zgodovino

    Ljubezen gre skozi želodec – tako je naslov popularnega kuharskega šova zakoncev Novak. Naslov češkega dokumentarca Kuhati zgodovino, v katerem vojaški chefi razkrivajo recepte, s katerimi so nahranili vojske (od Hitlerjeve do Titove), pa bi se lahko povsem mirno glasil: Vojna gre skozi želodec.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Muppetki

    Ker živimo v času rebootov, so na vrsto za reboot prišli tudi Muppetki, lutkasti junaki varietejskega Muppet šova, globalnega TV hita, ki ima kontrakulturne korenine – Muppetki, ki jih je kreiral Jim Henson, so namreč prvič zablesteli v TV seriji Sesame Street, ki je vzletela leta 1969 in ki je bila produkt flower-power filozofije: otroke je mojstrila v strpnosti in altruizmu, nematerializmu in nenasilju, spoštovanju drugačnih in raznolikosti ter ljubezni do okolja. Konservativci so serijo odkrito prezirali in obenem svarili pred njenimi škodljivimi vplivi, toda raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki serijo gledajo, v šoli boljše ocene od otrok, ki serije ne gledajo.

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film

    Parada

    Ker so gejevske parade ponosa v Srbiji tabu, potemtakem nekaj nezaželenega, nepriporočljivega, prepovedanega in tako rekoč smrtno nevarnega, je Srdjan Dragojević, režiser filmov Mi nismo angeli, Rane in Lepe vasi lepo gorijo, sklenil, da priredi svojo parado ponosa – Parado, v kateri gejevski aktivisti ne morejo dobiti policijske zaščite za parado ponosa, pa jim potem na pomoč priskoči Limun (Nikola Kojo), junak balkanskih vojn, vojni kriminalec in povojni dobičkar, nacionalist, šovinist in patriot.

  • 666

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Vazimba

    Z iznajdbo djent (!) metala se je pod okrilje tega nastanila obilica izvajalcev, ki prej niso mogli priti pod nobeno žanrsko oznako. Djent metalci naj bi bili tudi člani zasedbe Vazimba, ki konzumentu ponuja istoimenski prvenec. Tisto, kar Vazimba ustvarja, pa je strogo instrumentalna zmes precej raznolikega jazza, novodobne elektronike in zapletenega, kakofoničnega metala. Tako je slušatelj v slabi uri deležen le štirih kompozicij, ki pa bi bile lahko tudi ena sama. Žal se na trenutke pojavi resnična potreba po kakšni vokalni intervenciji. A je ni in prav ta primanjkljaj onemogoča užitek v res vrhunskem izdelku. Obetavno.

  • Petra Tihole

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Atlas Sound: Parallax

    Nekaj zasanjanega in otožnega obdaja tokratni soloizdelek vsestranskega Bradforda Coxa. Frontman zasedbe Deerhunter nas zapeljuje z milozvočnimi rockovsko obarvanimi melodijami, ki se naslanjajo na glasbene vzorce sedemdesetih let. Akustični album, tretji po vrsti, prinaša ducat komadov, ki zapeljejo s preprostimi folk prvinami, delikatnim vokalom in subtilnimi elektronskimi zvoki. Mojster v enem se sprehaja po polju izpraznjenosti in osamljenosti. Poln nostalgije se poslavlja in ga poklanja pokojni prijateljici in pevki Trish Keenan, ki je navdih tega nezemskega ploščka, ob katerem si lahko ližemo rane in upamo na boljši jutri.

  • Borka

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    The Roots: Undun

    Konceptualni albumi niso v polju ameriškega rapa nobena blazna novost. A vendar, philadelphijski veterani in pionirji ’živega’ hiphopa The Roots so se za projekt, ki natančno predstavi polfiktivno življenjsko zgodbo uličnega lika, manjšega kriminalca Redforda Stevensa, odločili šele pri svojem trinajstem studijskem izdelku. Zgodba poteka od njegove smrti nazaj, gre za neke vrste glasbeno različico filma Nepovratno, a na srečo Rootsi ne izrekajo sodbe, svojega lika ne obsojajo in ga tudi ne poveličujejo. V glasbenem procesu so se podredili grajenju lika in dramaturgije, k sodelovanju povabili četico izvajalcev, zeznili pa v bistvu samo z osladno nadležnimi refreni. Ambiciozno dosledno.

  • Veljko Njegovan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Sinntetic Liquid: Sinnscapes

    V času, ko se na glasbenem trgu pojavljajo kompilacije, na katerih so zbrani prvi poskusi elektronskega glasbenega delovanja na Slovenskem, je dobro omeniti pred kratkim izdani projekt dueta Sinntetic Liquid pri založbi, ki je letos izdala dolgo pričakovani album benda Demolition Group, izrazito družbeno angažirani Planet starcev.

  • Goran Kompoš

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Dogodki

    Odmev iz namišljenih krajev

    Enega od večerov med vrhuncema decembrskega praznovanja je tokrat kazalo preživeti v družbi opojnih zvokov afriške kalimbe, indijskega sarangija, roga, harmonija in še kopice bolj ali manj standardnih inštrumentov in zvočil. Ne, niste spregledali kakšnega novega, zimskega etno festivala, pač pa morebiti »le« promocijski koncert ob izidu plošče Črn trn domače zasedbe Salamandra Salamandra.

  • 6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige lanskega leta

    01 Ljubezen skozi želodec 2 (Valentina in Luka Novak)
    02 Tito in tovariši (Jože Pirjevec)
    03 Življenje je tvoje (Louise L. Hay)
    04 Dvignite se! (Stephane Hessel)
    05 K**c gleda – duhovna pot najvišje modrosti (John C. Parkin)
    06 Skrivnost (Rhonda Byrne)
    07 Moč (Rhonda Byrne)
    08 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (Stieg Larsson)
    09 Hvalnica rešnjemu telesu (Alojz Ihan)
    10 Igra prestolov (George R. R. Martin)

  • Stanka Prodnik

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  TV

    Domačijsko slovo od 2011

    Sodeč po pregledu minulega leta, ki ga je za ponedeljkov večer na TV Slovenija pripravila Vesna Deržek, je bilo lani eno najbolj katastrofalnih let, kar jih pomnimo. Kot bi lahko ugotovili po depresivni in apokaliptični oddaji, ki se je ne bi sramovala niti POP TV, nam je lani kar nekaj gorja povzročilo ustavno sodišče. A s princem teme, ki je v Studiu City – ta je sledil pregledu – dobil nagrado Siti za življenjsko delo, se ne more kosati nihče.

  • Saša Eržen

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Rešilni prtiček

    Vsak taksist ima na zalogi kakšno zgodbo o alkoholiziranem osebku, ki se – potem ko se mu je trudoma uspelo skobacati v taksi – ni mogel spomniti, na kateri ulici stanuje, ali mu sploh ni uspelo izgovoriti ničesar smiselnega ali pa je takoj utonil v globok spanec.

  • Igor Škafar  |  foto: Igor Škafar

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Ulica

    Dunja: »Življenje je kot prečudovito potovanje.«

  • 6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Dogodki

    Neznani znani oblikovalec

    »Retrospektivna razstava ni samo vpogled v veleum Nika Kralja, temveč je hkrati globok poklon ustvarjalcu, ki nas je umestil na svetovni zemljevid industrijskega oblikovanja. Njegova vizionarska dela si zaslužijo posebno pozornost. Razstavljeni so brezčasni izdelki, katerih lepota se kaže v njihovi racionalizaciji, čeprav sem nekatera od del pogrešal. Vsekakor razstava, vredna pazljivega ogleda.«

  • 6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura

    Slovenska historična avantgarda

    V ljubljanski Galeriji 001 so poleti z razstavo obeležili monografsko izdajo berlinske revije Der Sturm iz leta 1929, ki je bila posvečena mladi slovenski umetnosti. V reviji, ki je spremljala razvoj abstrakcije, konstruktivizma, kubizma in futurizma, je bil z grafiko Arhitektura gledališča Tank zastopan tudi Avgust Černigoj. V samozaložbi Mestne galerije Ljubljana (MGML) in Zavoda Delak je zdaj v slovenskem in angleškem jeziku končno izšla tudi knjiga Der Sturm in slovenska historična avantgarda, ki na 228 straneh ponuja tudi slovenski in angleški prevod revije Der Sturm.

  • 6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura

    Kdo je zakuhal zgodovino?

    Slovak Peter Kerekes je ugotovil, da v zgodovinskih knjigah nikoli ne omenjajo vojaških kuharjev, ki so vladali z mesoreznicami, noži in ponvami. A slednji so še kako pripomogli k poteku zgodovine. Dokumentarec Kuhati zgodovino skozi spomine razkriva zgodbe 12 vojaških kuharjev in njihovih receptov. Služili so v različnih armadah ter preživeli vse vojne evropskega 20. stoletja. Film je opomin, da se napetosti med narodi zrcalijo tudi v sovraštvu tujih kuhinj. Je nazorni prikaz, da so o zmagah in porazih odločale tudi osnovne potrebe tisočerih oboroženih in lačnih želodcev.

  • Damjana Kolar

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  1. zapoved

    ObLIKE

    Oblikovanje postaja vedno bolj odločujoč dejavnik v slovenskem gospodarstvu in pri promociji Slovenije. Spoznanje, da oblikovanje ne pomeni zgolj dodane vrednosti, temveč in predvsem osnovno vrednost izdelka, postaja imperativ časa.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Peterlin

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Portret

    Alenka Sottler, ilustratorka

    Črtna koda je tisti drobni element, s katerim se, če želimo ali ne, srečujemo vsak dan. Z njo so ožigosane vse stvari, ki jih dobimo iz trgovin. Zaradi svoje vseprisotnosti je postala eden od simbolov kapitalističnega sistema in s tem tudi časa, v katerem živimo.