• Goran Kompoš

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura

    Pred koncertom: tUnE-yArDs

    Ko je pred dobrima dvema letoma pod imenom tUnE-yArDs izšel prvenec severnoameriške glasbenice Merrill Garbus, verjetno nihče ni pričakoval, da bo že z naslednjim albumom osvojila glasbeno občinstvo in kritike po vsem svetu. Toda zgodilo se je prav to. Plošča W h o k i l l, na kateri je Garbusova spretno združila estetike alter popa, indie rocka, afriških muzik in zvočnega eksperimentiranja, je ob koncu minulega leta končala na vrhovih številnih glasbenih lestvic. Tudi tistih, ki so jih sestavili največji tuji mediji. Pred gostovanjem na festivalu Rdeče zore v Ljubljani je spregovorila o svoji afriški izkušnji, o sporočilu, ki ga širi z glasbo, in o tem, kaj ji pomeni uspeh.

  • Tjaša Zajc

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura

    Neizbrisana glasba

    Alex Jovanović je star 35 let. Minilo je že več kot 15 let, odkar se je prijavil na ugledno ameriško šolo Berklee College of Music v Bostonu, ki se med drugim ponaša s tem, da je do danes 95 njenih diplomantov za svoje ustvarjanje prejelo 214 nagrad grammy. Leta 1995 je bil na to šolo takoj sprejet. S prijateljem sta posnela skladbo, izpolnila prijavnico in jo poslala na Berklee. Septembra bi že lahko začel obiskovati prvi semester študija, a se je zataknilo pri dokumentih. Alex je bil namreč eden izmed izbrisanih.

  • Umetnik

    Ko so h’woodski mogotci leta 1927 ustanovili Akademijo za filmsko umetnost, so bili filmi še nemi. Brez zvoka, brez dialogov, z mednapisi. Imeli so le glasbeno spremljavo, bodisi pianista ali pa orkestra. V živo, se razume. Do sredine leta 1928 so oblikovali članstvo in sprejeli vsa pravila, vključno s pravili za podeljevanje nagrade, ki so jo nekaj let kasneje krstili za Oskarja. Prve nagrade naj bi Akademija podelila na začetku leta 1929, v poštev pa naj bi prišli filmi, ki so bili premierno prikazani med 1. avgustom 1927 in 31. julijem 1928, toda vmes se je zgodilo nekaj čudnega in prelomnega: studio Warner je namreč ob koncu leta 1927 lansiral Pevca jazza – prvi zvočni film. Kar je pomenilo, da v tekmo za nagrade Akademije vstopa tudi Pevec jazza.

  • Damjana Kolar

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura

    Slovenska kraljica pravljice

    Svetlana Makarovič, o kateri se v zadnjem času največ govori zaradi njenih ostrih pripomb na račun politike in cerkve, je seveda predvsem pisateljica. Znana je po svojih delih za otroke, zadnjih nekaj let pa piše baladne pravljice za odrasle, v katerih se loteva predelav starodavnih mitov in zgodb (Rdeče jabolko, Mesečinska struna, Katalena, Saga o Hallgerd). Zadnjo knjigo za odrasle, Balado o Sneguročki, je izdala pred kratkim. Gre za srhljivo lepo rusko zgodbo o prečudovitem dekletu, ki ne zna imeti nikogar rada. Knjigo je ilustrirala Anamarija Babić, ki je sodelovala že pri Sagi o Hallgerd, za katero je Makarovičeva črpala iz islandske sage o Njalu. Tokrat je knjiga izšla je v treh različnih izdajah, v navadni slikaniški in ruski, pa tudi v bibliofilski razkošni izdaji (na voljo je sto izvodov) v škatli in s podpisom avtorice.

  • Bernard Nežmah

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Eric Berne: Katero igro igraš?

    Knjiga o taroku, šahu ali poplavi računalniških igric? Ne, knjiga o psiholoških igrah v medčloveških odnosih.

  • Matej Bogataj

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Orhan Pamuk: Muzej nedolžnosti

    Pamuk, nobelovec, se tokrat kot pisatelj dvakrat pobliskne v romanu; na pripovedovalčevi zaroki v razkošnem istanbulskem hotelu, ko pleše z njegovo ljubico, na koncu pa vstopi kot profesionalec, ki bo popisal nevsakdanjo zgodbo o napol zatajevani, nemogoči, leta trajajoči zaljubljenosti. Poba iz bogate turške familije, srečno in zgledno v zvezi, ki se ne more končati drugače kot z razkričano novico o poroki v družabni kroniki, med kupovanjem darila za bodočo zaročenko ponovno ugleda daljno sorodnico in družinsko prijateljico, s katero so zaradi njenega nastopa na lepotnem tekmovanju doma napol sprti, jo kot da poslovno povabi v svoje sicer nerabljeno stanovanje in vse do zaroke tam nato poteka potna in strastna ljubezenska štorija.

  • 666

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Camafeo: Onyria

    Združenje argentinskih čudakov, ki so si nadeli ime Camafeo, na zadnjem izdelku ponudi resnično zanimivo zbirko za uho ne preveč ugodnih zvokov, ki se jim lahko reče tudi glasba. Onyria je kar prepričljiva godbena avantgarda, ki svoje korenine polaga nekam v nedefinirano hardcore osnovo, ta pa od časa do časa suvereno priplava na površje izpod obilice plasti samosvoje in ne ravno določene glasbe. Iskati primerjave za Camafeo v preostali ponudbi glasbene industrije, bi bilo precej nesmiselno, saj omenjeni slušatelju resnično postrežejo z izvirno in zanimivo godbo, ki nastaja predvsem iz želje po tvorjenju in ne po komercialni všečnosti ter množični prodaji, ki naj bi jo ta zagotovila. Fraktalno.

  • Borka

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Scuba: Personality

    Tretji plošček vodje ultratrendovske britanske založbe Hotflush je bil eden najbolj pričakovanih projektov »basovskih« in splošno klubskih godb leta. Scuba je tokrat dostavil presenečenje, ki ga fani megleno klavstrofobičnega razpoloženja z njegovih preteklih izdelkov ne bodo kaj preveč odobravali. Personality je veliko svetlejši in bolj plesni izdelek. Dobra plat zasuka je, da se je Scuba distanciral od generičnega zvoka kvazinaprednih »postdubsteperskih« plastik, pri katerih po navadi ne gre brez naseckanih rnb-jevskih vokalov. Malo manj dobra plat pa je, da izdelek zveni suhoparno, dolgočasno in na moč podobno atmosferičnemu delu britanskega breakbeata zlatih let z začetka tisočletja. Brezidejna ravnica.

  • Petra Tihole

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Mwahaha: Mwahaha

    Zvok tuleče sirene napove odlični prvenec kalifornijskega kvarteta Mwahaha, ki ga sestavljajo Ross Peacock, Nathan in Cyrus Tilton ter James Murphy. Fantje iz Oaklanda so poskrbeli za presenečenje v obliki digitalnega albuma, psihedelični elektropop izdelek pa je produciral Eli Crews in predstavlja mešanico analognega, organskih samplov, skrivenčenih kitar, bobnov in repetitivnih sintetizatorjev. Ob pomoči elektronike album zaokrožijo neskončne dronerske pokrajine, ki nakazujejo, kam jih bo odneslo v prihodnje. Zgodbe se razvijajo v crescendo in se izmenjujejo z ambientalnimi vložki ter a capella petjem v energični skladbi Love, pri kateri sodeluje Merrill Garbus, ki s projektom TuneYards 8. marca prihaja v Menzo pri Koritu.

  • Veljko Njegovan

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Leonard Cohen: Old Ideas

    Pisati o Leonardu Cohenu, čigar delo in življenje sta zavita v zelo opazno tančico skrivnosti, je nehvaležno opravilo, saj gre za človeka, ki je močno zaznamoval umetniški utrip 20. stoletja in poleg Boba Dylana gotovo definiral pomen besedil v sodobni popularni glasbi. Oseminsedemdesetletni kantavtor, pesnik in literat je glasbeno pot začel razmeroma pozno, potem ko se je v rodni Kanadi že uveljavil kot pesnik in pisatelj.

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Kung fu rime

    Ko je na splet po tihem pricurljala napoved, da bo v sklopu aktualne turneje v Ljubljani nastopil GZA/Genius, je bilo verjetno več tistih, ki so menili, da gre za potegavščino, kot pa tistih, ki so resnično verjeli v to, da bomo legendarnega MC-ja videli na domačih odrih. Še toliko bolj zato, ker naj bi se koncert zgodil v razmeroma majhnem tivolskem F-Clubu, vse prej kot primernem prizorišču za nastop enega najbolj cenjenih, pa tudi najbolj popularnih raperjev v približno tridesetletni zgodovini hiphopa.

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Hudič v nas

    Film Izganjalec hudiča je dopolnil že skoraj 40 let (roman jih je že!), pa ljudem in filmarjem še vedno ne gre iz glave (in trebuha!), tako da vsako leto dobimo nekaj eksorcističnih šokerjev, med njimi praviloma enega velikega, pompoznega, pikantnega in smrtno, tako rekoč telenovelistično resnega, lansiranega kot »pravo« stvar (resnična zgodba!), tokrat – v Hudiču v nas – spodvitega in zavitega v modni faux dokumentarec (alias found-footage), katerega siže je Isabella (Fernanda Andrade), hči ženske (Suzan Crowley), ki je pred dvajsetimi leti v mističnem demoničnem transu pobila tri cerkvene profije, zdaj pa trohni v »vatikanski ječi«, okej, v rimski umobolnici, kot neke vrste kronski dokaz, da Hudič res obstaja, kot groteskni eksponat, ki čaka na svoj close-up. Hudič v nas je lenobni šokumentarec, »amaterski« film-v-filmu, pri katerem ni jasno, kdo je komu bolj v napoto – scenarij realnosti ali realnost scenariju?

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Samomorilec

    Nick Cassidy (Sam Worthington), nekdanji newyorški policist, pobegli zapornik, obsojen zaradi ropa diamantov, se prijavi v hotel, odide v sobo, ki se nahaja v 21. nadstropju, odpre okno in stopi na okensko polico – skočil bo. Vsaj tako misli voajerska množica, ki se zbere pod nebotičnim hotelom. In tako misli policijska pogajalka (Elizabeth Banks), ki ga skuša odvrniti od samomorilskega skoka, a ne ve, da je njegovo samomorilsko poziranje le predstava, le diverzija, s katero skuša bratu (Jamie Bell) in njegovi seksi partnerki (Genesis Rodriguez) omogočiti vlom v trezor, v katerem je »dokaz«, da je bil Cassidyju rop podtaknjen.

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Železna lady

    Margaret Thatcher (Meryl Streep) vidi mrtve. Tako kot oni fantič v Šestem čutu. Tudi ona bi lahko rekla: »I see dead people.« Presenetljivo velik del filma Železna lady se namreč pogovarja z Denisom Thatcherjem (Jim Broadbent), svojim pokojnim možem, ki se ji stalno prikazuje. Stalno jo obiskuje, še zlasti ko je sama, pa tudi v prisotnosti drugih, ki potem to predstavo – ta duet z mrtvim – le po malem zgroženo, a potrpežljivo gledajo. To je seveda signal, da se Thatcherjeve loteva demenca – da je torej stara, betežna, obnemogla, nemočna.

  • 2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Tresk#3, Kino Šiška, Ljubljana

    Radio Študent tokrat že tretjič pripravlja mini festival, v okviru katerega bodo predstavili nove izdaje slovenskih založb, pripravili različne delavnice, predavanja in okrogle mize, zvečer pa zanimive koncerte in elektronske live-acte. Letošnja tuja gosta sta Olaf Bender, ki prihaja s solo projektom Byetone, in angleška pevka Becky Jones, ki bo predstavila svoj solo prvenec pod imenom Saint Saviour. Domače vrste bodo zastopali Dubzilla, Repetitor, Beatmyth, N’toko, Werefox, Nikki Louder in Oknai.

  • 2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Parov Stelar Band, CUK Kino Šiška, Ljubljana

    Iz sosednje Avstrije se k nam vrača Parov Stelar, gospod Marcus Füreder, ki v svojevrstno glasbeno izkušnjo povezuje predvsem jazz, swing in elektroniko. Njegova zasedba Parov Stelar Band tokrat prihaja z novim materialom, ki bo luč dneva ugledal marca. Njihov koncert bo uvedel projekt treh veteranov slovenske glasbene scene Jimmy Barka Experience, ki ga sestavljajo DJ-a Borka in Bakto ter tolkalec Marjan Stanić. Trojec se odmika od ideje inštrumentacije na DJ-podlago in deluje kot band, ki streže kolaž raznovrstne godbe, od funka do brejkov, afra, pa vse tja do eksploatacije balkana in rocka.

  • 2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    DV8, Ali lahko o tem govorimo?, Španski borci, Ljubljana

    Najnovejše delo Lloyda Newsona in njegove skupine DV8, ki je že dobrih 25 let sinonim za »fizično gledališče«, se ukvarja s svobodo govora, cenzuro in islamom. V dokumentarnem slogu združuje gledališče in ples, vključuje pa tudi arhivske posnetke in intervjuje s pisatelji, aktivisti in politiki svetovnega slovesa. Predstava analizira, kako so dogodki, kot so sežig Satanskih stihov Salmana Rushdieja leta 1989, umor režiserja Thea Van Gogha in kontroverzne danske ilustracije preroka Mohameda iz leta 2005, zaznamovali in vplivali na multikulturno politiko, medijsko svobodo in umetniško cenzuro v Evropi in svetu.

  • Stanka Prodnik

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  TV

    Invazija šestnajstletnic

    Prejšnji konec tedna je minil v znamenju razvedrilnega programa nacionalke. V petek je svoj peti rojstni dan praznovala kvantaška narodno-zabavna oddaja Na zdravje!, ki je nekoč, ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, svojo domačijsko navlako preselila na Brdo pri Kranju in v posebni ediciji gostila Janeza Janšo. Na to so očitno pozabili pri Društvu novinarjev in publicistov, kjer menijo, da politiki ali, bolje rečeno, Katarina Kresal ne bi smeli gostovati v razvedrilnih oddajah na nacionalki, saj to pomeni politično propagando. A pustimo za teden ali dva poskuse podrejanja nacionalke trenutni vladi in premieru, ki kaže nenavadno močno afiniteto do protokolarnega objekta na Brdu.

  • Saša Eržen  |  foto: Saša Eržen

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Seksi darilni papir

    Naj za trenutek odložijo delo žene, matere, dekleta in globoko vdihnejo pred marčnim valom pozornosti, ki jih doleti zavoljo praznikov. V kapitalizmu je vsak praznik priložnost za praznjenje denarnic, zato se obeležuje z darili, ki so vsaj simbolična – tako imenovane drobne pozornosti.

  • Igor Škafar  |  foto: Igor Škafar

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Ulica

    Lun: »Kurčev epitaf: kavsal sem.«

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Peterlin

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    V Vodnikovi domačiji od danes Center sonoričnih umetnosti

    Na Vodnikovi domačiji bo drevi ob 18. uri odprl vrata Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija. Otvoritveni program bo sooblikoval pester nabor slovenskih in mednarodnih umetnikov, ki bo napolnil vse prostore Vodnikove domačije. Uvedla ga bo predpremiera sonorične invokacije Vrnivec Hanne Preuss, Jake Šimenca in Luke Umeka. Tukaj pa si lahko preberete portret umetnice Hanne Preuss:

  • Vanja Pirc

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Politika

    Kulturniki v akciji

    V torek popoldne so kulturniki pred ljubljansko vilo, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, razvili slovensko zastavo in prebrali protestno izjavo, nato pa začeli prebirati svoja književna dela. Šlo je za še eno v vrsti manifestacij proti odpravi samostojnega ministrstva za kulturo, za katero se je odločila sedanja vlada.