Marcel Štefančič, jr.: Teror zgodovine

Bralec, ki avtorja prepozna že po voluminoznosti, bo tokrat presenečen. Od 159 strani knjige je zavzel Štefančičev tekst le asketskih 55 strani, medtem ko glavnino tvorijo fotografije in plakati skupine Laibach. Je torej v tem neenakem boju avtorjev tekst le spremljava k podobam?

Thomas Pynchon: Izklic številke 49

Pynchon je gotovo slaven tudi zato, ker se je dosledno izogibal publiciteti; prišel, zažarel, na isti način tudi izginil. V Mavrici težnosti se ukvarja s skrivnostnim nemškim raketnim superorožjem V2 in teorijo zarote, njegova Oedipa, poimenovana verjetno zaradi nujnosti rešitve sfingine uganke, pa je postavljena pred veliko preizkušnjo. Kot izvršitelj oporoke svojega bivšega in slabo poznanega premožnega ljubimca se poda, že prej malo halucinantna, kar bi njen psihiater najraje zdravil z LSD-jem, na pot v neznano. V

Beach House: Bloom

Ameriški sanjski pop dvojec iz Baltimora je poskrbel za izdelek, ki ostaja na sledi pred dvema letoma izdanega tretjega studijskega izdelka Teen Dream, s katerim je doživel preboj na glasbenem prizorišču. Victoria Legrand in Alex Scally delata majhne korake in se ne odmikata od zastavljene zvočne slike ter še naprej lahkotno preigravata sladkobne skladbe, začinjene z otožnimi besedili. Okleščeni kitarski riffi, klaviature in lebdeči vokal, pospremljen z naključnimi terenskimi posnetki, sestavljajo atmosfero tega introvertiranega in s hrepenenjem prepojenega albuma. Z reverbi bogato prežete melodije se občasno le stopnjujejo in poskrbijo za odmik od že preverjenih formul s prejšnjih albumov. Všečno.

Debeli precjednik: Bruto Slavo/VBK

Čeprav je osiješka punk/hardcore zasedba na glasbeni sceni navzoča že od leta 1994, je njen novi studijski plošček Bruto Slavo/VBK šele četrti uradni studijski album, na njem pa ne primanjkuje svežih, precej naelektrenih punkovskih in hardcorovskih prijemov. V petnajstih hitrih in energičnih komadih, podkrepljenih z družbenokritičnimi besedili, se osiješki fantje izkažejo kot predstavniki žanra, po katerem njihov kraj ni znan (vsaj v primerjavi z Reko ali Puljem), kar jih gotovo uvršča med vidnejše zasedbe te glasbene zvrsti v vzhodnem delu Hrvaške in širše. Čeprav prvih dvanajst komadov izvedejo v angleščini, globljo sporočilnost in izraznost dosežejo v zadnjih treh skladbah, odpetih v hrvaškem jeziku.

Ludovik Material: Passion for Red

Ljubljansko-prekmurski trojec se po letu delovanja lahko pohvali z impresivno bilanco. Najprej je nase opozoril na Klubskem maratonu Radia Študent, si krog privržencev razširil s kopico koncertov po domačih odrih, pravkar je oddelal prvo evropsko turnejo, prejšnji petek pa na odru Gale Hale predstavil izid diskografskega prvenca. Koncertno energičnost, igrivost in zbadljivost zasedba izvrstno ujame tudi v studiu. Rockovsko pripadnost narekujejo električna kitara in bobni, izpiljeni elektronski aranžmaji pa razkrijejo, da se trojec udobno počuti tudi na sledi plesne klubske glasbe. Če v enačbo dodamo še vokal, kritična besedila in trendovsko podobo, dobimo ploščo, ki na domačo sceno prinaša veliko svežine.

Terrorizer: Hordes of Zombies

Po vsej verjetnosti so najbolj kultne tiste zasedbe, ki izdajo album ali dva in nato dokaj hitro razpadejo. Seveda pa morajo s tem pustiti globoko sled v posamezni glasbeni zvrsti, tako da še leta in leta kraljujejo nad vsemi drugimi. Ena izmed takih kultnih zasedb je tudi Terrorizer, ki se je s prvencem World Downfall za vedno ustoličil med temeljnimi predstavniki grindcora.

Kaj pričakovati, ko pričakuješ?

E, tole pa je definitivno film za nasprotnike družinskega zakonika. Kaj je bila njihova mantra, veste: prvič, otrok mora imeti očeta in mater, in drugič, moški in ženska morata imeti otroka. Nerodno je le to, da živimo v tako kriznih in tako asocialnih časih, da mati in oče kmalu ne bosta več mogla imeti otroka.

Muharjenje v Jemnu

Škotom je kazalo zelo dobro – spomnite se le Trainspottinga. Ali pa Seana Conneryja, alias Jamesa Bonda, ki je postal strah in trepet diktatorjev, tiranov in despotov. Kaj se je zgodilo s Škoti? Zakaj ne ponorijo?

Možje v črnem III

Možje v črnem so bili leta 1997 vendarle praznik – bili so elegantni, lucidni, frivolni, duhoviti. Odvisni od specialnih efektov in zunajzemeljskih pošasti, toda obenem od njih povsem neodvisni.

Ločitev

Iranski kler, ki je alergičen na seks, kaj šele na ilegalni, prešuštni seks, si je izmislil kratkoročne, enourne zakonske zveze, da bi lahko moški nemoteno in legalno občevali s prostitutkami: moški in ženska se za eno uro poročita, po seksu pa se ločita. Vse je legalno.

Milanka Fabjančič, ilustratorka

Začelo se je sila preprosto. Poklicala je v celjsko tovarno Emo ETT in jih vprašala, ali bi bili za sodelovanje. Ali bi morda kakšno serijo njihovih emajliranih izdelkov za kuhinjo, denimo lonce ali pa skodelice, potiskali z ilustracijami, ki bi jih naredila skupaj z njenim življenjskim sopotnikom, Miho Pernetom, ki je prav tako slikar in s katerim skupaj ustvarjata umetniško blagovno znamko Ha ha.