• Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura

    70-letnica Pojoče čete

    Obiskali smo jih minuli ponedeljek, na vajah pred koncertom v Cankarjevem domu. Štirideset moških glasov je po napotkih dirigenta prof. Franca Gornika, staroste partizanskega petja, ki vodi zbor že 22 let, ponavljalo pesmi ali samo refrene šestnajstih skladb, ki jih bodo predstavili na koncertu.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura

    Anja Štefan, pravljičarka

    Anja Štefan je danes v svetu otrok in staršev sinonim za dobro pravljico. Išče jih v ljudskem izročilu, jih prireja, hkrati pa tudi sama piše pravljice, sestavljene iz dialogov, ki jih znajo otroci – zaradi njenega poetičnega jezika – na pamet. Poleg tega je izvrstna pripovedovalka. Leta 1998 je zasnovala Pripovedovalski festival Pravljice danes, ki ga s tričlansko ekipo vodi še zdaj.

  • Petra Tihole

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura

    Dostopna umetnost

    Pogosto slišimo pesimistične misli o trgu umetnin, ki da ga pri nas praktično ni oziroma je zelo nerazvit, majhen in z majhno kupno močjo, ali o tem, kako galerije umetnikom pri tem niso v pomoč, saj imajo včasih z razstavo več stroškov kot zaslužka. Dejstvo je, da danes skoraj nobeden od naših vizualnih umetnikov ničesar ne proda, ker skoraj nihče več ne kupuje umetniških del. A morda se bo to, tudi zaradi dveh projektov, ki sta v naš prostor vstopila praktično ob istem času in poskušata ustvarjalno vzpostaviti umetniški trg, no, vsaj eno od možnih oblik trga, v prihodnje spremenilo.

  • Bernard Nežmah

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Mirjana Bobić Mojsilović: Abeceda mojega življenja

    Zastavek gre takole: ona pri petdesetih ostane sama, otroka sta odšla v svet, mož pa k mladenki. Bosta torej vsebina jok in bolečina? Ne, namesto tega avtorica izriše trojno refleksijo. Najprej na ravni sloga, ko narativno pripoved nadomesti s kapsulami v obliki abecede. Potem na ravni potovanja skozi odnos, ki ni doživel propada v hipu, ampak z leti počasnega odtujevanja.

  • Matej Bogataj

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Vicenç Pagès Jordà: Sreča ni popolna

    »Sreča ni popolna, manj...« je eden od grafitov v kampusu, ki študentarijo opozarja, da vedno nekaj manjka, da je do popolnosti nemogoče priti. Tudi priložnost, ob kateri se grafit spremeni v morebiten epitaf, je precej nepopolna, ne le da manjkajo nekateri ožji tovariši s fakultete, drugi govorijo drug mimo drugega in se bolj kot z žalovanjem ukvarjajo z dizajnom in imidžem prireditve in nastopajočih.

  • Borka

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    The War on Drugs: Lost in the Dream

    Že na prvi prisluh je nemogoče preslišati, da je tretji album roots-rockerske zasedbe War on Drugs povsem picajzlast izdelek, rezultat enega leta snemanja, spreminjanja, odmetavanja in dodajanja detajlnih popravkov. Lost in the Dream je vožnja po avtocesti ameriškega srednjega zahoda, ki odzvanja rife Brucea Springsteena v najboljših letih. Je glasba, ki natančno prevzema vzorce osemdesetih let, a je hkrati (shoegazersko) aktualna, zamorjena besedila liderja Adama Granduciela pa nas začuda ne zamorijo. Aranžmajsko je potrpežljiva mojstrovina, prehodi med meditativnimi in bolj rockerskimi deli se dogajajo počasi, a na pravem mestu ob pravem času. Med psihedelijo in countryjem, s prefinjenim občutkom.

  • Goran Kompoš

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Tycho: Awake

    Četrti Tychov album že v uvodnih sekundah nakaže, da je ameriški indietroničarski producent spremenil formulo s prejšnjih plošč. Ker se je v studiu namenil ujeti dinamiko živih nastopov, je tja prvič povabil svoja koncertna sošpilavca, posledica tega pa je, da je album Awake pač res slišati kot delo benda. A to ni nujno dobro. Ta koncept lahko sicer povsem spodobno učinkuje na odru, to se je navsezadnje pred časom potrdilo tudi z nastopom sorodnega The Fielda pri nas, v Kinu Šiška, toda hkrati je z njim izgubil precej tistega šarma, ki je krasil odlično prejšnjo ploščo Dive. V glasbi res ostajajo prepoznavne Tychove sintetične teksture in (tudi) plesni ritmi, žal pa so postali precej premočrtni in skoraj stereotipno postrockovski. Korak na stranpot.

  • Veljko Njegovan

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Kaiser Chiefs: Education, Education, Education & War

    Indie rockerji iz Leedsa, ki so nase opozorili s prvencem Employment (2005), se po odhodu ustanovnega člana Nicka Hodgsona vračajo z novim bobnarjem in s ploščkom s pomenljivim naslovom, ki govori o vzgoji in vojni. Skupina, ki se nikakor ne more odločiti, kateri glasbeni izraz ji je najbolj pisan na kožo, saj precej (ne)uspešno krmari med britpopom, novim valom, postpunkom in glam rockom, se tudi na petem ploščku zateče k znani formuli: skladbam, ki z neposrednimi, a mogoče malce neaktualnimi družbenopolitičnimi besedili opozarjajo na trenutne politične razmere v Veliki Britaniji, hkrati pa potrjujejo že nekaj let trajajočo krizo britanskega neodvisnega rocka. Predvidljivo.

  • Borka

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    De La Soul: Smell the D.A.I.S.Y.

    Posthumni albumi imajo dva glavna namena. Prvič, nagovarjajo predvsem fene mrtvega izvajalca, zanje so manjkajoči košček sestavljanke. Drugič, takšne plošče polnijo blagajne založb, s katerimi je glasbenico ali glasbenika vezala pogodba. Tako se ne zgodi ravno pogosto, da bi posthumni albumi pomenili kaj prelomnega ali bi ustvarjali zvezde. Še kadar se je to zgodilo, je šlo po navadi za že pripravljen album, ki je izšel takoj po nenadni izvajalčevi smrti.

  • Petra Tihole  |  foto: Miha Fras

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Pet zasanjanih in eden spejsi

    Z njihovo glasbo se družimo že dolgo, zdaj pa smo končno dobili priložnost priznano islandsko skupino múm, ki jo že dobrih petnajst let po rokah nosi tako stroka kot oboževalci, srečati tudi v živo. Že res, da je ponudila nekoliko prekratek program, a dovolj dolg, da smo zlagoma preleteli njihovo ustvarjanje, vse od intimno umirjenih skladb do tistih bolj poskočno igrivih z njihovega zadnjega albuma. Za tiste, ki jih morda ne poznate, múm skupaj s sorojaki Sigur Rós oblikujejo islandsko zvočno krajino in so vitalni člen te živahne in živopisne glasbene scene.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Bela in Sebastijan

    Tisti, ki so naveličani digitalnih fabrikacij naravnih lepot, se bodo v temle otroškem filmu, posnetem po slovitem romanu Cécile Aubry, naužili deviških in brezčasnih lepot francoskih in švicarskih Alp, toda leta 1943 teh silnih lepot ne ogrožajo klimatske spremembe, ampak nacisti, ki hočejo ugotoviti, kdo iz Francije v Švico tihotapi Žide.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Krvne vezi

    Če se v filmu kdo fiksa, še posebej ženska, potem takoj zaslišimo Velvet Underground. Spomnite se le Zemeckisovega filma Flight. To je kliše. In Krvne vezi ga kupijo. A ni ne prvi ne zadnji.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Epizoda v življenju zbiralca železa

    Pozabite na Kusturico. V življenju bosanske romske družine, ki jo vodi Nazif (Nazif Mujić), zbiralec starega železa, veteran bosanske vojne, ni nobenega magičnega realizma. Njihova hiša ne leti po zraku, ampak so stisnjeni k tlom – revščina ima odurno in stresno gravitacijo. In tudi odpotovati nimajo kam. Nihče jih ne čaka.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Nimfomanka – 2. del

    Zdaj, štiri ure po tem, ko je evnuški Seligman (Stellan Skarsgård), samozvani “devičnik”, pred svojo hišo našel pretepeno Joe (Charlotte Gainsbourg), samozvano “nimfomanko”, se vprašate: zakaj se ne pofukata? Zakaj raje govorita kot fukata?

  • Petra Tihole

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Tabu: Odprto!, Siti Teater, Ljubljana

    Petnajst let že uspešno ustvarjajo v našem prostoru, zdaj znova doživljajo enega od vrhuncev. Tudi z velikim koncertom s filharmoniki RTV Slovenija, s katerimi bodo domači pop rokerji Tabu 12. aprila ob 20.30 stopili na oder ljubljanskih Križank. A to ni vse, tabujevci so se obrnili k sebi, k svojim koreninam, in v avtobiografskem muzikalu Odprto, morda celo prvem avtobiografskem muzikalu pri nas, ponudili pogled v svojo preteklost, razkrili pa tudi načrte za prihodnost. Po ljubljanski premieri bodo aprila z muzikalom gostovali še v Lendavi, Krškem in Olimju.

  • Petra Tihole

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone, APT, Novo mesto

    Nova predstava Anton Podbevšek Teatra v režiji Matjaža Bergerja obravnava svet umskega in telesnega raziskovanja skozi odnos do časa ali z besedami Marine Abramović: »Živimo v težavnih časih, v katerih je čas vreden vedno več, ker ga imamo vedno manj.« V pokrajino raziskovanja časa, želje, ljubezni, misli, med drugim vstopajo: Petra Govc, Sabina Kogovšek, Pavle Ravnohrib, Akira Hasegawa, Magdalena Reiter, Ana Pandur Predin, Maruša Majer, Joseph Nzobandora - Jose, Tomislav Jovanović - Tokac. Poleg omenjenih dveh predstav bo aprila še šest ponovitev.

  • Petra Tihole

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli, MSUM, Ljubljana

    V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je do začetka junija na ogled video ene najbolj prodornih domačih likovnih umetnic Mete Grgurevič. Projekt Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli je nastal kot del širšega projekta Lucidne sanje, v katerem se je umetnica posvetila napetosti med idejo in realnostjo. V projekt vključena dela sta navdahnili dve ključni osebnosti s področja znanosti in umetnosti: Nikola Tesla in Vladimir Tatlin. Oba sta s svojim delom želela izboljšati svet, a se je njun idealizem razblinil ob steni realnosti, njune vsaj navidezno uresničljive zamisli pa so se zapisale v zgodovino nemogočega.

  • Stanka Prodnik Božič

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV

    Teden za obiske

    Rosvita Pesek je v ponedeljkovih Odmevih gostila Natašo Pirc Musar, ki bo čez poldrugi mesec postala njena šefica. Kot smo izvedeli v uverturnem prispevku Sekuja M. Condeja, so nasprotniki bodoči generalni direktorici nacionalke že nadeli vzdevek Buldožer. Očitno to še ni vse, kar se tiče gradbene mehanizacije, ker je NPM ob svojem imenovanju napovedala, da bo pripeljala tri »svoje ljudi«, torej verjetno še bager in mešalec.

  • Saša Eržen

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Hudo

    Obliž nevidnosti

    Pri nas so komarji le nevšečnost, ki nam v toplih dneh pije kri in krati spanec, več kot polovici svetovne populacije pa lahko učinkovita zaščita pred piki komarjev reši življenje, saj ti mali krvosesi prenašajo tudi smrtonosne bolezni.

  • foto: Igor Škafar

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Ulica

    Aleksandra in Alma: »Noću je hladnije nego vani.«

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Barbara Zemljič, filmska in TV-režiserka

    Bi se končalo kako drugače, če ne bi sedla v tisti avto in pristala na Krasu? Ko ji je po letih pedenanja družine od spredaj in zadaj, po letih, ko je mož sploh ni več šljivil, prekipelo, da to pa ja ne more biti vse, kar jo še čaka v življenju ... ni mogla več reči ne. Potrebovala je rešilno bilko, emancipacijo, opomnik, da še živi. Da je še ženska.

  • Marjan Horvat

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Kultura

    Slonokoščeni Snajper

    Ivica Buljan je pred nekaj meseci v Slonokoščeni obali režiral predstavo Snajper hrvaškega avtorja Damirja Karakaša. Predstava, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra, Novega kazališta iz Zagreba in Compagnie Yeyotheatre iz Abidžana, govori o idealizmu boja za pravično družbo in (ne)zmožnosti upora zoper družbene konvencije. V njej nastopajo štirje poklicni igralci iz Abidžana. Slonokoščeni Snajper je bil v začetku marca zelo uspešen na abidžanskem festivalu uprizoritvenih umetnosti Masa, konec aprila pa bo gostoval tudi na gledališkem festivalu v Burkini Faso. To je velik uspeh za gledališčnike iz države, kjer dve leti po vojni še ni odprta nobena gledališka hiša, večina igralcev pa je zaposlena kar na akademiji.