• Vanja Pirc

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura

    In memoriam: Zoran Garevski

    Umrl je modni oblikovalec Zoran Garevski. Po njegovi zadnji modni reviji Ujetost je nastal njegov portret. Več>>

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura

    Katja Perat

    O svoji zadnji pesniški zbirki Davek na dodano vrednost, o usodi poezije v 21. stoletju, o mladi generaciji (pesnikov), o mačehi Evropi, o tem, zakaj je umetnost družbeno pomembna, pa tudi o tem, komu maha v zadnji pesmi iz svoje najnovejše zbirke.
    Katja Perat (1988), diplomantka filozofije in primerjalne književnosti in doktorandka na Filozofski fakulteti, je s pesniškima zbirkama Najboljši so padli (2011), ki je bila izbrana za najboljši literarni prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014) ter z recenzijami knjig, ki jih piše za Air Beletrino in Poglede, postala prepoznaven glas mlade generacije književnikov. V pesmih kritično obravnava slovensko literarno srenjo, usodo poezije in umetnosti in tudi družbene pojave. Njene pesmi iz prve zbirke so uvrščene v antologijo slovenske poezije 75 pesmi od Dekleve do Peratove, ki je izšla ta mesec. Nekateri kritiki pravijo, da je v svojih zapisih cinična, vendar – kot je razvidno iz pesmi v zadnji zbirki – verjame v lepoto, ljubezen in solidarnost. Predvsem pa v avtonomijo umetnosti in umetniške besede, saj je umetnost »v kognitivnem smislu prostor velikanske svobode. Znotraj tega prostora je mogoče reči karkoli, in to možnost je modro izkoristiti«. To pa Peratova artikulirano, jasno in kritično tudi počne.

  • Laibach

    Laibach je prekinil molk – z novim albumom (Spectre), ustanovitvijo nove stranke (Spectre), masivno svetovno turnejo, med katero si je z odločno besedo pokoril več kot 30 mest, od Berlina do Hongkonga, in temle intervjujem, ki je člane skupine ujel nekje v Skandinaviji, kjer so bratom Vikingom ravno razlagali, da Final Countdown ni le metafora, ampak da se je končno odštevanje res začelo.

  • Bernard Nežmah

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Albert Camus: Srečna smrt

    Z nekaj zadrege. Dasiravno ga je napisal že konec tridesetih let, ga do svoje smrti leta 1960 ni nikoli objavil. Torej roman, ki se mu je avtor odrekel. Oziroma natančneje – glavnega junaka, miljé in smrt je v naslednjih letih tako predrugačil, da je nastal roman »Tujec«. Ker je Camus nekaj dal na svoje ime, z romanom, ki ga je sam presegel, ni imel kaj početi, razen da ga je držal v predalu. Bil je zvest svoji filozofiji, v kateri njegovi junaki ne delajo samomorov, pa naj bo življenje še tako boleče. A to je bila njegova usodna napaka, zakaj dediči in založnik so celo iz odloženega rokopisa napravili biznis.

  • Matej Bogataj

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Viktor Pelevin: Sveta knjiga volkodlaka

    Pelevinov Čapajev in Praznota je ortobudistični zgledni roman, ki se napaja pri fronti za takojšnjo osvoboditev vseh živih bitij pod vodstvom neustrašnega tulkuja in v povezavi z mitskima stripovskima osebama iz časov oktobra, ki sta se zrinili v naslov, lisicodlaka sukub, glavna v Sveti knjigi volkodlaka, pa je pognala v domišljiji taoističnih lovcev na demone. Lisičja prostitutka, ki z repom ponuja iluzijo erotike, da lahko med umišljenim mečkanjem in kar je tega klientom izpije del seksualnega čija, je v sodobni Moskvi nenavadna pojava. Mojstrica iluzije, zapeljiva kradljivka energije, ki daje taksistom lekcije iz narave trpljenja in – drugače od Šakjamunija – je brezčasna in anahrona. Nič čudnega, saj je stara več kot dva tisoč let. Oziroma toliko se sebe spomni za nazaj.

  • Veljko Njegovan

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Eskobars: Ni dovolj!

    Če bi albume sodili po ovitku, je novi album primorske zasedbe Eskobars zadetek v polno. Toda ne glede na podobnost ovitka s tistim legendarnega prvenca skupine Joy Division že pri prvem poslušanju ugotovimo, da gre za vsebino, kakršno je mogoče opaziti pri večini domačih mainstreamovskih rock bendov: mešanico kitarskih žanrov, ki jih člani zasedbe sicer tehnično dobro predstavijo na svojem drugem albumu, vendar brez presežkov, ki bi jih ločil od tradicionalnega načina igranja še tradicionalnejših rockovskih žanrov. Zaradi tega nova plošča izzveni kot predelava zahodnih in tudi domačih rockovskih obrazcev, ki so tako očitni in predvidljivi, da jih ne odpravi niti dobra produkcija. Ne, za dober album ni dovolj le dober ovitek.

  • Borka

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Duck Sauce: Quack

    Naveza siraste pop house mezge newyorških didžejev Armanda Van Heldna in A-Traka se je začela s hitom, in to bebavim, Barbra Streisand. Pri projektu Duck Sauce naj ne bi bilo prav nič resnega, ena sama zajebancija. No, po štirih letih heca sta le postregla z resno potezo: pravim, povsem klasičnim albumom plastičnih houserskih plesalic. Brez vzponov in padcev, veterana najraje posežeta po vzorcih klasičnega disca. In kje je ves ta štos? Bolj kakor v glasbi je v spremljajočih »skitih«, skečerskih vložkih, ki pa so bolj mučni kot duhoviti. A uspeh ploščka je že v tem, da ni produkcijsko napihnjen, poleg tega na njem ni niti približno toliko dramatičnih vložkov kot na EDM-ovskih generikah, ki krasijo isto prodajno polico.

  • Goran Kompoš

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Fennesz: Bécs

    Najbolj priljubljen dunajski elektroakustik je tisti kreativec, za katerega točno veš, kaj lahko pričakuješ od njega, to tudi dobiš in si vsakič znova očaran. Album Bécs ni izjema, še bolj zato, ker gre za konceptualno nadaljevanje pri fenih zelo cenjene plošče Endless Summer (2001). Podobno kot ta se tudi Bécs močno nasloni na šarmirajočo, poletno pop melodiko, ki samozavestno pronica iz hrupnih, brnečih elektroakustičnih tekstur in tokrat bolj dinamične ritmike, za katero v eni od skladb poskrbi Necksov tolkalec Tony Buck. Tudi v drugih skladbah se mu pridružijo najvidnejši dunajski impro mojstri, ki pod Fenneszevo (studijsko) taktirko sestavijo njegov najprepričljivejši album v zadnjem obdobju in sploh enega lepših v njegovi solistični karieri.

  • Veljko Njegovan

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Avey Tare’s Slasher Flicks: Enter the Slasher House

    Četverici iz baltimorskega Animal Collectiva je pred dvema letoma uspelo ubežati pred morebitnimi nadaljnjimi izleti v pop vode, pred katere jo je postavil uspeh albuma Merriweather Post Pavilion. Za dva najvidnejša člana in ustanovitelja skupine, Panda Beara in Aveyja Tara, ter njune stranske ali samostojne projekte pa tega ne bi mogli reči.

  • Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Orgazam v Gromki

    Zgodba o novem valu na tleh nekdanje Jugoslavije je v zadnjih letih postala stalna spremljevalka kulturnih strani v medijih, pa tudi javnih razprav in čisto prijateljskih debat, saj je večina prvakov tega edinstvenega obdobja nedavno obeležila svojo trideseto obletnico.

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Sivolasi žigolo

    Woody Allen igra najraje sebe. V Sivolasem žigolu igra zvodnika, ki igra Woodyja Allena – nevrotičnega newyorškega Žida, sicer propadlega knjigarnarja, obsedenega s seksom, osamljenostjo in staranjem.

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Udar ljubezni

    Sta se poročila zaradi denarja ali iz ljubezni? To je kakopak večno vprašanje. Predvsem pa je to večno filmsko vprašanje. Filmi se vedno vrtijo prav okrog denarja in ljubezni, pri čemer se denar in ljubezen najprej kažeta kot alternativa (ali denar ali ljubezen), na koncu pa se izkažeta za nujnost (denar in ljubezen).

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Oto nosorog

    10-letni Tomo – gikovsko nadarjen, primerno odtujen in sramežljivo zaljubljen, bolj ali manj prepuščen samemu sebi in svojim fantazijam – nariše žoltega nosoroga, ki kakopak oživi (res groteskno rojstnodnevno darilo za njegovo muzo), toda tale precej statična danska animacija, posneta po otroškem bestsellerju Oleja Lunda Kirkegaarda, ki je pri osemintridesetih med potjo domov zmrznil, potem zanj nima kakih silnih idej, ampak se raje posveča množici drugih likov, ki pa Otu ne sežejo do kolen.

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Neverjetni Spider-Man 2

    Ko se zgodi kaj hudega, tragičnega in katastrofalnega, se ljudje sprašujejo: kje je bil Bog? Kaj je počel? Zakaj ni tega preprečil? Zakaj ni posegel in ukrepal? Natanko to se sam sprašujem ob superjunaških filmih: če imajo superjunaki božje, nadčloveške, nadnaravne sposobnosti, zakaj potem vedno toliko počivajo in zakaj preprečijo tako malo katastrof?

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Najini otroci

    Najini otroci je film, v katerem se dogajajo divje, hude, šokantne, brezkompromisne, tako rekoč neizrekljive reči. Nekatere reči so izrečene na neizrekljiv način, drugih pa sploh ni treba izreči, ker jih izrečejo kar same situacije, seksualna politika zahodne družbe in odnosi med osebami, ki se imajo za družino in ki že vnaprej mežikajo katastrofi. Film je posnet po tragediji.

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Atomski z desne

    Jugoslovani so bili prepričani, da so rojeni za komunizem – in da je komunizem rojen za njih. Ko so ugotovili, da ni, so se razšli, po novem prepričani, da so vsak posebej rojeni za kapitalizem – in da je kapitalizem rojen za vsakega izmed njih. Zdaj ugotavljajo, da so jih v kapitalizem zvlekli le zato, da bi jih lažje zjebali – enega po enega.

  • Petra Tihole

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Senking & Aoki Takamasa, Kino Šiška, Ljubljana

    V mali dvorani Kina Šiška se bosta predstavila varovanca berlinske založbe Raster-Noton, ki že od samega nastanka deluje kot platforma in skozi medij zvoka združuje raznolike umetnike, ki izvorno delujejo tako v polju glasbe kot na področju sodobne umetnosti. K nam prihaja nemški elektroničar Senking, ki že dobrih petnajst let kreativno pristopa k ustvarjanju temačnih zvočnih pokrajin minimalizma, glitcha, duba in dubstepa. Isti večer pa nas čaka še nastop japonskega elektronskega eksperimentatorja nalomljenih ritmov Aokija Takamasa. Avdio-vizualna poslastica.

  • Petra Tihole

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Nekaj sporočil za vesolje, Mala drama, Ljubljana

    Prva slovenska uprizoritev igre Nekaj sporočil za vesolje mladega nemškega dramatika Wolframa Lotza je nastala v režiji Sebastijana Horvata, režiserja, ki se odkrito, z izredno kritičnostjo, loteva družbenih tem našega vsakdanjika. Tokratna zgodba pritlikavih pohabljencev Luma in Purla Schweitzkeja se vrti okoli iskanja smisla življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok. Vendar je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo in na usodo ne moreta vplivati. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Prve ponovite bodo 26., 28. in 29. aprila.

  • Petra Tihole

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Dogodki

    Slast, Galerija Loža, Koper

    Do konca julija bo koprska galerija Loža obarvana erotično. Razstava Slast – Erogeno telo med estetiko in manifestacijo prikazuje kakih štirideset del, ki jih je poleg Metke Krašovec in Dušana Mandića prispevalo še devet umetnic in umetnikov: Kaja Avberšek, Boris Benčič, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Marko Kociper, Izar Lunaček, France Mihelič, Slađana Mitrović in Drago Tršar. Dela po izboru kustosinje Lilijane Stepančič ponujajo raznovrsten vpogled v ustvarjanje erotičnih upodobitev človeškega telesa in erotičnih sanj v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih.

  • Stanka Prodnik Božič

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  TV

    Majzijin dan

    Po ogledu skoraj polovice epizod prve sezone domače serije Mamin dan si lahko oddahnemo. Končno ena humoristična nadaljevanka, ki se lahko kosa s tujimi. Mogoče zato, ker je v resnici uvožena, Mamin dan so nam namreč prodali Izraelci. No, prodali so nam osnovo, ki je scenarij oziroma format serije. In scenarij je dober, tako kot je dobra, če ne kar odlična njegova priredba, pod katero se podpisuje Nejc Gazvoda.

  • Saša Eržen

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Hudo

    Glasbene gugalnice

    Gugalnice niso le za otroke. Kadar so nepričakovano obešene kje v mestnem središču, k igrivosti premamijo tudi odrasle, ki se na otroškem igrišču ne bi zagugali. V kanadskem Montrealu so v četrti, imenovani Quartier des spectacles, že četrto pomlad zapored postavili začasno gugališče z enaindvajsetimi barvitimi in zelo posebnimi gugalnicami.

  • foto: Igor Škafar

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Ulica

    Greg: »Flower is Power.«

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Portret

    Miha Turšič, postgravitacijski umetnik

    Čeprav je direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki so ga pred dvema letoma odprli v Vitanju, ga zvezde, galaksije, planeti in astrofizikalni pojavi pravzaprav ne zanimajo. Zanj je vesolje, točneje diskurz o vesolju, zgolj skupek pogojev, ki mu omogoča misliti nove oblike umetnosti, evolucijo človeka v 21. stoletju, vpliv tehnologije na bivanjsko izkušnjo, predvsem pa ga zanima, kako z novimi umetniškimi praksami razvoj v najširšem smislu usmeriti tako, da bi spričo tehnološke revolucije »ubranili tisto, kar je najbolj človeškega v nas samih«.

  • Denis Vičič

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura

    Spomenik pomurskim erotikom

    Na Trgu kulture v Murski Soboti od konca leta 2012 stoji kip muze Erato, muze liričnega pesništva in ljubezenske poezije. Delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec - Tebi je posvečeno pomurskim pesnikom erotične poezije. Med 19 izbranimi projekti, ki so jih v pomurskem mestu izpeljali v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 (EPK), je le muza dobila še dodatno finančno podporo občine: Zavod EPK je namenil 17.500 evrov, občina bi morala dati še enkrat toliko, a je na pobudo župana Antona Štihca primaknila še 50 tisočakov.