Dokumenti časa

Politiki so umetnost že od nekdaj radi prikrojevali glede na svoje predstave in ponekod še danes obsojajo umetnike in njihova dela le zato, ker se jim ne zdijo v skladu s to predstavo, pa čeprav pravico do svobodnega izražanja varujejo mednarodne konvencije in ustave. Kdaj pa kdaj se kaj takega še vedno zgodi tudi pri nas. Nazadnje smo množični napad na umetnike doživeli v času druge Janševe vlade, zato ne preseneča, da so med vseslovenskimi vstajami, po katerih je morala vlada odstopiti, tako vidno vlogo odigrali prav kulturniki.

Spletni slikarji in pesniki

Potem ko je Alenka Gregorič leta 2010 iz Galerije Škuc odšla v ljubljansko Mestno galerijo, so z njo tja prišle dobrodošle spremembe in razstavni prostor in njegova dejavnost sta se prestavila v središče lokalnega umetnostnega dogajanja. Galerija se je znova znašla na seznamu »must see« predvsem zato, ker zelo poudarja dostopnost in odprtost, ker je začela v sodelovanju z Ajdinom Bašićem graditi novo celostno grafično podobo, pa tudi ker se vsak od njenih hišnih kuratorjev drži svojih, jasnih smernic.

Izobraževanje na najvišji ravni

Na Prulah, soseski v neposredni bližini središča Ljubljane, med lagodno hojo prek brvi, ki povezuje bregova Gruberjevega prekopa, mimoidočega zlahka predramijo različni zvoki, prihajajoči iz Konservatorija za glasbo in balet. Tam že dobra tri leta domuje tudi Akademija Branimirja Slokarja, ki je slovensko prestolnico povzdignila v enega od najpomembnejših evropskih centrov za glasbeno izobraževanje poleg švicarskega Luzerna. Gosti namreč mlade klasične glasbenike z vseh koncev sveta, predvsem pa je znano njihovo poletno izobraževanje, zato je nekaj povsem vsakdanjega, da lahko tisti, ki jo mahajo mimo konservatorija, ubranim zvokom inštrumentov prisluhnejo tudi med poletnimi počitnicami.

»Kot pravljični spomin«

Superlativni zapisi o izjemnem občinstvu, razpoloženju in klubu, ki jih je Richie Hawtin le nekaj ur po nastopu v izolski Ambasadi Gavioli delil s feni na svojih spletnih portalih, niso bili le piarovske floskule. »Lahko si le predstavljam, kaj bi bilo, če bi imeli tak klub na Ibizi,« se mu je med drugim zapisalo, in ko to reče techno superzvezdnik njegovega formata, ki redno polni najeminentnejša plesna svetišča po svetu in je v balearski rejverski meki praktično našel svoj drugi dom, potem mu je najbrž treba verjeti. No, približno poltretji tisočerici večinoma domačih, italijanskih, hrvaških, avstrijskih in madžarskih rejverjev, ki so se minulo sobotno noč potili v Gavioliju, bi bilo tudi brez Hawtinovih hvalnic jasno, da je bilo noro. Noro dobro.

Joss Stone, Kino Šiška, Ljubljana

Popularna britanska soul pevka Joss Stone se po petih letih znova vrača v Slovenijo. V ljubljanskem Kinu Šiška se bo svetovna glasbena zvezdnica, ki je že kot trinajstletnica nastopala z zahtevnim repertoarjem legendarne soul izvajalke Arethe Franklin, s šestnajstimi leti pa osvajala vrhove svetovnih glasbenih in prodajnih lestvic, predstavila s šestčlansko spremljevalno skupino in zagotovo pripravila pravo novodobno soul poslastico.

»fotopub«, več lokacij, Novo mesto

Na ruševinah uglednega, a žal ugaslega novomeškega festivala fotografije Fotopub se je rodil novi festival »fotopub«, ki se osredotoča na mlado fotografijo. Začenjajo s skupinsko razstavo mladih slovenskih fotografov v Galeriji Simulaker, v petek sledi razstava mladih angleških avtorjev (Esme Horn, Patrick Raimond Taylor) v Sokolskem domu, v soboto pa razstava študentov nizozemske Gerrit Rietveld Academie (Conrad Bosshard, Franziska Schulz, Lisa Sudhibhasilp) v galeriji KC Janeza Trdine in razstava Maše Lancner v knjigarni Goga. Poleg predavanj bo v večernih urah potekal didžej program (Žiga Murko, Bakto, Felis Catus, Levanael, Softskinson ...). Vstop na vse dogodke je brezplačen, organiziran pa bo tudi brezplačen avtobusni prevoz iz Ljubljane v Novo mesto.

Živalska farma, Stekleni atrij Mestne hiše Ljubljana

Priznani domači ilustrator Peter Škerl, ki mu je delo za knjigo Močvirniki prineslo tudi veliko nagrado Hinka Smrekarja za najboljšega ilustratorja, je tokrat na ogled postavil ilustracije iz nove izdaje knjige Georgea Orwella Živalska farma. Njegove črno-bele ilustracije z ekspresionističnimi pljuski rdeče krvi poudarjajo srhljivi razvoj dogodkov v zgodbi o živalih, ki po uporu proti krutemu kmetu vpeljejo enakopraven režim, dokler se prašiči ne izrodijo v še hujše gospodarje. Vsekakor še danes aktualna zgodba, ki že dolgo uspešno nagovarja bralce in svari pred vse prepogosto zlorabo oblasti.

O, poletna scena

Nacionalkina poznovečerna Poletna scena, ki se vsak dan posveča aktualnemu kulturnemu in umetniškemu dogajanju, je z nami že četrto poletje. A tako kot letošnje poletje z aprilskim vremom tudi Poletna scena ni to, kar je bila včasih. Njena gledljivost je postala odvisna predvsem od tega, kdo po njej krmari.

99 vodnih balonov

Predstavljajte si, da imate osem otrok. Zdaj pa si predstavljajte, da je vroč poletni dan in da vseh osem vaših otrok naenkrat zahteva, da jim napolnite vodne balone, ker se želijo z njimi obmetavati.

Izo & Noel: »Tattoo for life.«

Za prihodnje rodove!

Le redki v prestolnici te dni ne pomislijo na tradicionalno avgustovsko kulturno dogajanje na dvorišču enega najstarejših in najpomembnejših slovenskih kulturnih društev, ljubljanskega Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna, ki je z različnimi dogodki več let soustvarjalo kulturni utrip mesta, lani pred zimo pa zaprlo vrata, a ne prav za dolgo. Strateška ekipa na čelu z novim predsednikom, dolgoletnim kudovcem in pesnikom Tomijem Vrečarjem, se je odločila, da poskusi hišo razbremeniti dolgov in jo ponovno spraviti na noge. Pri tem računa na pomoč ljudi.

Festivalska stalnica?

Prejšnji teden so na tiskovni konferenci v Rimu objavili program letošnjega, 29. tedna kritike na 71. beneškem mednarodnem filmskem festivalu. Tudi letos se je v to samostojno in ugledno sekcijo najstarejšega filmskega festivala na svetu uspešno uvrstilo sodelovanje zamejske Transmedie in slovenske Staregare. Lani sta bili uspešni s filmom Zoran, moj nečak idiot, letos z italijansko-argentinsko-slovensko koprodukcijo režiserja slovenskega rodu Ivana Gergoleta.