• Petra Tihole

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura

    Glavna junakinja, lutka

    Lutkarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo, pa čeprav je pri nas prisotno šele dobro stoletje. O tem smo se prepričali lani, ko je nastala razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti, ki je bila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Milan Klemenčič, slikar in lutkovni mojster ter oče slovenskega lutkarstva, je že leta 1910 v svojem stanovanju v Ajdovščini na malem ročno izdelanem odru z desetcentimetrskimi lesenimi marionetami za družino in prijatelje uprizoril predstavo malega marionetnega gledališča Mrtvec v rdečem plašču. Deset let pozneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča pri nas, ki je delovalo v Mestnem domu v Ljubljani, v zgradbi, v kateri danes »domuje« Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL). To je naše najstarejše in največje lutkovno gledališče in letos praznuje že 66 let.

  • Max Modic

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura

    »To je njihova Evropa, ne naša«

    Drži, nekatere stvari so tako zanimive, da jih je domu in svetu vredno predstaviti dvakrat, ne da bi se pri tem ponavljali. Naj pojasnim. Prvi del stripovskega seriala Evropa s podnaslovom Prihodi je sicer prvič izšel leta 2003 pri francoski založbi Glénat in na od stripovskih dobrot razvajenem frankobelgijskem trgu požel nemalo hvalnic v slogu: »Še eno vrhunsko delo, ampak tega smo pri TBC-ju (psevdonim Tomaža Lavriča) že navajeni.« Po zaslugi res ekskluzivnega Lavričevega dogovora s francoskim založnikom smo Evropo lahko brali tudi v Sloveniji, in sicer na stripovskih straneh našega nizkonakladnega lista. Mimogrede, prav tu lahko od prejšnje številke uživate v novem Lavričevem kontroverznem serialu Tolpa mladega Ješue.

  • Bernard Nežmah

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Viktor Frankl: Volja do smisla

    Dunajski psihiater Viktor Frankl (1905–1997), znan tudi kot »psiholog v taborišču smrti«, je bil v mnogih smislih edinstven. Denimo, bil je Freudov učenec, ki ga je potem mojster izobčil, preživel je Auschwitz in drugoval je s filozofom Heideggerjem. A hkrati je bil eden redkih terapevtov, ki so ga pacienti lahko klicali sredi noči in on jim je pozorno prisluhnil. Kot oče logoterapije je postavil izhodišče številnih psihodram v dolgčas.

  • Matej Bogataj

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Cristóvão Tezza: Večni sin

    Pisatelju, nekdanjemu hipiju in članu alternativnih nomadskih gledaliških skupin, se rodi sin. Ki ga takoj, na prvi pogled prepoznajo kot otroka z Downovim sindromom. Potem mora on, ki ni še ničesar pametnega objavil, niti – kot gleda za nazaj, zdaj izmodreno – napisal, razen poezije z eksistencialističnim podtonom in podložene s šibko slutnjo usodnosti, odraščati hkrati s sinom in z njegovo boleznijo. Z odzivi ljudi, z njihovimi pomilovalnimi pogledi, predvsem pa mora sam odrasti, sprejeti neizbežnost in nepovratnost situacije, v kateri se je znašel, opraviti mora s svojo ambicioznostjo in pričakovanji do življenja.

  • Borka

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Tekochee Kru: Sabljasti tiger

    Po sedmih letih smo le dobili novo ploščo dobro desetletko starega kolektiva, najprepoznavnejšega sedmerca pri nas. Na sceni hiphopa seveda. V pravljičnem številu let brezdelja se je zgodilo veliko: kar pet samostojnih albumov članov, eden od njih je splavil rapersko etiketo Wudisban, ki se uspešno zgleduje po ameriških poslovnih prijemih. Sabljasti tiger je utrditev forme štajerskih gobcačev. Je kompaktnejša plata od prejšnje in je močnejša, kot je napovedoval prvi singel. Čeprav se tu in tam še zmeraj znajde kakšna nerodna rima in čeprav vse smešnice le niso tako smešne, so podlage tiste, ki zbirko komadov zlepijo v pravi album. Tekoča vožnja od starta do cilja ekipe, ki več pozornosti kot kajenju trave nameni slovenski stari šoli, alkoholu.

  • Goran Kompoš

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Sinkane: Mean Love

    V Brooklynu delujoči glasbenik sudanskih korenin tudi s četrtim albumom križa glasbena izročila obeh domovin, na eni strani zazrt v raziskujoč pop in rock, na drugi v nafankirano ritmiko afrobeata. Ta kombinacija sicer že dolgo ni več nič novega, toda Sinkanova glasba je vse prej kot stereotipna. Očitno se je kot studijski glasbenik veliko naučil iz sodelovanj z zasedbami Caribou, Of Montreal in Yeasayer ter iz teh izkušenj spretno izoblikoval izviren izraz, ki ga krasi soulovska toplina. Solistične plošče studijskih glasbenikov vse prevečkrat učinkujejo precej formalistično, Sinkane pa z novo ploščo potrdi, da se je utrdil kot izvrsten, zrel avtor, ki iz albuma v album nadgrajuje in širi (samo)svojo glasbeno vizijo.

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/playlists/45797741&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true

  • Veljko Njegovan

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Blonde Redhead: Barragán

    Newyorški indie rock trio Blonde Redhead je v svoji dvajsetletni zgodovini presenečal z različnimi žanrskimi prvinami, saj se je z vsakim albumom nagibal v drugo prevladujočo smer, kar je z leti postala stalnica v njegovem ustvarjanju. Kljub temu mu je uspelo ustvariti prepoznaven glasbeni izraz, ki po spogledovanju z noisom, no-wavom, shoegazom in številnimi drugimi žanri postaja vse bolj minimalističen in umirjen. Barragán, njegov deveti album, je logični naslednik pred štirimi leti izdanega ploščka Penny Sparkle, le da je tokrat, pod očitnim vplivom krautrocka in progresivnega rocka, malce bolj zajadral v eksperimentalne, minimalistične in umirjene vode, kar nas pripelje do precej netipičnega, a še zmeraj prepoznavnega ploščka newyorškega tria.

  • Borka

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Moveknowledgement: See

    Skoraj smo že pozabili, da je Moveknowledgement začel kot crossover bend, kot spoj hiphopa, funka, rocka in jazza. Do ušes in radijski valov prijazno. Danes, dobrih deset let kasneje, ni več tako. Nekje na poti je umrl funk, živela kitarska in synthovska distorzija! Po precej duberski tretji plošči Listen To Nebukadnezar je radikalne spremembe zakoličila naslednja, pred tremi leti izdana zvočna bomba Pump Down!!!. Fantje iz Moveknowledgementa so dokončno postali (post)rockerji.

  • Goran Kompoš  |  foto: Aleš Rosa

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    Šolska lekcija iz EDM-ja

    V dnevih pred petkovim nastopom ta čas v ZDA najpopularnejšega slovenskega glasbenika se je na domačih družabnih omrežjih – oglasili so se tudi (poklicni) glasbeni »poznavalci« – precej razpravljalo o tem, kako lahko fant, ki so ga slovenski mediji do nedavnega skorajda povsem ignorirali, že štirinajst dni pred koncertom razproda Križanke. A če kaj, potem je ustvarjalna pot Denisa Jašarevića alias Gramatika tako rekoč šolski primer tega, kako z ustvarjalnim pristopom, s trdim delom in kakopak z všečno glasbo pot do občinstva najdeš tudi mimo konvencionalnega glasbenega ustroja (industrije).

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Inferno

    Slovenski filmi so imeli vedno probleme z realnostjo. Imeli so jih v socializmu. In imajo jih zdaj, v kapitalizmu. V socializmu so imeli največje probleme prav s temeljno celico socializma – delavcem. Tistim iz neposredne proizvodnje. Iz realnega sektorja, bi rekli danes. V slovenskih filmih namreč delavca ni bilo na spregled. Kot da ga ni. Slovenski film ni vedel, kaj naj z njim počne. Če pa se je delavec že ravno pojavil, potem je šlo za Neslovenca, ki je posilil Slovenko (Zgodba, ki je ni) – ali pa za Neslovenca, ki je skušal plesati s Slovenko (Po isti poti se ne vračaj).

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Fantovska leta

    Življenje je kratko. Traja le 39 dni. Vsako leto le nekaj dni. Filmi so tisti, ki spuščajo čas v življenje. Tisti, ki odločajo, koliko časa bo kdo živel. In česa se bo spominjal. Tisti, ki stojijo na vratih – in v življenje spuščajo čas. Vratarji časa. In film Fantovska leta je vratar, ki se tega zaveda. Richard Linklater ga je snemal 39 dni, toda 12 let – vsako leto le nekaj dni. Snemal pa ga je z istimi igralci, tako da se v filmu postarajo za 12 let. In tudi film se postara. Igralci – in liki, ki jih igrajo – se postarajo s filmom. Film jih postara. Ko se film konča, je Mason (Ellar Coltrane), glavni junak, star 18 let – odpravlja se na kolidž. Pred njim je novo obdobje, življenje, prihodnost, vznemirljiva daljava, v katero zre. Ko se film začne, je star 6 let – leži na travi in zasanjano zre v nebo. Poln pričakovanj. In pred njim je še vse – še ves film. Ko leži v tisti travi, se zdi, kot da komaj čaka, da se mu zgodi življenje. V njegovem pogledu prasketa vprašanje: le kaj je to življenje? Le kaj bo to življenje?

  • Petra Tihole

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    BIO 50, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

    Bienale oblikovanja bo do 7. decembra vabil k ogledu rezultatov šestmesečnega sodelovalnega procesa več kot 120 oblikovalcev, ki so se zadnje mesece ukvarjali z različnimi temami: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistem mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovanje življenje. Razstava 3, 2, 1 TEST (na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in v Moderni galeriji) predstavlja dosežke vsake od skupin. Retrospektivna razstava Bienale (industrijskega) oblikovanja skozi petdeset let v Jakopičevi galeriji pa dopolnjuje bogat program spremljevalnih dogodkov.

  • Petra Tihole

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    Ex Ponto, več lokacij, Ljubljana

    Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto, ki se bo v nedeljo (14. septembra) začel v ljubljanski Drami, bo zaznamovala močna politična satira, Brechtov Švejk v drugi svetovni vojni (na sliki) v režiji večkrat nagrajenega Martina Kočovskega. 17. septembra bo v Plesnem teatru Ljubljana na ogled slovenska premiera predstave Tobelija režiserja Nicka Upperja, ki sodobno zgodbo o družini prepleta s starodavnim črnogorskim in albanskim običajem deklet, ki v družinah brez moških potomcev prevzemajo vlogo sina. Zaključek festivala bo 21. septembra v novomeškem Anton Podbevšek Teatru, kjer bo na ogled Amarillo, multimedijska predstava mehišega kolektiva Linea de Sombra.

  • Stanka Prodnik Božič

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV

    Vrtec na ekranih

    V parlamentu je huje kot v šoli. Če ne bi vedeli, da znajo že brati in pisati, bi jih lahko zmerjali tudi z vrtcem. Še zdaj se namreč niso zmenili, kdo bo sedel spredaj. Zaplet s sedežnim redom nam je zadnjič v Dnevniku razkril Matej Tonin iz Nove Slovenije, ki je poleg Zavezništva AB edina parlamentarna stranka brez sedeža v prvi vrsti. Zato NSi od partnerske SDS zdaj zahteva dve mesti čisto spredaj, kot da gre za karte za Zlati abonma v Cankarjevem domu.

  • Saša Eržen

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    Spodnjice s filtrom

    Izločanje plinov iz črevesja je družbeno precej zagatna zadeva. Že jezik ločuje med prdci, ki jih spuščajo vulgarni, in vetrovi, ki uidejo iz zadnjic civiliziranih. In če to, da kakšnega spohaš, sodi k pravemu decu, je za ženske poprdevanje nesprejemljivo ter sramotno. K sreči lahko oba spola tovrstne prebavne nadloge zakamuflirata s spodnjicami shreddies, ki absorbirajo in popolnoma nevtralizirajo vonj prdcev. Skrivnost je v tkanini zorflex; ta je izdelana iz aktivnega ogljika, prekriva zadnjo stran perila in je tako učinkovita, da »lahko prečisti tudi 200-krat močnejše vonjave od človeških vetrov«, zato jo uporabljajo celo na področju kemičnega vojskovanja. Spodnjice, v katerih se lahko nemoteno bašete z jajci, zeljem in fižolom, izdelujejo v Veliki Britaniji, v različnih modelih in velikostih. Pomembno je, da se tesno prilegajo in da jih perete brez mehčalca, katerega dodatki bi lahko zamašili karbonsko tkanino. Imajo pa tudi pomanjkljivost – ne zagotavljajo zvočne izolacije.

  • foto: Igor Škafar

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Ulica

    Jurij, »Raziskovalec prostora in časa.«

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret

    Simon Kardum, direktor CUK Kino Šiška

    Vodenje Kina Šiška je prevzel, ko ta sploh še ni obstajal. No, je obstajal, seveda je obstajal, a ni bil to, kar je danes. Takrat je bil Kino Šiška le zapuščena in propadajoča ljubljanska kinodvorana, ki pa se ji je končno obetala temeljita prenova, po kateri naj bi zaživela z novim poslanstvom – kot center urbane kulture. Tedanji šef kulture na ljubljanski občini Uroš Grilc je želel, da bi nad gradbinci in nato še zagonom nove javne institucije bdel kdo izkušen. In pomislil je nanj.