Od plonk listkov do plonk mobijev

Skoraj ni dijaka ali študenta, ki si ne bi vsaj enkrat v življenju pri testih in izpitih pomagal s plonkanjem. Največ prepisovanja je seveda v srednji šoli in na univerzi, a povsem brezsramno se plonka tudi v zadnji triadi osnovnošolskega izobraževanja. Predvsem, ko si je treba zapomniti nečloveško veliko podatkov. A mnogi, ki so si naredili plonkce, teh navsezadnje niti ne potrebujejo, saj so se učne snovi v procesu luščenja bistvenih podatkov – nevede – že naučili.

Matjaž Vipotnik

Oblikovati je začel že pri osemnajstih letih, okoli leta 1962, pri Cankarjevi založbi, kjer je bil njegov oče, Cene Vipotnik, urednik knjižnih zbirk. Tako je poklicno pot začel s knjigo in v bogati, dolgi karieri je naredil na tisoče knjižnih prelomov in ovitkov skoraj za vse slovenske založbe. Podobo posamezne knjige, t. i. knjižnega organizma, je izpilil do najvišjih standardov. Oblikoval jih je neutrudno in s potrpežljivostjo, tako kot se ravna s prvo ljubeznijo, in tako počne vse do danes, ko ima na delovni mizi poskusne odtise knjige, posvečene pesniku, žlahtnemu intelektualcu, cenjenemu uredniku in prevajalcu – svojemu očetu ob stoti obletnici njegovega rojstva.

»Raje ne bi«

V Gradcu, le šestdeset kilometrov od slovenske meje, se je pred kratkim začela Štajerska jesen, mednarodni festival, ki ga je leta 1968 kot festival »nove umetnosti« ustanovil akademski profesor Hans Koren. Festival je dokaz, da sposobna kulturna politika lahko omogoči uspešno združitev scene in ji prepusti vsebinsko plat, festival pa tako skozi desetletja ohranja svojo aktualnost in je uspešen kljub ali pa prav zaradi trkov med nekdaj precej konservativnim štajerskim občinstvom in sodobnimi umetniškimi praksami, ki razpirajo včasih boleče, a ključne teme sodobnega življenja.

Recite siiiiir!*

Nedavno so v tujih medijih poročali, da filmski režiserji po svetu podpisujejo peticijo, s katero protestirajo proti slabim prevodom filmov, ki jih vsako leto predstavljajo na mednarodnih filmskih festivalih. Seveda, slab prevod filmu zelo škodi. Lahko ga celo povsem uniči. Če gledalec zaradi slabega ali pomanjkljivega prevoda ne more spremljati zgodbe, je film zanj izgubljen. Vstopnica za kino zapravljena. Pri nepodnaslovljenem filmu bi lahko spremljali vsaj slikice in občudovali na primer fotografijo, podnapise pa samodejno beremo, naj bodo še tako slabi in moteči. Takrat nimamo od filma nič, zgolj neprijetno izkušnjo. In tega se nekateri režiserji še predobro zavedajo.

Ko govori le glasba

V hrvaški prestolnici je bil v torek napovedan obisk danskega multiinštrumentalista in producenta Andersa Trentemøllerja, ki je z globalnega vidika eden največjih talentov elektronske glasbene scene in je dobro sprejet tako v mainstreamu kot svetu underground glasbe. Zaradi teh izjemnih referenc smo se v Zagreb odpravili nekoliko prej, a ko smo okrog osmih prispeli pred vrata Tvornice Kulture, smo presenečeni ugotovili, da kljub napovedim organizatorja ni prav nobene gneče. Bili smo celo prvi. A le dobro uro in pol kasneje smo pomirjeni ugotovili, da v notranjosti velike dvorane, ki v svoje nedrje sprejme 1500 ljudi, že vre od razgretih teles z vseh koncev in krajev. Tja so prišli v pričakovanju nastopa Trentemøllerjevega petčlanskega benda, njihovega prvega in tudi edinega v naši regiji.

Speculum Artium & DigitalBigScreen, več lokacij, Trbovlje

Novomedijski festival Speculum Artium bo v trboveljskem Delavskem domu postregel z blagim obrisom prihodnosti. Tam bodo namreč prvič na naših tleh predstavili Hondinega humanoidnega robota Asima, ki s svojo pojavo in zmožnostmi navdušuje strokovnjake po vsem svetu. Z novim skupnim projektom se bosta predstavila pionirja umetniških robotskih instalacij, avstralski Stelarc in nemški Stefan Doepner. Videli pa bomo lahko tudi delo ameriškega pionirja videoumetnosti Billa Viole (I Do Not Know What It Is I Am Like, 1986).

StopTrik, več lokacij, Maribor

Četrti edini mednarodni evropski festival animiranega filma, ki je posvečen izključno tehniki stop motion, v Maribor prinaša bogat program s kar 108 kratkimi animiranimi filmi, ki bodo na ogled v Vetrinjskem dvoru in dvorani Gustaf Kulturnega centra Pekarna. Med prikazanimi bosta tudi filma slovenskih avtorjev Kolje Sakside (Koyaa – Roža) in Črta Škodlarja (Lutke so čudne, če si čudak). Na otvoritveni večer, 3. oktobra, bo preobrazbo najprej doživela fasada Vetrinjskega dvora (ob 21.30), saj se je bo z video mappingom lotila ekipa, zbrana okrog Tomislava Gangla, nato pa bo za muziko poskrbel dvojec Wanda & Nova deViator (ob 22. uri).

Odprte hiše Slovenije, vsa Slovenija

Dnevi Odprtih hiš Slovenije so priložnost, da pobližje spoznate in raziščete najzanimivejše sodobne arhitekturne objekte po vsej državi. V prestolnici se med drugim obeta ogled kompleksa Situla (na sliki), pa sprehod po secesijskih večstanovanjskih hišah, južni in severni Bežigrad bomo lahko spoznavali na kolesih, se zvečer sprehodili po nabrežjih Ljubljanice, posebno arhitekturno vodstvo za otroke in starše pa 4. oktobra (s štartom ob 10. uri na Prešernovem trgu) pripravljata arhitekta Špela Kuhar in Roberto Potokar. V galeriji Kresija bo do 17. oktobra na ogled razstava, naslovljena Ignoranca = Tema = Ovira.

Gledalci gledajo gledalce

Ste si kdaj mislili, da boste na televiziji vsak teden eno uro gledali ljudi, kako gledajo televizijo? Meje sveta resničnostnih šovov so očitno meje človeške domišljije, zato smo dočakali tudi oddajo Bognedaj, da bi crknu televizor, ki naša življenja dela bogatejša za izkušnjo gledanja gledalcev. Gledanje televizije pa je dokončno postalo šport; tako kot nam lahko gledanje športa na televiziji ponuja veliko užitka, nam očitno lahko prinaša užitek tudi gledanje gledanja televizije.

Naprstni kondomi

Obliži, s katerimi oskrbimo manjše poškodbe na prstih rok, so lahko tudi sami žrtev poškodb, saj jim na primer voda in nesnaga hitro prideta do živega, zaflajštrana rana pa je tako bolj izpostavljena vnetju oziroma okužbam.

The Distinguished Gentleman’s Ride