MLADINA Trgovina
  • Damjana Kolar

    20. 9. 2017  |  Kultura

    Boemsko življenje mladih v East Villageu

    V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo novo sezono začeli 21. septembra ob 20.00 s premiero rock muzikala Rent, ki ga je Jonathan Larson ustvarjal skoraj sedem let. Zamislil si ga je kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème ter ga prepletel z avtobiografskimi elementi. Muzikal je sprva zaživel na newyorški off-Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, a se je zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Larson velikega triumfa svojega muzikala ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero leta 1996. Prva slovenska uprizoritev je nastala v režiji Stanislava Moše, ki je v preteklih letih v MGL že režiral nekaj uspešnih uprizoritev (Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka). Več

  • Damjana Kolar

    19. 9. 2017  |  Kultura

    Razkroj družbene empatije

    V Kinodvoru bo od 20. septembra dalje na ogled film Kvadrat, za katerega je švedski režiser Ruben Östlund, ki velja za enega najbolj samosvojih in drznih skandinavskih filmskih ustvarjalcev novega tisočletja, dobil zlato palmo za najboljši film. Tako kot njegov prejšnji film Višja sila, je tudi Kvadrat mešanica drame in satire. Film preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije "Želel sem posneti eleganten film z uporabo vizualnih in retoričnih sredstev, ki bi gledalca izzvala in zabavala. Tematsko se film dotakne vprašanj odgovornosti in zaupanja, bogastva in revščine, moči in nemoči, vse večjega poudarka na posamezniku nasproti upadajoči veri v skupnost in nezaupanju do oblasti v umetnosti in medijih." Več

  • Damjana Kolar

    18. 9. 2017  |  Kultura

    Begunci kot heroji

    Matjaž Tančič, ki zadnja leta živi in ustvarja med Ljubljano in Pekingom, bo v ljubljanski Galeriji Fotografija predstavil fotografski projekt Heroji, ki je nastal med njegovim bivanjem v umetniški rezidenci na Samosu. Grški otok je ena izmed glavnih poti v Evropo za begunce in migrante iz Sirije, Bližnjega vzhoda in Afrike, ponaša pa se tudi z dolgo zgodovinsko in umetniško tradicijo in kulturo. Razstava, ki jo bodo odprli danes, 18. septembra ob 20.00, bo po Ljubljani potovala še v New York, Berlin in Šanghaj. Več

  • MS, STA

    18. 9. 2017  |  Kultura

    Nov Beethovnov muzej 

    Konec novembra bodo v avstrijski prestolnici odprli novi muzej, posvečen nemškemu skladatelju Ludwigu van Beethovnu. Hišo na ulici Probusgasse 6 je leta 1967 je odkupilo mesto Dunaj, pozneje so v njej uredili spominske prostore, posvečene omenjenmu skladatelju. Zdaj so prostore prenovili za potrebe novega muzeja, prenova pa je stala 750.000 evrov. "Zdaj bo v hiši nekaj večjega, prvi pravi Beethovnov muzej," je povedal direktor muzeja Matti Bunzl.  Več

  • Bernard Nežmah

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Irvin D. Yalom: Darilo terapije

    Psihiatri običajno pišejo knjige, v katerih na primerih pacientov predstavljajo smisel in učinke terapije. Yalom je stvar obrnil: z varne distance opazovalca je prestopil v prvo osebo – kaj počne terapevt na seansi s pacientom? In potem premišljuje o svoji praksi in početju svojih kolegov. Ne gre za ekshibicionista, mož je zaslužni profesor psihiatrije na univerzi v Stanfordu, s pol stoletja prakse in številnimi knjigami, avtor modela eksistencialne psihoterapije. Njegova knjiga hodi po robu, saj namesto distance poantira bližino s pacientom, ki ga vzame kot sopotnika. Odpira vprašanje, zakaj mora tudi sam kaj povedati o svojem življenju, v čem je smisel, da kdaj obišče pacienta, o trenutkih, ko je pacient postal terapevt terapevtu, predvsem pa o nevarnostih in neuspešnosti terapij, od transfernih pasti in seksa naprej. Ali ko denimo pacient uživa v terapiji, ki jo vzame za nadomestek življenja, ne pa za šolo življenja, kar v biznis usmerjeni terapevti s pridom izkoriščajo. In spregovori o meji: če delaš več kot 40 ur na teden, boš kot terapevt padel v osamljenost in zanemaril svoje odnose. Preprosto – pregoreli terapevt pomeni zgrešeno terapijo. Gleda v duhu ekosofije, ki jo je prestavil v psihosofijo. Več

  • Matej Bogataj

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Adriana Lisboa: Simfonija v belem

    Brazilska pripovednica Adriana Lisboa zgodbo o sestrah, njunih razhajanjih in srečevanjih splete okoli enega od njunih zadnjih srečanj, ko je tisto, kar ju je razdruževalo, že nekako ugaslo in odmrlo. Njuno skupno otroštvo in razselitev, velike skrivnosti, ki se kažejo v vrsti odvisnosti, obiskovanju klinike za razstrupitev in sledeh tapetniškega noža na zapestjih ene od njiju, pri drugi pa v muhavem odnosu do partnerjev in srepem pogledu, ki se šele z leti ublaži – vse to popisuje na preskok, nekronološko. Pravzaprav iz trenutka, ko se vse reši in ni več skrivnosti, prehajamo v čase skupnega odraščanja in se prestavimo na pomembne postaje v njunem življenju. Logika je asociacijska, tako ob branju bežimo na vse čase in včasih malo traja, da ugotovimo, v katerem segmentu razkrivanja zgodbe smo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    Smoki in banditi

    Leta 1969 je Jugoslavija klicala Bitko na Neretvi. Ne le da so se leto prej uprli študentje in v Beogradu priredili največje demonstracije v zgodovini Jugoslavije, ampak je Jugoslavija doživljala tudi val liberalizacije, ozaljšan z elementi kapitalizma in nacionalizma. Zdelo se je, da Jugoslavija ne stoji več skupaj. Da jo trga, zanaša in raznaša. Da po malem izginja. Ideje revolucije, enobeja ter bratstva in enotnosti, ki so jo držale skupaj, so medlele. Ker so Titu in partiji stvari ušle iz rok, ni bilo mogoče pričakovati, da bosta Jugoslavijo spravila k pameti. Ne, Tito in partija sta bila prekratka – Jugoslavije nista mogla več potegniti skupaj. Potrebovala sta nekaj močnejšega, udarnejšega in učinkovitejšega – Bitko na Neretvi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ledena babica

    Češka Ledena babica nas odpelje tja, kamor filmi običajno ne zaidejo – med upokojence. Kar pomeni, da se stegne tja kot slovenski film Srečen za umret, le da ljudi, ki jih je družba odpisala, ne okopa v topli, mehki, mineralni vodi, temveč v temni ledenici, ledeno hladni Vltavi, ki pa je toplejša od silikonsko-peterpanske družbe, v kateri Karla Erjavca ni na spregled. Med častilci ledenice, ki na Vltavi prirejajo svojo verzijo akvalandije in celo plavalne tekme, se znajde tudi Hana (Zuzana Krónerová), 67-letna vdova, topla, prijazna ženska, ki pa res potrebuje malce toplote: njena sinova, ki jima še vedno po malem gospodinji (nedeljsko kosilo je to, za kar živi), sta namreč hladni, otopeli, represivni ribi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Košarkar naj bo

    Košarkar naj bo je film o fantu, ki bi ga v risanki igrala žirafa. Ja, na steni svoje sobe ima žirafo. Ko zelo zraste, mu pravijo Ranta (Klemen Kostrevc), a nima pojma, da je rojen za košarko. Ko mu to povejo, ugotovijo, da nima pojma, kaj je to košarka. Ko ga dajo v šolsko ekipo, vrže na svoj koš. In ko se mu vsi posmehujejo, učitelj telovadbe – Marko Miladinović, ki mu lahko vedno zaupaš, da bo Marko Miladinović – v njem vidi Gorana Dragića. Ranta je tipični slovenski junak – ljubila bi ga le mama. A pobere ga najatraktivnejša punca v razredu (Gaja Filač). Pravijo ji Metka, kemije med njima pa je toliko kot med njim in košarko. Da je film Košarkar naj bo, ki je sicer tipičen za te čase, kar pomeni, da stranske like žvečijo stand-up komiki (Lado Bizovičar, Ana Marija Mitić, Matjaž Javšnik ipd.), štartal med EuroBasketom 2017, ni bila ravno najboljša ideja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tisto

    Rob Reiner je pred skoraj tridesetimi leti posnel Stand by Me, film o štirih prijateljih iz oregonske vukojebine Castle Rock, ki se poleti leta 1959, med počitnicami, odpravijo v gozd, da bi poiskali truplo nekega dečka, svojega vrstnika. Deček je izginil, odrasli pa ga še vedno niso našli, kar govori o njihovi apatičnosti, a še o nečem – ko vidiš truplo, odrasteš. In narobe: ko odrasteš, postaneš truplo. Štirje prijatelji, ki preživljajo zadnje skupno poletje, pa hočejo prav to – videti truplo. Stand by Me, film o odraščanju in soočanju s truplom (okej, film o odraščanju v truplo), so posneli po briljantni noveli The Body, ki jo je napisal Stephen King, toda Kingovega naslova – The Body – niso ohranili, ker so se bali, da bodo vsi mislili, da gre za grozljivko. Več