MLADINA Trgovina
  • Marcel Štefančič jr.

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Umor na Orient ekspresu

    Umor na Orient ekspresu se dogaja na Orient ekspresu, ki pred II. svetovno vojno, sredi tridesetih let, potuje skozi Jugoslavijo in potem – zaradi hudih snežnih zametov – obtiči nekje med Vinkovci in (Slavonskim) Brodom, zato je tedaj, ko smo živeli še v Jugoslaviji, po malem veljal tudi za našega. Tako kot Ingmar Stenmark, ki je smučal na Elanovih smučeh. Leta 1934 ga je napisala Agatha Christie, ki je 33 let kasneje letovala v bohinjskem hotelu Bellevue, kar je le še dodatno utrdilo vtis, da je med nami in Umorom na Orient ekspresu nekaj več, pa četudi tiste slovite prve filmske verzije, v kateri so igrali Albert Finney, Sean Connery, Ingrid Bergman, Lauren Bacall, Jacqueline Bisset, Jean-Pierre Cassel, John Gielgud, Wendy Hiller, Anthony Perkins, Vanessa Redgrave, Richard Widmark ipd., potem – leta 1974 – niso posneli pri nas, temveč v Franciji. Več

  • Goran Kompoš

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  Za naročnike

    Pop aktivistka

    Ko so jo vprašali, ali se ima za Šrilančanko ali Britanko, je odgovorila, da se ne opredeljuje po mejah, državljanstvu in potnem listu. Mathangi »Maya« Arulpragasam, bolj znana kot M.I.A., ki se je v zadnjem desetletju povzpela med najpriljubljenejše glasbenice, je svoj odnos do mej eksplicitno izpostavila tudi v lanskem (zanjo tipično) kontroverznem videospotu Borders. Skladbo bi zavoljo besedila sicer težko umestili med njene boljše, toda njeno sporočilo je bilo ob prizorih, v katerih skupaj s stereotipno upodobljenimi begunci pripluje do ograj »zahodnjaške trdnjave«, jasno: »Čigava življenja cenite?« Ker ima sama podobno življenjsko izkušnjo, ni naključje, da je postala eden vidnejših glasov beguncev v svetu pop kulture. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  Za naročnike

    Kaj bomo s Kevinom Spaceyjem?

    Roscoe Fatty Arbuckle je 3. septembra 1921 še veljal za enega izmed največjih komikov na svetu. Zabaval je svet, vesolje, galaksije. Vsi so se mu smejali. Bil je otročji, vulgaren, neroden – producent smeha, humorja, gegov, vicev. Tehtal je od 135 do 150 kilogramov. Kakor kdaj. Drvel je in se lomil, skakal in plezal, padal in vstajal, prejemal udarce in pretiraval, doživljal katastrofe, a vedno preživel. Torte je tako dobro prenašal kot krilo. Imel je deški obraz, ki so ga vsi takoj prepoznali. Prijatelji so ga klicali Roscoe, Mabel Normand ga je klicala »Veliki Otto«, feni pa so ga klicali Fatty – Debelinko. Bil je tovarna hitov, kralj komedije – kot Charlie Chaplin, Buster Keaton, Harry Langdon in Harold Lloyd. Za sabo je imel na stotine komedij in burlesk, celovečernih in kratkih, številne – absurdne, lunatične, parodične, kaotične – pa je tudi režiral, nekatere zelo domiselno. V burleski Moonshine je moškemu, ki se mu zdi romanca z njegovo hčerko malce prehitra, dahnil: »To je kratek film. Nimamo časa za grajenje ljubezenskih prizorov.« Menda je imel največjo in najpopolnejšo zbirko vicev na svetu. Bil je prvi filmski zvezdnik, ki je podpisal milijonsko pogodbo. Več

  • Izak Košir

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Od punka do šansona

    Letos bo tradicionalni benefit Radia Študent, ki se bo odvil v petek, 24. novembra, tematski in posvečen 40-letnici punka pri nas. V klubih na ljubljanski Metelkovi bomo lahko med drugim prisluhnili Torulu Torulssonu, Loliti, Sharpen Your Fringe, Underpodngrabn in HakAttak. V Cankarjevem domu bo v torek, 21. novembra, nastopila Rokia Traoré, ena najuspešnejših glasbenic in šansonjerk Malija, tokrat z ženskim pevskim zborom in večžanrsko trilogijo Dream Mandé. Že v nedeljo, 19. novembra, pa bo oder ljubljanske Drame zasedel primorski glasbenik Rudi Bučar s svojim Istrabendom in nekaj gosti. Če povzamemo: en „stoječki“ večer in dva „sedečka“. Več

  • Izak Košir

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Nekje končati, nekje začeti, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

    Na Prešernovi cesti v Ljubljani se je odprla nova galerija. Vodi jo Piera Ravnikar, ki je vse od vzpostavitve Centra urbane kulture Kino Šiška vodila njegov razstavni program in pozneje še galerijo DobraVaga, bila pa je tudi del ekipe Limited Edit111ons, ki je po dostopnih cenah naprodaj ponujala dela domačih likovnih umetnikov in s tem prispevala k oživitvi našega precej zaspanega trga umetnin. Po tej poti gre, kot kaže, tudi nova galerija, ki želi z novimi pristopi graditi svežo in umetnostno sceno prestolnice. Na prvi razstavi Nekje končati, nekje začeti se predstavlja šest umetnic – Nina Čelhar, Ivana Bajec, Nevena Aleksovski, Mina Fina, Maja Babič Košir in Helena Tahir. Več

  • Izak Košir

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    33. Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana

    Cankarjev dom se konec novembra vedno prelevi v največjo stojnico s knjigami, saj se na Slovenskem knjižnem sejmu zberejo vse založbe in obiskovalcem ponudijo tako najnovejše izdaje in tudi »jagodni izbor«. Posebna pozornost bo tokrat namenjena literaturi Avstrije, Nemčije in Švice, med gosti pa posebej izpostavimo dramatika in avtorja romana Koala Lukasa Bärfußa, ilustratorja Zverjasca Axela Schäfflerja, pesnika, kantavtorja in aktivista Wolfa Biermanna ter enega najboljših založnikov umetniških knjig Gerharda Steidla. Več

  • Stanka Prodnik

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    50 odtenkov teme

    Te dni je po spletu zaokrožil napovednik za tretji del franšize Petdeset odtenkov. Zgodbo poznate: privlačen in kultiviran milijonar ima samo eno temno skrivnost, svojo rdečo sobo, ki je edini prostor, kjer lahko uživa v spolnosti. Sploh če vanjo pripelje devico. Ampak ker je milijonar, se ne zgražamo, celo všeč nam je, sploh ko se izkaže, da je tak, ker ima travmo iz otroštva. Kljub temu da je E. L. James roman sprva izdala v samozaložbi, je dosegla milijone bralcev. Knjiga je napisana v slabem, puhlem jeziku, pa vendar ji je z okrnjenim besediščem uspelo zajeti dobršni del spolnih fantazij neke populacije. Več

  • Saša Eržen

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Anarhistični luksuz

    Prilaščanje simbolov kultur in subkultur z namenom kovanja dobička je v potrošniški družbi nekaj običajnega. Letošnje leto v modnem smislu ne skopari z izdelki, ki razkrivajo obscenost ponudnikov in kupcev prestižnih dodatkov. Španska blagovna znamka Balenciaga je na primer spomladi ponudila veliko modro torbo za dva tisoč dolarjev, kopijo Ikejine ikonične modre nakupovalne vreče, za katero je sicer treba odšteti slabega pol evra. Nato je Chanel med svoje kupce zalučal bumerang za približno 1700 evrov, a se avstralskim staroselcem opravičil zaradi prilastitve njihove kulture. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Ulice  Za naročnike

    » Čakam « 

    Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Suzana Tratnik, pisateljica in borka

    Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti. Več