MLADINA Trgovina
  • Goran Kompoš

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Rone: Mirapolis

    Naslovnica četrte plošče francoskega elektronskega producenta Erwana Castexa, bolj znanega pod imenom Rone, je zgovorna demonstracija tega, kaj se zgodi, če oblikovanje zaupaš filmarju. Ni sicer znano, ali je Michel Gondry (Večno sonce brezmadežnega uma), ko si je za motiv izposodil filmsko mojstrovino Fritza Langa Metropolis, o plošči vedel kaj več od naslova. Je pa zdaj jasno, da Rone navdiha zanjo ni našel v distopičnih filmskih ekskurzijah, pač pa v nekdanjem tematskem parku Mirapolis, nekakšnem francoskem odgovoru na Disneyland. Menda ga nikoli ni obiskal, očitno pa so mu v spominu ostali prizori mogočnih fantazijskih konstrukcij, ki jih je v otroštvu opazoval skozi okno družinskega avtomobila, ko so se mimo parka vozili na počitnice. To ne pomeni, da Rone s ploščo Mirapolis zganja nostalgijo. No, sodeč po njegovi naklonjenosti (znanstvenofantastični) sintovski melodiki so na popotovanjih morda res poslušali glasbo Jean-Michela Jarra. Toda Mirapolis je kljub retro pritiklinam izrazito sodobna plošča. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Glasbena (meta)fizika

    Kanadski Montreal že od druge polovice devetdesetih slovi kot mesto z eno najmočnejših glasbenih scen, ki jo je širše občinstvo opazilo predvsem po zaslugi kultnih postrockerjev Godspeed You! Black Emperor. Skoraj enako kot po vplivnem zvoku pa tamkajšnja glasbena skupnost, v kateri deluje kopica glasbenikov z Bližnjega vzhoda, slovi tudi po svoji družbenopolitični angažiranosti. Med njimi se je pred dobrima dvema desetletjema znašel tudi libanonski migrant Radwan Ghazi Moumneh, ki je leta 2005 zasnoval avdiovizualni projekt Jerusalem In My Heart, s katerim v samosvoj izraz spaja arabske tradicije in sodobno, alternativno (zahodnjaško) glasbo. S sodelavcem, filmarjem Charlesom-Andréem Coderrejem, sta slovensko občinstvo prvič očarala pred dvema letoma, ko sta v okviru festivala Sonica nastopila v nekdanjem zaklonišču v Argentinskem parku sredi prestolnice. Minuli torek pa sta nas s svojim impresivnim performansom pretresla še v Kinu Šiška. Fizično in metafizično. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Anton Komat: Zemlja voda seme

    Tu ne gre za slog življenja, kot je veselje do narave, pridelovanje zelenjave in potikanje po ekotržnicah. V igri je pogum za noro, nesprejemljivo in zasmehovano, ko se človek poda proč od avtomatizma potrošništva in ujetosti v medijsko-družabni svet, ki poleg mode diktira celo vsebine sreče in načine preživljanja prostega časa. Duhovni aristokrat je izviren in radoveden, predvsem pa samosvoje svoboden. Fukuoka je to prostost izpeljal iz miniaturnega vrta, na katerem si posameznik pridela toliko hrane, da se mu ni treba udinjati v duhamornih službah, Komat pa je delo vrtnarjenja preoblikoval v metafiziko, natančneje – v svetovni nazor. Več

  • Matej Bogataj

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Manuel Baixauli: Peto nadstropje

    Tokrat hiša s petim nadstropjem ni pravzaprav trinadstropna, kot je bila pri Ruplu in Dolencu, temveč gre za štirinadstropni Sanatorij, v katerem okreva pisatelj B. po šesttedenski popolni otrplosti zaradi skrivnostne in slabo raziskane bolezni, zaradi katere sliši vse in še več. Šumu bolnišnice se, negiben in čuječen, ne more izmakniti. Najvišje, peto nadstropje zgradbe, ki se ne vidi na fotografijah in ki ga tudi sicer ne vidi vsak, nadstavba, tako rekoč, ga mika, tako da se s to enigmo ukvarja tudi po okrevanju. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Poredne mame 2: Božič

    Da bodo otroci pod božičnim drevescem našli Gremline, Pokvarjenega božička, Črni božič ali Tiho noč, smrtonosno noč, je malo verjetno – ti filmi, bolj ali manj šokerji, veljajo za protibožične. Šoker Tiha noč, smrtonosna noč, v katerem se najstniški serijski morilec šemi v božička, so leta 1984 iz kinodvoran umaknili že po prvem vikendu – ljudje so protestirali. To, kar so videli, se jim je zdelo blasfemično. Božič ni klavnica, božiček ni pošast! Ali pač? Kaj če so bili ti šokerji le satire, ki so skušale – jasno, z grotesknim, pikantnim pretiravanjem, tipičnim za satiro – pokazati, v kaj je mutiral božič? Ne kaže namreč pozabiti, da so probožični filmi vedno po malem videti protibožično – kot kritike ali parodije tega, v kar je mutiral božič. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mali Bigfoot

    Tu imate tipično disneyjevsko siroto – malega, občutljivega, nadarjenega ameriškega outsiderčka, ki krene na magično potovanje, na katerem pa ugotovi, da sploh ni sirota, da njegov oče v resnici ni mrtev in da živi sredi gozda. Na drevesu! Ne, ni Tarzan, temveč bigfoot. Kar seveda pomeni, da je zelo »drugačen«. Na njegovo no logo »drugačnost« – na njegovo izjemno DNK – preži korporacija, ki hoče plešastim vrniti lase in nasmeh. Animirani film Mali Bigfoot je tako ameriško predvidljiv (sirota, magično potovanje, iskanje očeta, ekološko in antikorporativno sporočilo ipd.), da je presenetljivo le to, da je evropski. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vino in veter

    Neoliberalci trdijo, da družba ne obstaja – da obstajajo le posamezniki. Cédric Klapisch, francoski auteur grenkosladkih dramedij, pa nam že dobri dve desetletji kaže, da posamezniki niso ravno tako zelo samoumevni in da se človek zelo težko emancipira od družbe – od skupnosti, ki ga je formirala. To smo videli v Španski krčmi, ki ga je postavila na globalni zemljevid, to smo videli v njegovih zgodnjih filmih, tako v Mladosti norosti kot Tipični družini, zdaj pa to vidimo tudi v filmu Vino in veter, v katerem se Jean (Pio Marmaï) po mnogih letih vrne med burgundske vinograde, da bi bil ob očetu, ki umira. Več

  • Izak Košir

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Mark Požlep: Blueprint For Revolution, Galerija P74, Ljubljana

    Mark Požlep je eden naših najvidnejših vizualnih umetnikov, ki ustvarja zelo raznolike in praviloma tudi duhovite umetniške projekte. Lani je za projekt Stranger than paradise, v okviru katerega je upokojencem prepeval šlagerje, prejel nagrado skupine OHO, najvišjo za mlade vizualne umetnike pri nas. Zdaj pa predstavlja projekt Blueprint For Revolution, v okviru katerega je s kanujem obplul newyorški Manhattan ter nam svojo izkušnjo predstavil na različnih umetniških platformah in nas tako izzval, ali vidimo stvari tako, kot jih je takrat videl sam. Med realnostjo in fiktivnim. Več

  • Izak Košir

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Hrestač, Cankarjev dom, Ljubljana

    Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo drugič v zgodovini spremenila v ledeno, saj bo gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu, ki že natanko 150 let združuje baletne virtuoznosti z umetnostnim drsanjem. S predstavami gostuje po vsem svetu, Slovenijo pa je prvič obiskal leta 2009, ko je v Hali Tivoli uprizoril ledeno različico Labodjega jezera. Tokrat nam bo postregel s Hrestačem, enim najbolj znanih baletov Petra Iljiča Čajkovskega, ki je že ob prvi uprizoritvi navdušil zahtevno rusko občinstvo, vajeno vrhunskega baleta. Več

  • Izak Košir

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Koyaa, Kinodvor, Trubarjeva hiša literature, Galerija Kresija, Ljubljana

    Kolja Saksida je uveljavljen avtor animiranih filmov o visokem in suhljatem junaku, ki sliši na ime Koyaa. Te dni pa bo Koyaa dobesedno preplavil prestolnico, saj bodo v Kinodvoru naslednjih nekaj sobot (11., 18. in 25. novembra ter 2. decembra) ob 10. uri predvajali šest novih animiranih filmov o njem in dokumentarni film Živjo, Koyaa!. V Galeriji Kresija se je že mogoče sprehoditi po pregledni tematski razstavi Koyaa – Animirani junak na sceni!, ki bo odprta do 3. decembra. Ustvarjalcem pa boste lahko tudi prisluhnili in se z njimi pogovarjali, in sicer ob ponedeljkih (13., 20. in 27. novembra) ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature. Več