MLADINA Trgovina
  • MS, STA

    11. 9. 2017  |  Kultura

    Med nominiranci za Rožančevo nagrado tudi Marcel Štefančič, jr. in N'toko 

    Žirijo, ki je izbrala letošnje nominirance za 25. Rožančevo nagrado, sestavljajo predsednica Ifigenija Simonović ter člani Peter Kovačič Peršin, Marko Golja, Tomo Virk in Mateja Komel Snoj. Izbor bodo utemeljili na torkovi novinarski konferenci. Popoldne bo ob 17. uri v Volčah potekalo srečanje ob spominski plošči Rožancu, ob 19. uri pa bo sledil tradicionalni večer z nominiranci za nagrado v Knjižnici Komen. Več

  • Damjana Kolar

    11. 9. 2017  |  Kultura

    Rekordna filmska bera v Portorožu

    Jubilejni, 20. Festival slovenskega filma, ki bo potekal od 12. do 16. septembra v Avditoriju Portorož, bo ponudil bogato bero izbrane slovenske filmske produkcije igranih, dokumentarnih in animiranih filmov. Uradni tekmovalni program filmov, ki se potegujejo za nagrade vesna, letos sestavlja kar 52 del, od tega 16 celovečernih, v uradni pregledni program pa se je uvrstilo 33 del: 6 celovečernih, 8 srednjemetražnih, 12 kratkih in 7 študentskih filmov. Badjurovo nagrado za življenjsko delo bo prejel producent Franci Zajc. Več

  • Izak Košir

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura

    Vse najboljše, Metelkova!

    Metelkova te dni praznuje 24. obletnico delovanja. Pester kulturni in družbeno angažirani program bo potekal v duhu avtonomnih prostorov v regiji in težav, s katerimi se spopadajo. Na okrogli mizi z naslovom Konflikti in avtonomni prostori, ki bo potekala v soboto, 9. septembra, se bodo sodelujoči spraševali, kaj je nevarnejše za obstoj avtonomnih prostorov: država, turisti ali ljudje, ki se pretvarjajo, da takšni prostori niso politični. Odpirali bodo tudi vprašanja, kako lahko gradijo vezi s sorodnimi projekti in kakšna je vloga avtonomnih prostorov v širših družbenih bojih. Več

  • Vanja Pirc

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  Za naročnike

    Temna plat osamosvojitve

    Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić sta zadnje desetletje neutrudno ustvarjala stripovsko sago Meksikajnarji o slovenskem osvajanju Mehike. Naše daleč najobsežnejše stripovsko delo sta lansko jesen zaokrožila z zadnjim, petim stripovskim albumom, in vse odtlej smo se spraševali, ali se bo »dream team« lotil še kakšnega skupnega podviga. Dočakali smo ga presenetljivo hitro: v Mladini lahko že tretji teden spremljate nadaljevanja njunega novega stripa Zadnji let Tonija Mrlaka. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Svetlana Slapšak: Antična miturgija

    Resda v neobičajni formi, pred leksikonski del je postavljen uvod, v katerem avtorica uperi puščice zoper krščansko prisvajanje antike in vpelje koncept miturgija. Toda v geselskem delu ga potem bolj ali manj opusti, saj tam ne prinaša sistematične zgodovine recepcije oziroma preoblikovanja antičnih mitov. Več

  • Matej Bogataj

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Alec S. Patrić: Črna skala, belo mesto

    Srednjeevropski humor iz sedemdesetih in osemdesetih let se je obilo pasel na neprimernem obravnavanju akademikov. Pri Bohumilu Hrabalu v Prebučni samoti se recimo smetarji menijo o dragih monografijah, saj so vsi profesorji, ki v nemilosti pometajo in delajo na papirnih deponijah. Zdaj, v tem krasnem novem tisočletju brez socialistične represije, se akademiki udinjajo kot bolniški strežniki. O njih beremo v Jergovićevih Psih na jezeru. Podobno je v prvencu Aleca S. Patrića, kjer Jovana, nekdanjega sarajevskega profesorja književnosti, pri delu v bolnišnici doleti privilegij. Med prvimi se seznani z grafiti, ki jih storilec umetelno izrezuje v trupla, žge v menzne krožnike, vodomate polni z maščobjem, pridobljenim z liposukcijo – vse zelo artificielno, v zapletenih mešanih tehnikah. Nad maščomatom bi moralo pisati Izvor vrste, sporoči storilec, vmes zasledimo oftalmološke tablice v obliki vizualne poezije. Slutimo nekoga iz bližine ali iz preteklosti, pesniškega genija, ki je stal na robu prepada in je storil nujni korak naprej. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Barry Seal: Tihotapec

    Tom Cruise, kralj franšiz (Mumija, Jack Reacher, Misija nemogoče), je tokrat Barry Seal, 22-letni 55-letnik, zdolgočaseni pilot pri letalski družbi TWA, ki se mu zdi, da je karierno in finančno obtičal, zato začne fušati za Cio – ko leta čez Latinsko Ameriko, skrivaj snema komunistične lokacije, da pa nazaj grede njegov čas ne bi šel v nič, začne fušati še za medellinski kartel. In ker je že ravno tam, začne nikaragvanskim antikomunistom švercati orožje. Brez slabe vesti. Jasno, film se dogaja v osemdesetih letih, ko je bil pohlep dober – Barry Seal je terenski Gordon Gekko. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Carrie Pilby

    Carrie Pilby (Bel Powley), Londončanka, ki živi v New Yorku, se ima za kombinacijo Bambija, Harryja Potterja, Katharine Hepburn in Salingerjeve Franny. Smisla za humor nima. Jemlje se smrtno resno. Le kaj se ne bi: na Harvard so jo vzeli pri štirinajstih, diplomirala je pri osemnajstih. Zdaj jih šteje devetnajst. In na teden prebere 17 knjig. Genialnost je njen fuk. Z nikomer se ne druži. Družba zanjo ne obstaja. Alternative ni. Carrie Pilby je sekularna verzija Kingove Carrie White. Ko ji terapevt (Nathan Lane) reče, naj da človeštvu vendarle priložnost (»Pojdi na zmenek!«), veste, da jo čakajo romantični stresi, ki bi požgali New York, če bi imela telekinetične sposobnosti, toda film Carrie Pilby je tipičen za ta čas: žensko, ki preveč »noro« solira, je treba ozdraviti, udomačiti, prilagoditi, hipsterizirati ter si jo potem razdeliti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Harakiri: Smrt samuraja

    Harakiri: Smrt samuraja, rimejk Kobayashijeve klasike iz leta 1962 (posnete po romanu Yasuhika Takiguchija), je film našega časa. Japonska v 17. stoletju končno ujame dolgo obdobje miru – vojn je konec, zato samuraji ostanejo brez dela, brez sredstev za preživljanje, brez gospodarja. Ko so bile vojne, so jih fevdalni gospodje prekleto potrebovali in cenili, zdaj, ko je vojn konec, pa jih gospodje, ki so z vojnami bajno obogateli, kruto in brezdušno zavržejo, tako da se mnogi iz obupa oprimejo tegale trika: ker jim samurajski kodeks časti prepoveduje, da bi prosjačili, potrkajo na vrata fevdalnega gospoda ter ga prosijo za dovoljenje, da na njegovem dvorišču izvršijo harakiri, ritualni samomor, jasno, v upanju, da jim bo gospod namesto dovoljenja za samomor dal delo ali pa denar. Toda ko pri nekem fevdalnem gospodu potrka samuraj Motome (Eita), tehnološki višek tega »večnega« miru, mu – cinično, krvoločno in sadistično, ponosni, da so spregledali njegov »blef« – pustijo, da naredi samomor: hočeš narediti samomor? Potem ga pa naredi! In Motome, ki se le pretvarja, da hoče umreti, a se zdaj – kodeks časti! – ne more več umakniti, ga res naredi, toda s precej topim bambusovim »mečem«, tako da se izredno dolgo muči, trpinči in mrcvari, preden si prisluži milostni »šus«, dekapitacijo. Več

  • Veljko Njegovan

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Orchestral Maneuvres in the Dark: The Punishment of Luxury

    Orchestral Maneuvres in the Dark je ena tistih britanskih skupin, ki so na začetku osemdesetih let veliko prispevale k razvoju synthpopa. Zdaj je izdala trinajsto ploščo oziroma sta jo izdala, saj je jedro zasedbe duo Andyja McCluskeyja in Paula Humphreysa. Ta nadaljuje raziskovanje sodobne elektronske glasbe, pri čemer se veliko poglablja v svojo zapuščino in tudi v zapuščino velikih elektropionirjev, skupine Kraftwerk. Na prejšnji plošči English Electric (2013) sta se moža predstavila kot še zmeraj izvrsten synthpop duet, zdaj pa se umakneta v bolj eksperimentalne vode, pri tem sicer ohranita prepoznaven glasbeni izraz, a žal brez presežkov. Več