MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    16. 1. 2018  |  Kultura

    Tudi v primeru Fran država gleda stran

    Seznamu rezov v kulturi kar ni videti konca. Ministrstvo za kulturo je z nefinaciranjem zagodlo tudi jezikovnemu portalu Fran. Z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ISJFR ZRC SAZU) so sporočili, da so bili v petek precej poklapani, saj so z ministrstva za kulturo prejeli pismo, v katerem so jim sporočili, da so zavrnili njihov projekt promocije jezikovnega portala Fran. Več

  • javno pismo

    16. 1. 2018  |  Kultura

    V to državo pripeljemo preveč sredstev, da bi lahko mirno sprejeli tako brutalne odločitve

    Spoštovani, pred osmimi leti smo osnovali skupino PROTEST PROTI NESORAZMERNIM REZOM. Takrat je bila kriza na velikem pohodu in vlada je izvajala nesorazmerne reze - kulturi največ, ostalim malo manj. Tokrat je slika drugačna: režejo predvsem med producenti in kulturnimi programi, ki so profesionalni in prepotrebni za to državo. Več

  • Damjana Kolar

    16. 1. 2018  |  Kultura

    Namerno spregledana sodobna dediščina balkanske vojne

    V ljubljanski Galeriji Vžigalica bodo danes, 16. januarja ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Privatno, enega najbolj znanih hrvaških konceptualnih umetnikov Siniše Labrovića, ki je zaslovel s svojimi provokativnimi umetniškimi akcijami. Razstava se ukvarja z namerno spregledano sodobno dediščino balkanske vojne oziroma njenimi posledicami, ki vplivajo tudi na socialno in politično ozračje v regiji. Razstavo je pripravil kurator Jani Pirnat. Več

  • Damjana Kolar

    15. 1. 2018  |  Kultura

    Odgovor na neonacistične napade v Nemčiji

    Od 17. januarja dalje bo v Kinodvoru na ogled film Obupana, pretresljiva in napeta psihološka drama, ki jo je nemški režiser Fatih Akin posnel kot odgovor na neonacistične napade na etnične manjšine v Nemčiji. Glavna igralka Diane Kruger je na lanskem festivalu v Cannesu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    William Ophuls: Platonovo maščevanje

    Strategija neprestane rasti povzroča permanentno plenjenje nafte, kovin, mineralov, gozdov, zemlje, voda … Moderni človek pač ne živi v soglasju z naravo, temveč jo jemlje kot neskončni supermarket, iz katerega odnaša vse po mili volji. Avtor teh, ki aktualno stanje jemljejo kot neproblematično, ne bo prepričal, zakaj knjige ni pisal prepričevalno, temveč vizionarsko. Več

  • Matej Bogataj

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ignacy Karpowicz: Osti

    Poljski pisatelj Ignacy Karpowicz (letnik 1976) je napisal Baladine in romance o tem, kako se po bankrotu nebeščanov ti znajdejo v sodobni Poljski. Sin je zadovoljen, da je po popularnosti takoj za Materjo in pred Očetom, Nike ima firmo športnih copat in Hermes, notorični zmikavt, odnese vse likalnike in je skratka svoj med svojimi. Te olimpijske reference pa so samo okvir za gosto parodično in duhovito mesovje romana, v katerem se ne posmehuje le glasbeni govedini in mjuzaku, temu, kar vrtijo recimo po mestnih avtobusih, ampak tudi drugim vejam množične kulture, recimo lacanovski filozofiji. In sploh vsemu. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  Za naročnike

    Kraljestvo analognih podob

    V nedavno izdani knjigi fotografij Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja so predstavljeni nekateri izmed največjih draguljev iz bogatega fotografskega arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ta arhiv, ki se imenuje Fototeka, velja za največjega na Slovenskem, saj je v njem shranjenih kar 2,5 milijona fotografskih muzealij, torej negativov in razvitih fotografij. V muzeju so si že pred časom za cilj zastavili, da bodo nekatere od teh odbrali in jim zagotovili trajnejšo pozornost s knjižno monografijo. Skrbniki fotografskega arhiva so se po skrbnem izbiranju odločili za 438 fotografij in zdaj si jih lahko ogledamo na zajetnih 400 straneh knjige, razdeljene na dva dela. V prvem, kronološkem, so fotografije od sredine 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije, v drugem pa po nekaj fotografij iz vsake od 32 zbirk in fondov, ki so jih v muzeju pridobili od začetka delovanja Fototeke leta 1952. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Madame

    Anne (Toni Collette) in Bob (Harvey Keitel), bogata, snobovska, brezdelna ameriška zakonca, ki sta videti tako, kot da sta padla iz kake farse Woodyja Allena, najameta pariško palačo, v kateri priredita jet-set večerjo, ki je videti tako, kot da je padla iz Butca na večerji, a ko Anne ugotovi, da se je bo udeležilo 13 povabljencev, naglo ukrepa, saj je 13 nesrečna številka – Marii (Rossy de Palma), svoji ponižni služkinji, španski priseljenki, naroči, naj prevzame vlogo skrivnostne, molčeče, aristokratske Španke, toda Maria se v to vlogo tako dobro vživi, da postane glavna atrakcija te večerje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Krčenje

    Planet je prenaseljen, pravijo. Kaj to pomeni, veste – poguben pritisk na okolje, naravne vire, podnebje in tako dalje. Veste tudi, kako skuša problem prenaseljenosti rešiti Zobrist, transhumanistični antagonist Brownovega Inferna – z virusom, ki naj bi steriliziral tretjino človeštva. V Krčenju pa skušajo problem prenaseljenosti rešiti po zgledu hladnovojne klasike The Incredible Shrinking Man (1957), v kateri se začne moški, ki ga oblizne radioaktivna megla, na lepem krčiti, no, manjšati. Poročni prstan mu pade s prsta. Pajki so zanj dinozavri. Njegovih krikov se ne sliši več. Kmalu bo tako majhen, da ga bo videl le še Bog. Ko dr. Asbjørnsen (Rolf Lassgård), genialni norveški znanstvenik, Bog Krčenja, pokaže prototip moškega, ki mu ga je uspelo pomanjšati na 15 centimetrov, so ljudje najprej zgroženi, a zgroženost mutira v navdušenje, ko se izkaže, da liliputanski človek ustvari izredno malo smeti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Družina

    Če hočete videti film, v katerem se »liki« zares rojevajo, v katerem se »liki« zares starajo in v katerem »liki« zares umirajo (in psi tudi), potem si poglejte Družino, dokumentarec o družini, katere življenje postane film. Rok Biček ga je snemal deset let (kot Čoh & Erič risanko Socializacija bika), kar pomeni, da je lahko le ugibal ali predvideval, kaj se bo zgodilo. In štikel Que sera, sera (Kar bo, pa bo), ki ga slišimo, dobro intonira poetiko tega filma: če ne vem, kaj se bo zgodilo, kako naj potem vem, kdaj snemati? Če snemam »večni« film, kako naj vem, kdaj ga bo konec? Ali lahko človek, ki ga snemam deset let, sploh še kdaj stopi iz filma in reče, da je filma konec? Pričakujte epski happening, ki ni brez presenetljivih zapletov in šokantnih preobratov. Če se ne bi zares zgodili, si jih Biček ne bi mogel izmisliti. Fikcija res težko tekmuje z njimi. In ja, če bi si jih Biček že ravno izmislil, ne bi bili niti tako presenetljivi niti tako šokantni, sploh pa ne tako radikalni. A natanko takšni so: radikalni. Več