MLADINA Trgovina
  • Damjana Kolar

    16. 4. 2018  |  Kultura

    Kulti, klasike in žanrski odpadniki

    V Kinodvoru in Slovenski kinoteki bo med 18. in 22. aprilom potekal 5. Festival žanrskega filma Kurja polt, posvečen kultom, klasikam in žanrskim odpadnikom ter razmisleku o pomenu in definicijah filmske grozljivke. V središču bo tematska retrospektiva Ko narava podivja, ki jemlje v razmislek bogato zakladnico žanrskih filmov, ki jo zaobjema sintagma "nature gone wild." V svobodnem, subverzivnem duhu filmov in avtorjev, kakršnim je festival posvečen, bodo odkrivali vidike "podivjane narave" na manj pričakovanih in nenavadnih krajih, a kot vselej v čistokrvnih kultnih klasikah in po krivem prezrtih biserih filmske preteklosti. V sodelovanju z Univerzo Northumbria iz angleškega Newcastla že drugo leto zapored pripravljajo mednarodno strokovno Konferenco kultnega filma, potekali pa bosta tudi delavnica filmske kritike Naježimo dlako, ostrimo pogled in delavnica izdelave žanrskega fanzina Naredi si fanzin.  Več

  • David Lynch je Slovenec

    Ko so pri nas na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja vrteli Lynchevo serijo Twin Peaks, so jo gledali vsi, tudi tisti, ki takih – težkih, zamorjenih, morbidnih, nejasnih – reči ne gledajo ali pa sploh ne prenesejo. Toda serija Twin Peaks je vendarle izpraznila slovenske ulice – ko so jo zvečer vrteli, ni bilo nikjer nikogar. Vsaj tako se je tedaj reklo. Več

  • Vesna Teržan

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  Za naročnike

    Grozote velike vojne

    V Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije, so v prvem nadstropju pred slavnostno grajsko dvorano razgrnili presunljive grafike nemškega umetnika Otta Dixa (1891–1969). Ustvaril jih je v letih 1920– 24, ko so njegovo zavest grizla doživetja iz strelskih jarkov in so v njegovi domovini posledice velike vojne in gospodarske krize pahnile prebivalstvo v revščino. Dixa je zanimala resnica, zanimala ga je stvarnost; teme, ki jih je upodabljal, je zagrabil za vrat, je zapisal nemški umetnostni zgodovinar P. F. Schmidt. Njegova umetnost je močna in izzivalna, ker si ni zatiskal oči pred najglobljimi brezni človeške duše, pred bedo življenjskih položajev in pred surovostjo življenja. Vse, kar je videl, je narisal, brez olepšav. Bedo je potenciral do meje karikature, tako so nastale sarkastične podobe družbene stvarnosti, ki zarežejo v gledalčevo dušo. Več

  • Marjan Horvat

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  Za naročnike

    »Smo strpni, toda ...«

    Ko so pred dvema letoma, na vrhuncu begunske »krize« v Sloveniji, pristojna ministrstva iskala primerne namestitve za 22 mladoletnih prosilcev za azil, tedaj nastanjenih v centrih za tujce in azilnih domovih, je bila Judita Nahtigal, ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj, ena izmed redkih upravnic dijaških domov v Sloveniji, ki so bile pripravljene takoj in brez zadržkov sprejeti v tej ustanovi šest begunskih otrok, ki so jih njihovi starši v želji, da bi jih rešili iz pekla državljanskih vojn, revščine in brezperspektivnosti, same poslali v Evropo. Nahtigalova je predlagala, da bi otroke, stare od 8 do 15 let, nastanili v eno izmed praznih poslopij dijaškega doma. Še pred sprejemom odločitve je starše v domu nastanjenih otrok in člane sveta staršev pisno povabila na pogovor. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miroslav Krleža: Izlet v Rusijo 1925

    Francoski novinar in književnik Henri Beraud je objavil dve knjigi To, kar sem videl v Moskvi in To, kar sem videl v Rimu, v katerih je bralcem predstavil v marsičem podoben vsakdanjik, primerjaje Leninovo in Mussolinijevo vladavino ene same stranke. Hrvaški književnik Krleža, ki je bil sicer prav tako pretanjeni opazovalec, pa je v tem delu prinesel bolj apoteozo komunizma. In to na poseben način: srečeval se je z razlaščenimi plemiči, trgovci in admirali (časa kot rdeči buržuj kajpak ni izgubljal v druženju s proletarci), ki so z mržnjo pripovedovali o novem svetu, potem pa jih je okarakteriziral za ljudi, ki prezirajo sebe, lastno usodo in revolucionarno stvarnost!? Toda delo je v nekaj poglavjih izjemen pričevalec časa, najsi bo v opisih dihotomije, ki je takrat še bivala med rokokojskim teatrom, kjer blestijo dame z dekolteji in briljanti, in proletarskim gledališčem, kjer je publika v škornjih in srajcah ter se vključi v predstavo s petjem v futuristični, kdaj tudi dadaistični režiji. Še bolj pa v opisu velike noči, ki jo je slišal kot cerkveno kontrarevolucijo, ko je 40 zvonov cerkve Kristusa Odrešenika »udarjalo po glavah pravoslavnih vernikov, kot bi jih tolkli z mlinskimi kamni«; prav tako v zanesenem prostodušnem zapisu o anticerkveni kampanji, ki je kulminirala šest let kasneje, ko so to cerkev po Kaganovičevem ukazu razstrelili z dinamitom, po vojni pa na njenem mestu zgradili plavalni bazen. In seveda v opisu vzdušja po Leninovi smrti, ko je preminuli voditelj še naprej zrl na ljudstvo, le da zdaj s pepelnikov, poštnih nabiralnikov, tort in čokolad, bančnih koledarjev, cenikov kavarn, vinjet buteljk, medaljonov po brivnicah, kdaj sestavljen celo iz podkev in žebljev. Knjiga, nekoč pisana za ljubitelje revolucije, danes pa čtivo tudi za sociologe in zgodovinarje. Več

  • Matej Bogataj

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Minoli Salgado: Malo prahu na očeh

    Minoli Salgado je ena tistih avtoric, ki o regiji, iz katere izvirajo, pišejo na podlagi izkušenj v novem domu in postkolonialnih študij o razumevanju prejšnjega doma. Malezijske korenine, angleško literarno izobrazbo in zanimanje za šrilanško bližnjo preteklost, ki jo zaznamujejo zapletene politične razmere in komaj razumljivo nasilje, pa pregnete s prvencem lastno silovitostjo. Več

  • Goran Kompoš

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Unknown Mortal Orchestra: Sex & Food

    Četrta plošča novozelandsko-ameriške zasedbe slogovno sledi predhodnicam. Tukaj so še vedno psihedelična lo-fi estetika, melanholija, funk in folk, več je trših rockovskih rifov in celo vzorci jazza. Vse skupaj pa je mojstrsko povezano v čudaški in hkrati očarljiv izraz, ki je tokrat nastajal v zasedbinih domačih studiih v Portlandu in Aucklandu ter z lokalnimi glasbeniki še v Ciudadu de Mexicu, Seulu, Hanoju in Reykjaviku. No, ta potovanja so bolj kot zvočni podobi verjetno botrovala drugačni tematiki skladb. Te sicer še vedno temeljijo na osebnih frustracijah avtorja in šefa zasedbe Rubana Nielsona, je pa intimo tokrat zamenjal z nekakšno univerzalnostjo. Ja, ljudi nas, ne glede na to, kje smo doma, pestijo zelo podobne težave. Več

  • Borka

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Czarface & MF Doom: Czarface Meets Metal Face

    Zadnja leta precej dejavna raperska naveza Czarface, ki jo sestavljajo wu-tangovec Inspecta Deck in Esoteric pri mikrofonu ter producent 7L, je ravnokar še pridobila nekaj privlačnosti. Njen jezik je že prej narekovala predvsem fascinacija s superherojskimi stripi, sedaj pa je zgodba dobila popolnega zlikovca, zamaskiranega skrivnostneža MF Dooma. Czarface Meets Metal Face je zato boombapovsko starokopitno poslušanje z veliko domišljije, ki z nekaj posnetki, pa tudi z duhovitimi vmesniki upraviči in preseže visoka pričakovanja ortodoksnih interesentov javnosti. A hkrati pomeni tudi zamujeno priložnost, največ zaradi Dooma, ki v glavnini skladb deluje neangažirano nezainteresiran. Tudi junaki se enkrat upehajo. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    The Weeknd: My Dear Melancholy

    Velikan alternativnega R & B-ja, The Weeknd, je zveste oboževalce presenetil z nenapovedano izdajo kratkega albuma. Avtor že z naslovom pojasni, da tokratno ploščo posveča otožnosti, ki ga preganja zaradi bolečega razdrtja zveze. Gre za brezčasno temo, s katero se bo zlahka poistovetila temeljna ciljna skupina te plošče: mladež v težkih letih odraščanja, ki bo z avtorjem sočustvovala v stanju neizmerne melanholije. Zasluge za prepričljivo (predvsem instrumentalno) plat te zbirke jeremijad gre pripisati premišljenemu naboru producentov: soavtor uvodne epopeje je Nicholas Jaar, osrednjo two-step žalostinko je sproduciral Skrillex, najprepričljivejši podlagi pa podpisujeta Francoz Gesaffelstein in njegov rojak Homem-Christo iz legendarnega dua Daft Punk. Več

  • Goran Kompoš

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kali Uchis: Isolation

    Med letošnjo podelitvijo grammyjev se je precej ugibalo, kdo bi utegnila biti naslednja velika pop zvezdnica. Sodeč po videnem in slišanem se je zdelo, da Beyonce, Taylor Swift, Rihanna in Katy Perry za zdaj nimajo zares pravih naslednic. Se pa zdi, da takrat ni nihče opazil, da je bila za najboljšo R & B-izvedbo kot gostja v skladbi Daniela Caesarja nominirana kolumbijsko-ameriška pevka, ustvarjalka pesmi, režiserka videospotov in modna oblikovalka Kali Uchis. Bolj angažirani poslušalci, ki se jim je prikupila z mikstejpom Drunken Babble (2012) in malo ploščo Por Vida (2015), bodo ob misli, da bi se prav ona utegnila povzpeti na pop prestol, verjetno sicer le zmajevali z glavo. Toda sama ima velike ambicije in z albumskim prvencem jih več kot upraviči. Več