MLADINA Trgovina
  • Goran Kompoš

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Gerry Read: New Junk City

    Britanski producent Gerry Read se je s prvimi ploščami znašel na valu postdubstepa, ki je na Otoku na začetku desetletja redefiniral klubsko plesno glasbo. Ne zato, ker bi upošteval estetske smernice novega žanra, pač pa zato, ker so bile njegove reinterpretacije klasičnega chicaškega housa tako radikalne, da je v njih ostalo bore malo starošolskega DNK-ja. S tretjo ploščo ostaja zvest logiki leftfield housa, ki dobi še bolj dodelano in izvirno podobo. Ta ne skriva plesnega izvora, se pa v izrazu, oprtem tudi na jazzovske vzorce, Read zdaj oddalji od getovskih plesnih muzik. Rezultat je izvrstna, raziskujoča plošča sodobne klubske glasbe, ki plesišča ne vidi le kot prostor za zabavo, ampak tudi kot prostor ustvarjalnega navdiha. Več

  • Borka

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Ghostpoet: Dark Days + Canapés

    Ghostpoetov vzpon med junake bolj robnega dela britanskega popa je nekoliko počasnejši, kot je sprva kazalo, da bo, a s tremi ploščami v štirih letih se je utrdil kot takoj prepoznavna stalnica. Spotoma je začetni, pretežno elektronski zalet premislil z bolj altrockovskimi prijemi. Četrta plošča le utrjuje okope. Govori nam, kar že vemo: prihodnost ni svetla in že v sedanjosti so dnevi temni. Govori z Ghostpoetovim pečatom, glasom, ki je hkrati raven kot panonska nižina, a nadvse intriganten, neprizadeto na meji med petjem in pripovedovanjem. Je plošča mračnih balad, prostorskih pasaž, epskih kitarskih rifov in melanholije brez pretiravanja ali napihovanja. Je še ena potrditev nekričeče edinstvenosti. Več

  • Borka

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Action Bronson: Blue Chips 7000

    Ko je Action Bronson prvič stopil na oder svetovne prepoznavnosti, je bil dokaj nelaskavo zaznamovan kot »tisti beli newyorški raper, ki ima glas na las podoben Ghostface Killahu«, članu kultnih Wu-Tang Clan. A ta »beli raper« iz Queensa, sin albanskega očeta in judovske mame, bivši dokaj uspešni kuharski chef, je potem hitro pokazal, da ne gre za minuto slave zaradi imitiranja. Z jahanjem predvsem preprostih zank funka, prog rocka ... skratka, glasbe preteklosti je dostavil svojstven tok besed. Povsem ležeren, raskavo piskav, 24 ur na dan zakajen tok zgodb čarobnega sveta skanka, petične kulinarike, prostitutk. Hoja po tanki vrvi med eksplicitnim humorjem in vulgarnostjo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Sebastijan Iskra

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Tujec izjemnih sposobnosti

    Ko poslušaš njegovo glasbo in vokalne sposobnosti, ni težko razumeti, zakaj Benjamina Clementina primerjajo z Nino Simone. Še mnogo bolj pa te primerjave oživijo, ko Clementina doživiš na koncertu. V svojih prikupno zmedenih, nelagodno iskrenih in vselej duhovitih pogovorih z občinstvom, je tako rekoč videti kot reinkarnacija »visoke duhovnice soula«. Kar pa ne pomeni, da jo imitira. Vse, kar Clementine na odru zapoje, zaigra ali pove, se zdi povsem avtentično, brez pretvarjanja, z razgaljeno dušo. Za nameček je njegovo sporočilo tehtno, v primeru skladb s prihajajoče druge plošče zaznamovano tudi z močno politično noto. Ni presenečenje, da je bil njegov premierni slovenski nastop v Kinu Šiška razprodan. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  Za naročnike

    Widad Tamimi

    Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca. Več

  • Petra Tihole

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Od elektronike do punka

    V petek, 8. septembra, lahko v ljubljanskem klubu Channel Zero ujamete predstavitev novega založniškega podviga koprskega beatmakerja .čunfe Venture. Na njem obalni mladec, ki nas redno zalaga z beati, igrivo razvija strukture in demonstrira izjemen občutek za obračanje semplov. V četrtek, 14. septembra, pa ljubljanski Kino Šiška obišče po mnenju glasbenih kritikov trenutno najboljši punk bend v Veliki Britaniji, Bad Breeding. Prvo letošnjo serialko Indekš bo zaokrožila madžarska predskupina Dope Calypso, ki pod močnim vtisom kultnih Pixies nažiga garažni punk, pa čeprav brez basista. Več

  • Petra Tihole

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Festival Spider, več lokacij, Ljubljana

    Plesno-performativni festival Spider bo letos odprla plesna predstava Mateja Kejžarja Hiša. Trojec, v katerem sta plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, ki se vihtita proti samemu vrhu plesne scene, ter režiser Jan Krmelj, pa bo (v sodelovanju s CoFestivalom) predstavil plesni izdelek Chorus o tem, kako gib povezuje naša telesa in kako pri tem ples postane najbolj elementarna oblika politične geste. V Berlinu živeči Parižan, koreograf in predavatelj na vrsti evropskih univerz, Laurent Chétouane, k nam prihaja s predpremiero predstave Partita 1. Ameriško-evropska umetnica DD Dorvillier pa denimo z najnovejšim delom Le eden med mnogimi, filigransko natančno študijo odnosa med glasbo in gibom. Več

  • Petra Tihole

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Festival slovenskega filma, več lokacij, Portorož

    Na jubilejnem, dvajsetem Festivalu slovenskega filma si bomo lahko ogledali 97 filmskih del. Festival bo odprl film Marka Naberšnika Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, pred katerim bodo zavrteli portret letošnjega Badjurovega nagrajenca, producenta Francija Zajca. Za nagrade vesna se med drugim potegujejo še novi igrani celovečerec Janeza Burgerja Ivan, pa Družinica Jana Cvitkoviča, Rudar Hanne Slak, Vztrajanje Mihe Knifica in Anina provizija Igorja Šmida, med kratkimi filmi pa denimo novi film Tomaža Gorkiča Apotoza in Fountain Gorana Vojnovića. Več

  • Stanka Prodnik

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Dobri, slabi in zli

    »Jaz se zavedam, da je moja percepcija ljudi drugačna, zato je tudi on predsednik republike,« je Gregor Golobič o Borutu Pahorju dejal po uri in desetih minutah zasliševanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo o TEŠ 6, ki jo je v petek popoldne prenašal tretji program nacionalne televizije. To je res – in če kaj, je Pahor na soočenju z Golobičem pokazal, da je star in prekaljen politik. Resda za funkcijo predsednika države igra nevednega tepčka, a le zato, ker ve, da mu to koristi. To je taktika vseh naših najtrdovratnejših politikov – samo pomislite na Karla Erjavca ali Matjaža Hana, kako vedno znova zaigrata nevednost. Pahor pred preiskovalno komisijo ni bil predsednik z instagrama, marveč politik s kilometrino, ki ve, kje igrati na čustva, kdaj pomolčati, kako kratko in učinkovito napasti – in predvsem – kako napad obrniti proti nasprotniku samemu. Čeprav je na stavnicah pred soočenjem Golobič kotiral bolje, je Pahor hitro pokazal svojo moč in na polovici soočenja, preden se je Golobič prebudil iz tehnicističnega sna pravičnika, se je situacija že obrnila do te mere, da se je zagovarjal pred Pahorjem. Več

  • Saša Eržen

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Valovite obrvi

    Ženski del človeštva se verjetno še nikoli v zgodovini ni toliko ukvarjal z urejanjem dlakastega izrastka nad očmi, katerega prvotna funkcija je zaščita pred znojem, kot prav zadnje desetletje. Pred časom je bilo na primer modno popolno puljenje obrvi, da bi si jih nato narisale, temu pa je sledil diametralno nasproten trend gostih obrvi, ki jih dodatno poudarimo z barvanjem. Mimogrede, zanimivo je, da so se umetnim trepalnicam, ki so lani praznovale stoletnico, umetne obrvi pridružile šele zadnja leta. Letos aprila so na Instagramu kraljevale obrvi, ukročene v obliki ptičjih peres, spletno občestvo pa je prejšnji teden dvigovalo obrv nad najnovejšo kozmetično eskapado, ki zapoveduje valovite obrvi. Morda ne bi škodilo, če bi čas, denar in energijo, ki jih ženske namenjajo urejanju obrvi v skladu z najnovejšimi zapovedmi, posvetile razvijanju svoje kognitivne inteligence ter aktivnejši družbeni participaciji. Navsezadnje gre tudi pri zadnjem trendu za muho enotednico, saj se te dni pozornost že preusmerja na valovite ustnice. Več