MLADINA Trgovina
  • Jure Trampuš  |  foto: Miha Fras

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Marš bo naš rekviem

    Maja 1943 je umrl Ivo Brnčić, pesnik, pisatelj, esejist, književnik, ki se je rodil v Slovenskih goricah, med vojno pa je kot mobiliziran hrvaški domobranec živel v Bosni. Brnčić je bil pred vojno osumljen sodelovanja s komunisti. Ker ni mogel dobiti službe v Sloveniji, je leta 1940 postal učitelj v Drnišu. V mladih letih je objavljal v Mentorju, kasneje v Ljubljanskem zvonu, proti koncu življenja pa je pisal pesmi o ljubezni, vojni in smrti, o rdečih oblakih, o človeku, ki ni zver, ki bi morila na skrivaj. Brnčićeva smrt je bila kot veliko vojnih smrti naključje, padel naj bi med poskusom prestopa k partizanom. Po njem je v Ljubljani poimenovana ulica. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ne z mojo hčerko

    Film Ne z mojo hčerko je dekliška verzija Hitrih in drznih. V Hitrih in drznih so oblasti delale vse, da bi hormonskim fantom preprečile ilegalno dirkanje – v filmu Ne z mojo hčerko, ki ga je režirala Kay Cannon, scenaristka in producentka Pravih not, pa starši delajo vse, da bi svojim hormonskim hčerkam preprečili izgubo nedolžnosti. Da je v vseh tistih turbo avtomobilih in dirkanju nekaj drkaškega, nekaj seksualnega, vemo, kakor tudi vemo, da danes seks najdemo povsod – razen pri seksu. Ko se tri najstniške prijateljice – Kayla (Geraldine Viswanathan), Julie (Kathryn Newton) in Sam (Gideon Adlon) – skrivaj dogovorijo, da bodo hkrati, v isti noči, jasno, v dolgi in divji noči maturantskega plesa, izgubile nedolžnost, zvenijo kot antropologinje, ki so se zavihtele na “eksotični” teren, da bi ugotovile, če seks pri samem seksu res še obstaja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Projekt: Titan

    Ne, Elon, rešitve za človeštvo ne predstavlja kolonizacija Marsa, temveč kolonizacija Titana, edine lune v sončnem sistemu, ki ima užitno atmosfero. Pa še ta ni povsem ustrezna, tako da se ji morajo ljudje najprej precej prilagoditi, ali natančneje – da bi preživeli na Titanu, morajo najprej mutirati. Vprašanje, ali ste se pripravljeni pionirsko in eksperimentalno preseliti na Mars, kjer boste potem umrli (Zemlje ne boste več videli, poti nazaj ni), zamenja vprašanje, ali ste v imenu pionirske in eksperimentalne preselitve na Titan pripravljeni mutirati v bitje, ki je še najbolj podobno onim bitjem iz Avatarja. Razlog več, da vojaškega pilota, ki ga leta 2048 v Natovi obmorski bazi s “forsirano evolucijo” genetsko tako predelajo, da izgleda kot bitje iz Avatarja, igra Sam Worthington, ki je v Avatarju igral takšno bitje. Las, kože in jezika na Titanu ne bo potreboval. Oči tudi ne. Škrge pač. Body horror! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tiho mesto

    Ljudi je nekaj razredčilo, kajti daleč naokrog ni nikogar, razen ruralne družine Abbott, ki pa se obnaša skrajno čudaško. Evelyn (Emily Blunt) in Lee (John Krasinski) ter njuna otroka, Regan (Millicent Simmonds) in Marcus (Noah Jupe), namreč ne govorijo. Ves čas molčijo – sporazumevajo se z znakovnim jezikom. In niso obuti, temveč bosi. Ne, ne kanalizirajo Jezusa Kristusa, pa vendar izgledajo kot mučeniki – živijo v svetu, v katerem ne smejo niti pisniti. Ali bolje rečeno: živijo v svetu, v katerem se morajo delati, kot da jih ni. Manj ko govorijo, bolje za njih. Manj ko govorijo, lažje preživijo. Če se oglasijo, če se jih torej sliši, jih takoj napadejo zunajzemeljske pošasti, invazivni alieni – skrivnostni, eliptični, brutalni, morilski, srhljivi, občutljivi na zvok. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Playing Men

    Ivan Cankar je leta 1910 objavil novelo Ponesrečen feljton, v kateri je naravnost metafikcijsko parodiral feljton, tedaj zelo priljubljen časopisni žanr, ki se mu je očitno zdel nekaj grozno osladnega in sentimentalnega, sentimentalnost pa je bila v njegovih očeh – če se spomnimo novele Siv las – le neumorna mati blamaž. Pisanje feljtona na lepem, sunkovito, abruptno prekine: “Zdaj mi je pa dovolj! Bog mi je priča, da na Rožniku več ne bom pisal feljtonov; v kuhinji že ne!” Feljtona je tako nepreklicno konec. Na dobri polovici dokueseja Playing Men narator na lepem – sunkovito in abruptno – oznani: “Na tej točki je režiser padel v ustvarjalno krizo in je prekinil s snemanjem.” In res, zagledamo Matjaža Ivanišina – režiserja v krizi, moškega v krizi. Sedi v rdečkastem baru, ki se ponoči prelevi v bordel, toda podnevi ni nikjer nikogar. Čez čas mu lastnik razkaže sobo z vodno posteljo, ki da poveča moški užitek, in orjaški falos, ki naj bi moškim v krizi vračal samozavest. Družba je na srečo ustvarila kopico nadomestkov orjaškega falosa, ki lahko “odrešijo” in “osrečijo” moškega v krizi. Več

  • Vanja Pirc

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura

    Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

    Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno. Več

  • Izak Košir

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Janez Vrečko: KONS:O:VEL, Anton Podbevšek Teater, Novo mesto

    Biografska in filozofska drama KONS:O:VEL je nastala pod režisersko taktirko Matjaža Bergerja, v njej pa nastopajo tudi Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Janez Hočevar in Janez Vrečko. Slednji je zapisal, da konsi pomenijo sintezo vsega Kosovelovega pesniškega prizadevanja. Več

  • Izak Košir

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Retrospektiva Tomislava Gotovca, Mestna galerija Ljubljana

    Tomislav Gotovac velja za enega od najpomembnejših sodobnih umetnikov, ki je vplival tudi na umetnico Marino Abramović. Dejala je, da je prav on kriv, da ni postala slikarka: »On me je navdušil za performans. Pomembno je vplival name. Bil je najbolj svobodnega duha od vseh ljudi, ki sem jih spoznala v življenju. Mladi generaciji je treba dati priložnost, da spoznajo njegovo delo.« V Ljubljani so na ogled Gotovčevi znani filmi, fotografije, kolaži in drugi različni dokumenti, poseben poudarek pa bo namenjen prikazu njegovih akcij in performansov. Umetnikova dela med drugim najdete tudi v Moderni galeriji Ljubljana in v zbirki Muzeja moderne umetnosti MoMA v New Yorku. Več

  • Izak Košir

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    David Lynch: Ogenj na odru, MGLC, Ljubljana

    Danes se bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odprla prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Lynch je kultni status pridobil kot filmski in televizijski ustvarjalec (če naštejemo zgolj nekaj bolj izpostavljenih: serija Twin Peaks in filmi Modri žamet, Izgubljena cesta, Mulholland Drive), manj znano pa je, da ga je pot k filmu vodila prek slikarstva, ki ga je študiral v šestdesetih letih. Kasneje se je v različnih obdobjih k likovni umetnosti nemalokrat vračal. Leta 2007 se je ob obisku eminentnega pariškega grafičnega studia Idem, ki je v preteklosti med drugim sodeloval z umetniki, kot so Picasso, Matisse, Miró in Dubuffet, navdušil nad tehniko litografije in risanjem neposredno na litografske kamne. Sedemdeset litografij, ki bodo na ogled na ljubljanski razstavi, je nastalo kot njegovo eksperimentiranje z izraznostjo grafičnega medija. Več

  • Stanka Prodnik

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Sprevodniki na ladji norcev

    POP TV je v 24 ur zvečer nadaljevala sago o Slovenskih železnicah. Prepiri med vsemi sojenimi in nesojenimi sindikalisti, v prostem času privrženci stranke SDS, se nadaljujejo in Silvo Berdajs, znan po tem, da je svojemu sodelavcu nudil pregled mednožja, je odstopil z nadzornih funkcij v podjetju – a ostaja predsednik sindikata. Sprva so nam ponudili prispevek, v katerem je zamegljeni delavec SŽ povedal nekaj floskul o Berdajsu, češ, kako se ga boji, kar je delovalo precej neprepričljivo, a dovolj pompozno, da je Slak vse skupaj spremenil v spektakel in se odločil Dušanu Mesu, generalnemu direktorju SŽ, izprašiti hlače. Več