• Kultura  |  Portret

    Irena Tomažin, glas-nica

    Borut Peterlin  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Verjetno ni zvoka, ki mu ne bi znala dobro prisluhniti in ga nato še spraviti iz sebe. Govor. Petje. Kričanje. Jok majhnega otroka, ki spominja na paritveni klic mačk. Hreščeči zvok avtomata za kavo, ki ga v kavarni ponovi kar tako mimogrede. Ni takšne vrste »posnemovalka« kot Jure Godler ali Marjan Šarec, čeprav njune vokalne sposobnosti zelo ceni, zna pa reuprizoriti najrazličnejše glasove, šume, zvoke. Tudi glasove občutij, dreves ali pa rdeče barve. Bi zmogla uglasiti tudi aktualne družbene razmere? »Definitivno. Tudi s telesom bi bilo mogoče upodobiti hektiko, v kateri smo se znašli, z glasom pa sploh,« je prepričana.

  • Kultura  |  Ulica

    NiNABRi©: »Ti si moja roža.«

    Mladina 6  |  10. 2. 2012

  • Kultura  |  Hudo

    Magnotag

    Saša Eržen  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Suck UK je firma, ki sta jo v kuhinji nekega londonskega skvota leta 1999 ustanovila sveže pečena industrijska oblikovalca Sam Hurt in Jude Biddulph. Danes sta šefa dvajsetim zaposlenim, ki si v glavnem izmišljujejo razne uporabne hudoje. Na primer, kako in kam obesiti kuhinjsko krpo, da bo nemoteča, a hkrati pri roki. Po navdih ni bilo treba iti daleč.

  • Kultura  |  TV

    Burja, referendum in Slovenec leta

    Stanka Prodnik  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Prejšnjo soboto nam je ponovno zavladal Princ teme, na Primorskem pa so se povsem nepovezano s tem dogodkom zgodile izredne razmere. Zaradi podivjane burje nam je Mojca Dumančič na nacionalki lahko predstavila svojo letošnjo kolekcijo vetrovk, kap, šalov in rokavic.

  • Kultura  |  Dogodki

    Gardenija, Cankarjev dom, Ljubljana

    Mladina 6  |  10. 2. 2012

    V Cankarjev dom prihaja predstava Gardenija, ki je v izvedbi les ballets C de la B postala hit evropskih gledališč. Igralka Vanessa Van Durme je, navdahnjena s filmom Yo soy asi o zapiranju transvestitskega kabareta v Barceloni, zbrala skupino transseksualcev in transvestitov ter prepričala koreografa Alaina Platela in režiserja Franka Van Laeckeja, da skupaj ustvarijo intimno zgodbo o tistih, ki krmarijo med žensko in moško identiteto. Alain Platel, eden najvidnejših ustvarjalcev sodobnega plesa v Evropi, je v Ljubljani doslej gostoval s predstavama Ponjava in VSPRS.

  • Kultura  |  Dogodki

    Nedokončane modernizacije, Umetnostna galerija Maribor

    Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Arhitekturna razstava bo osvetlila prostore, ki jih je ustvaril »socialistični napredek« v nekdanji Jugoslaviji. Projekt je plod skupnega dela strokovnjakov ter predstavlja številne urbanistične ureditve in arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na Jadranski obali do utopičnih zasnov novih mest, predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah, razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij v obdobju 1948–1980. Življenje Jugoslovanov so zaznamovali megalomanski projekti, kaj se z njimi dogaja danes, pa lahko preverite do 22. aprila.

  • Kultura  |  Dogodki

    Fotografija leta 2012, Cankarjev dom, Ljubljana

    Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Revija za kulturo Emzin je, da bi spodbudila razvoj kakovostne avtorske in reportažne fotografije v Sloveniji, že osemnajstič razpisala natečaj Fotografija leta 2012. Ob otvoritvi se bo razkrilo, kdo je najbolj navdušil mednarodno žirijo, ki so jo sestavljali art direktorica revije Emzin Metka Dariš, kustusinja in kritičarka Petja Grafenauer ter fotografi Milan Jaroš, Petar Dabac in Philippe Bordas. Da zanimanje za fotografijo raste, dokazujejo številke: leta 1993, ko je natečaj potekal prvič, je bilo prijavljenih 40 opusov, letos jih je prispelo 519.

  • Kultura  |  Dogodki

    Iz domačih spalnic na evropsko turnejo

    Goran Kompoš  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Zbiranje informacij o mladi britanski zasedbi Kill It Kid pred njenim koncertom v ljubljanskem Kinu Šiška je navdajalo z optimizmom. Že v letu 2009, ko je izdala istoimenski prvenec, so britanski mediji o njej pisali v superlativih, v oči pa je bodlo tudi povabilo za sodelovanje s strani Johna Parisha, ki nam je v spominu ostal predvsem po uspešni navezi s PJ Harvey. Ko smo med vplivi zasedbe zasledili še imena, kot so Bob Dylan, Tom Waits, Nirvana, Johnny Cash, in avtorje, ki so se zapisali v zgodovino severnoameriške koreninaste godbe, je bilo razlogov za obisk koncerta več kot dovolj.

  • Kultura  |  Plošča

    Mr. Oizo: Stade 2

    Goran Kompoš  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    2011, Ed Banger Records

  • Kultura

    (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja

    Teja Pahor  |  10. 2. 2012

    V luči odkrivanja proze Borisa Pahorja, ki se v zadnjih letih po dolgem času uveljavlja tudi v Sloveniji, so 6. februarja predstavili prvo slovensko znanstveno monografijo o avtorjevem delu. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem je pred dvema letoma namreč organizirala dvodnevno konferenco o Pahorjevem pisanju, sedaj pa je, v sodelovanju z Univerzitetno založbo Annales, objavila monografijo (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja.

  • Kultura  |  Plošča

    Trailer Trash Tracys: Ester

    Petra Tihole  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Jedro londonske pop skupine Trailer Trash Tracys sestavljata Švedinja Susanne Aztoria z vokalom in basist Jimmy Lee, spremljata pa ju kitarist Adam Jaffrey in bobnar Dayo James. Nekoliko prekratek, dobre pol ure trajajoč prvenec uvede kakofonična skladba Rolling Kiss The Universe, zatem pa se pred nami druga za drugo vrstijo prostrane, vibrirajoče zvočne planjave. Nostalgične harmonije v skladbi You Wish You Were Red se raztezajo z orgelskimi vložki in angelskim vokalom pevke, downtempo ritmiziranje in repetitivni reverbi pa ustvarjajo zamaknjen album, ki se v novo dimenzijo steka v lynchevsko obarvanem komadu Candy Girl, da bi v lebdečem duhu skupine Cocteau Twins poslušalca povzdignil v čuteči svet, zaokrožen z mastnimi basi.

  • Kultura  |  Plošča

    Coma Stereo: 1000 mest

    Goran Kompoš  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Bivši udeleženci Klubskega maratona so ena tistih domačih zasedb, ki jih lahko brez zadrege predstaviš tujim poslušalcem. Po osmih letih delovanja s tretjim albumom širijo prepoznavno melanholično postrockov–sko estetiko, oprto na tesen spoj kitar in analogne sintetike. Pomemben gradnik njihove iz stilskih okvirjev izstopajoče glasbe ostaja atmosferičnost, spogledovanje s krautrockovskimi nauki pa ob hipnotičnih sintetičnih linijah dopolnijo še kozmična besedila. Novost so okleščeni plesno-punkovski ritmi, dinamiko pa narekuje skupinsko muziciranje, saj je bila plošča skoraj v celoti odigrana v živo. Četverico lahko že prihodnji teden ujamete v Ljubljani in Mariboru.

  • Kultura  |  Plošča

    Lamb of God: Resolution

    666  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Po navadi od popularnih zasedb skorajda ni mogoče več pričakovati kaj izvirnejšega od prizadevanj za povečevanje prodaje. No, včasih pa se naleti tudi na presenečenje. Lamb of God je na zadnjih dveh izdelkih skrbelo predvsem to, kako vse skupaj čim lepše zapakirati v nekaj čim bolj do okolja prijaznega, z albumom Resolution pa se na to niti po naključju ne ozira več. Ponovno je tu energični in besneči metal, kot ga je bilo zaslediti na albumu As the Places Burn ali pa celo na plošči New American Gospel. Tisto, kar po večini prežema Resolution, je obilica distorziranega kitarskega struženja, kričavo besnečih vokalov in razmeroma domiselnih tolkal. Hja, očitno je prišel čas za slovo od šminkerskega metala. Ruži!

  • Kultura  |  Knjiga

    Nikolaj Lilin: Sibirska vzgoja

    Matej Bogataj  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Pripovedovalec na svoj trinajsti rojstni dan, potem ko so se z vrstniki prebijali skozi sovražno četrt, kamor so nesli sporočilo svojih starejših in nadrejenih tovarišev, se pri tem s podmladkom konkurence fino mlatili in klali in si rezali kolenske kite in pete, izmodreno povzame: »Po mnogih premišljevanjih in pogovorih s samim sabo sem prišel do sklepa, da z nožem in pestmi ne rešiš ničesar. Zato sem raje prešel na pištolo.«

  • Kultura  |  Knjiga

    Milan Jerovec in Milan Batista: Podobe Valvasorjeve Ljubljane

    Bernard Nežmah  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Ko hodiš po starem mestu, občuduješ stavbe, ki jih vidiš kot zgodovino davnih časov. Ker na poslopjih ni letnic gradnje, vse skupaj premakneš daleč nazaj. Danes si morda fasciniran nad palačo univerze, ne da bi vedel, da je še stoletje nazaj tu stala mogočna vicedomska palača. In prav to premestitev na začetek 17. stoletja, v pogled, ki ga nudijo Valvasorjeve, bralcem omogočata Jerovec in Batista.

  • Kultura  |  Film

    Kronika

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Ljudje se stalno snemajo – vsak svoj korak jutjubizirajo, fejsbukirajo, videoblogirajo, podkastirajo, dokumentirajo, arhivirajo. To so »znaki življenja«, ali bolje rečeno: to, da se snemajo, je edini dokaz, da so še živi. In v tem je nekaj morbidnega. V nekem smislu so že mrtvi. Dogaja se jim to, kar se zgodi junakom Čarovnice iz Blaira in Cloverfielda: ko obsesivno, tako rekoč fetišistično in cinefilsko snemajo svoje življenje, posnamejo svojo smrt.

  • Kultura  |  Film

    Nevarna metoda

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Čas, v katerem se je rojevala psihoanaliza, je bil zategnjen, zapet, zadržan, statičen, formalističen, puritanski – in tak je tudi slog Nevarne metode, v kateri David Cronenberg popisuje kostumsko rojevanje psihonalize, ki izgleda kot staromodna Merchantova produkcija Ivoryjeve adaptacije Forsterjevega romana (dejansko Cronenbergova adaptacija Hamptonove dramatizacije Kerrove rekonstrukcije »velikega odkritja«), le da telo Sabine Spielrein (Keira Knightley), ki pride med Sigmunda Freuda (Viggo Mortensen) in Carla Junga (Michael Fassbender), tako krčevito žlobudra, da bi ji Vatikan, mistični varuh patriarhalne družbene ureditve, predpisal eksorcizem.

  • Kultura  |  Film

    Ženska, ki poje

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    V kanadski Ženski, ki poje, posneti po gledališki igri libanonsko-kanadskega dramatika Wajdija Mouawada, v Kanadi umre Nawal Marwan, priseljenka z Bližnjega vzhoda. Njena otroka, Simon (Maxim Gaudette) in Jeanne (Mélissa Désormeaux-Poulin), potem odpotujeta na Bližnji vzhod, da bi svojemu očetu in svojemu polbratu izročila materini pismi, toda tam dobita več, kot sta iskala. Bližnji vzhod izgleda kot nadaljevanje starogrške tragedije z drugimi sredstvi – tu imate sicer Ahila s smodnikom, toda trik je spet v njegovi peti.

  • Kultura  |  Film

    Zaobljuba ljubezni

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Zaobljuba ljubezni je tako za lase privlečena, da so jo morali posneti po resnični zgodbi. Vsaj tako pravijo. Predstavljajte si moškega, ki se loči – najde si mlajšo ali pa kaj takega. Nekdanja žena se obrne proti njemu, dela se, da ga ne pozna, obnašati se začne čudaško in zoprno, nenadoma začne kazati povsem drugačen karakter, med njiju pride zid. Ločitev pač.

  • Kultura  |  Film

    Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni otok

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Če ste gledali matinejsko, ringelšpilsko Potovanje v središče Zemlje, potem veste tole: vse, kar je pisal Jules Verne, je res! Središče Zemlje res obstaja. Sean (Josh Hutcherson), ki je v prvem Potovanju to izkusil na lastni koži, dobi zdaj dedkov tajni signal, da tudi Vernov Skrivnostni otok res obstaja. In še preden rečete Otok zakladov (ali pa Otok Liliputancev), se že v družbi svojega očima (Dwayne »The Rock« Johnson), pilota (Luis Guzman) in njegove hormonske hčerke (Vanessa Hudgens) zavihti na Južni Pacifik, kjer ga »onstran mavrice« čaka utopični otok, ki so ga veliki pisatelji, od Verna do Swifta in Stevensona, zavijali v literarne fikcije, da ga ljudje ne bi slučajno iskali. Če bi ga našli, bi ga kolonizirali, skomercializirali, zlorabili in uničili. Da bi ga pisatelji rešili, so morali ustvariti vtis, da ne obstaja. Verne in ostali so pač ugotovili, da je resnica najboljša fikcija.

  • Kultura  |  Film

    Nanga Parbat

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Brata Messner, Günther (Andreas Tobias) in Reinhold (Florian Stetter), se leta 1970 ločita od himalajske ekspedicije in na vrh gore Nanga Parbat kreneta po svoje. Ko sestopata, Güntherja odpihne plaz. Joseph Vilsmaier, avtor Stalingrada, njun sestop posname kot bitko za Stalingrad: obkoljena sta z nepredvidljivim »sovražnikom«, stalno sta na muhi, vsaka skala je ostrostrelec, nikoli ne vesta, od kod bo priletelo, toda vesta, da bo. Ko se ločita od ekspedicije in kreneta po svoje, je tako, kot bi rekla: Midva ali vi! Ali pa: Razkropimo se! Ker pa Vilsmaier išče predvsem najbolj kontroverzne, najbolj tabloidne aspekte te spodletele ekspedicije, je drame in napetosti tu manj, kot bi pričakovali – precej manj kot v precej nižji Severni steni Eigerja.

  • Kultura  |  Film

    Mumini lovijo komet

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Glasove finskemu animiranemu filmu, v katerem proti Zemlji drvi komet (in jo zadene), sta dala tudi Alexander Skarsgård in njegov oče, Stellan Skarsgård – jasno, za oba je bilo to le ogrevanje za Melanholijo, v kateri proti Zemlji drvi skrivnostni planet (in jo zadene). Tole je izključno za otroke, ki imajo še občutek, da je čas dolga, počasna, plišasta, waldorfska reka, v kateri je zrasla Björk.

  • Kultura

    Cinema Komunisto

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Na začetku dokumentarca Cinema Komunisto, ki ga je posnela mlada srbska režiserka Mila Turajlić, piše: »To je zgodba o deželi, ki ne obstaja več – razen v filmih«. Toda to ni le zgodba o deželi, ki živi le še v filmih, ampak tudi zgodba o deželi, ki so jo skupaj držali le filmi, potemtakem zgodba o deželi, ki se je morala preleviti v film, če je hotela ostati skupaj, v enem kosu.

  • Kultura

    Cinema Komunisto

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Na začetku dokumentarca Cinema Komunisto, ki ga je posnela mlada srbska režiserka Mila Turajlić, piše: »To je zgodba o deželi, ki ne obstaja več – razen v filmih«. Toda to ni le zgodba o deželi, ki živi le še v filmih, ampak tudi zgodba o deželi, ki so jo skupaj držali le filmi, potemtakem zgodba o deželi, ki se je morala preleviti v film, če je hotela ostati skupaj, v enem kosu.

  • Kultura

    Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«

    Bernard Nežmah  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.

  • Kultura

    Viole in Violent

    Vanja Pirc  |  Mladina 6  |  10. 2. 2012

    Te dni je bilo v središču Maribora opaziti pešce, ki so postavali pred starimi hišami z razdrapanimi fasadami. Pomikali so se od ene do druge, in čeprav njihova pot ni bila dolga, so kljub neznosnemu mrazu naredili sedemnajst postankov. Sedemnajst postankov za sedemnajst slik, ki sta jih po pročeljih zapuščenih hiš premišljeno izobesila avtor scenarija Zdravko Duša in ilustrator Damijan Stepančič ter jih povezala v ulični strip Violent.