Reši nas hudega

Ko so džihadisti 11. septembra 2001 sesuli Svetovni trgovinski center, je Busheva administracija rekla, da je šlo za povsem iracionalno dejanje, da so Ameriko napadli brez razloga in brez osnove in da so džihadisti to storili le zato, ker so zlobni. S tem so hoteli reči, da to, kar Amerika počne po svetu, nima nobene zveze s tem, kar se je zgodilo v New Yorku. Kritiki ameriške zunanje politike pa so rekli: dobili so, kar so iskali.

Signal

Signal nam najprej obljubi road movie. Avto z dvema fantoma in punco drvi čez planjave ameriškega jugozahoda. Da so daleč od doma, ni dvoma. A po drugi strani – doma verjetno nimajo več. Vsaj tako se zdi. Drug drugemu so dom. Fanta sta Nic (Brenton Thwaites) in Jonah (Beau Knapp), gika z elitnih šol (MIT), punca pa je Haley (Olivia Cooke). Peljeta jo v Kalifornijo – na drugo šolo, v drugi svet. S Haley hodi Nic.

Varuhi galaksije

Prvič: ste videli zadnje superjunaške filme studia Marvel? Ja, postajali so vse bolj resni, celo resnobni. In ja, vse bolj so se držali Zemlje. Spomnite se le Thora, Iron Mana in Stotnika Amerike – potrebovali so Zemljo, da bi izgledali superjunaško. Marvelovi Varuhi galaksije pomenijo predah, celo diverzijo. Superjunaki se tu ne jemljejo resno. In tudi film jih ne jemlje resno. A da ne bo kakega nesporazuma: film jih jemlje resneje, kot jemljejo sami sebe. Varuhi galaksije so intergalaktični wisecracking, vesoljski stand-up, ringelšpilski kozmični vic. Kot da bi Lucas šepnil Spielbergu: Tega pa še nisi slišal! Hej, vesolje je neskončno, brezmejno in nepredvidljivo – zakaj bi se držal utrujene, enolične, dolgočasne, predvidljive, majhne Zemlje, na kateri nihče več ne sliši tvojih vicev?