Pravičnik

Robert McCall (Denzel Washington) ne trzne, ko strelja, tolče in in lomi. Svoje tarče pobija hladnokrvno, tako rekoč birokratsko, profesionalno, po vojaško – to so likvidacije, eksekucije. Precizne, rutinske. Izbiro orožja prepušča naključju. Vse lahko ubija, tudi odpirač.

Varuh spominov

Varuh spominov, posnet po najstniški senzaciji à la Igre lakote in Razcepljeni, nam da že po nekaj kadrih vedeti, da je enakost nekaj slabega in represivnega. Amerika se namreč po veliki vojni preseli v Utopijo, ki temelji na enakosti. Vsi imajo enake hiške, enake zelenice, enaka kolesa. Razlike niso dovoljene, zato imajo vsi enake spomine, kar pomeni, da spominov nimajo.

Zapelji me

Luka (Janko Mandić) je mladenič, ki se skuša osamosvojiti, zato ga socialna delavka iz mladinskega doma, v katerem je preživel zadnja leta, preseli k neki starejši ženski, pri kateri naj bi bil podnajemnik. Zaposli se v obratu za predelavo mesa, toda ne kot mesar, ampak kot čistilec. Le zakaj bi rezal meso, če pa bi to lahko dalo njegovemu liku spin?

Ni je več

Zakonska zveza je le še predstava, ki od zakoncev terja, da preigrata vse dobro in zlo. In publika – starši, prijatelji, znanci, tudi mediji, če hočete – od zakoncev terjajo le še dobro predstavo, dobre alibije, dobro hlinjenje nedolžnosti in dobro igro, ki jo morata igrati, dokler ju smrt ne loči. Še več, publika dobesedno terja, da ju smrt loči. In ko ju loči, vse skupaj ponovita.