Silvo Teršek: Preobrazbe

Fikcija ima za podlago paraavtobiografijo, ki izhaja iz vprašanja – kaj in kdo sem? Njegov glavni junak je profesor in žurnalist, ki dela intervjuje s filozofi, pravniki, sociologi, teologi, škofi, politiki, pesniki, farmacevti, fiziki etc. Resda sprašuje, toda vsak odgovor postane tudi del njega, saj ga odgovori nenehno preobražajo. Pač po načelu: človek je to, kar bere, oziroma to, kar posluša.

Filip David: Sanje o ljubezni in smrti

Zadnja tretjina prejšnjega stoletja je poglobila vero v obstoj med sabo povezanih, sicer samozadostnih svetov. To je hkrati predpostavka vsake mistične literature, zato ni čudno, da je pri Borgesovih sledilcih tako pogosto sklicevanje na različne duhovne tradicije. Pri delu evropskih prozaistov, tudi pri Filipu Davidu, predvsem na hasidsko mistiko in kabalo, kje drugje na lokalno mitologijo. David je v tem diptihu na sledi tistega kraka pripovedništva Danila Kiša, ki zasleduje, ne brez angažmaja, usodo Judov v Evropi.