• Matej Bogataj

    8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    László Krasznahorkai: Satanov tango

    Satanov tango je prvenec madžarskega pripovednika Lászla Krasznahorkaia (1954), ki ga poznamo po zbirki fragmentov in fingiranih izjav, govorov in zametkov zgodb Svet gre naprej. Tam se z vsega sveta nabrani pripovedovalci ob različnih priložnostih ukvarjajo z razmislekom o redu, smislu obstoja in sploh vsem, ti fragmenti pa so potem polni čudnih izpeljav in skoraj čudežnih preobratov – eden od njih je recimo, da je naš planet že raj in da ne potrebuje nikakšnega popravila, korekcije. Krasznahorkaia poznamo tudi po romanu Vojna in vojna, v katerem varuh in avtor mesijanskega rokopisa in mračnega evangelija Kolim potuje v New York, da bi rokopis spravil na splet in mu omogočil splošno dostopnost. Delo je pravzaprav legenda o Kolimu, mračnem pričevalcu, in njegovih duhovnih, včasih pa tudi brutalno zemeljskih in prizemljenih epizodah.

  • Vlado Miheljak

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Politični triler brez epiloga

    Glasbeniki imajo prednost, ko vstopijo v literarni svet. Zaradi prepoznavnosti. A hkrati imajo težavo, ker prepoznavnost zapreči pogled na novo perspektivo, nov izraz. Tudi drugod, denimo v teatru, je podobno. Pokojni Jernej Šugman je svojčas znal povedati, kako te kakšna vloga omreži, te neizbrisno in nepozabno zaznamuje. Šugman je za del (manj poznavalski in zahteven) gledališkega občinstva ostal lik, ki ga je nekoč igral. Kajpak Veso iz neke televizijske serije. Pa naj je igral kogarkoli, čeprav danskega kraljeviča. No, ni bil edini. Tudi v filmu je pogosto tako. Publika ne gleda igralca zdaj v tej, zdaj v oni vlogi, ampak ga skozi ikonični lik vnaprej prepoznava, ne obratno. Morda je eden najbolj razvpitih primerov lik Normana Batesa v Hitchcockovem Psihu. Nadarjeni Anthony Perkins je v dolgoletni karieri nabral lepo število vlog, a dolga senca norega Batesa ga ni nikoli zapustila. Za vedno je ostal Hitchcockov nepozabni lik.

  • Bernard Nežmah

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Tone Partljič: Veter z vzhoda

    Literarno gledano osrednji junaki ne prinesejo velikih zgodb, toda delo ima izjemen narodopisni naboj. Poustvari duha časa, kjer je prvi akter mesto Maribor, ki ga tvorijo primorski begunci, nemška manjšina, ruski emigranti in gimnazijska mladež iz Slovenskih goric in Prlekije, zraven pa patrioti v podobi Maistrovih borcev, prihajajoči val komunistov in množica nacistov, ki se po neuspelem puču v Avstriji zateče prek meje v mesto ob Dravi. Naenkrat torej kozmopolitski milje.

  • Matej Bogataj

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Jedrt Maležič: Križci, krožci

    Že zbirka kratkih zgodb Bojne barve domače avtorice Jedrt Maležič (1979), ki se skoraj brez izjem dogaja na lezbični in gejevski sceni ter obdela vse oblike ljubezni, od predvsem čustvenih do grobo telesnih, od takšnih, v katerih novinke še odlagajo avtiranje ali pa so ženske že prekaljene v zapeljevanju in prekinitvah zvez, se je končala z razhodom, z ločitvijo. V zadnji zgodbi iz te zbirke par po razvezi kljub turbulentnemu čustvenemu odnosu ohrani spomin na čase, ko je bilo še vse sanjsko, in si pomaga v nesreči. Zbirka je že prekinila viktimizacijo istospolne usmerjenosti in prinesla namesto jamranja svež, tudi ironičen in duhovit pogled, nekako v skladu z ugotovitvijo, da je ljubezen istospolnih parov kot vsaka druga, izročena času in včasih obsojena na propad, brez idealizacije.

  • Bernard Nežmah

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Haruki Murakami: V prvi osebi ednine 

    Ko ploden pisatelj izda nekaj ducatov knjig, se postavi vprašanje: koliko peripetij mu je še ostalo? Je ves čas hranil najboljše ali jih je na silo postrgal iz spomina?

  • Matej Bogataj

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Giulia Caminito: Voda v jezeru ni nikoli sladka

    Italijanska pripovednica Guilia Caminito (1988) je z romanom Voda v jezeru ni nikoli sladka na vroči sledi uspeha rojakinje Elene Ferante, le da namesto juga škornja v času uveljavitve novih mafijskih metod opisuje Rim s predmestji na prelomu tisočletja in se ukvarja s socialnim dnom, s tistimi brez možnosti za družbeno napredovanje, trudu navkljub. Punca iz ospredja, pripovedovalka Gaia, je od prvega prizora, ko se mati zvijačno pririne k socialnim službam in kljub grožnjam in skoraj batinam noče zapustiti urada, dokler ne rešijo njenega problema, izpostavljena revščini, večnemu varčevanju, pomanjkanju, tudi starševske ljubezni in upoštevanja vrstnikov. Zato je jezna in nepredvidljiva v svojem pravičniškem srdu.

  • Bernard Nežmah

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Lojze Kovačič: Resničnost

    Kaj je torej napisal, da je doživel anatemo? V času, ko so po državi peli ljubeče pesmi o Titovi armadi, je on popisal svojo vojaščino v kazenskem bataljonu bogu za hrbtom v hribih med Makedonijo in Kosovom. Kraj izničenja človeka. Dnevni program: čiščenje zarjavelih granat z nafto, stradanje, kjer vojaki med pretovarjanjem vreč žrejo iz njih surove makarone; drugače jedo pomije, ki pa so takšna dragocenost, da soldat, ki ga med hranjenjem častnik pokliče k sebi, pljune v svojo načeto porcijo, da bi mu je sodrugi medtem ne pojedli. Sodrugi? – V kasarni države, ki je rekla ne Stalinu, vladajo najtrše stalinistične metode. Vojaki ovajajo drug drugega, si izmišljujejo obtožbe, da bi se prikupili komandantu. Tu je človek izgubil vsakršno dostojanstvo. Še huje, če je hotel, da ga pohvalijo, je moral samega sebe obtožiti najhujših zločinov proti državi. Govoril torej ni to, kar je mislil, da je resnično, temveč to, kar so od njega zahtevali. Če ne bi bil pekel, bi rekli, da je v teatru absurda. Kazenska doba se po dobrem letu izteče, pride torej v normalnost? Nak, iz strahu pred ponovno kaznijo otopi v uslužnosti do vseh povprek. Ko se naposled konča služenje vojski, se vrne v Ljubljano. Zadnji del na svobodi je še bolj peklenski: kaj naj počne v mestu, v katerem ni več njegovih, on pa brezdomec? – Ne naredi samomora, ampak opazuje. Ker nima tovarišije, so njegovi objekti stavbe, ulice, grmovja, uporni duh je zlomljen, ostane mu samo opazovanje in besede, s katerimi opisuje resničnost.

  • Matej Bogataj

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo

    Roman zadnja leta v Sloveniji živeče pisateljice Adriane Kuči (1975) Ime mi je Sarajevo pelje po treh tirih: tri pripovedne linije se na preskok stekajo v celovito zgodbo o Laninem odraščanju v predvojnem in – na presenečenje vseh – kasneje vojnem in obleganem Sarajevu ter o takratni mladostni ljubezni, ki jo Lana spet sreča 27 let kasneje med parado ponosa v rodnem mestu. Ponosna, da prireditev je, čeprav zastražena in varovana pred manjšino, ki bi raje vrnitev tradicionalnih vrednot in prejšnje stigmatizacije, ponosna na Sarajevo kot strpno mesto in vesela starih prijateljev, bivše, še vedno tleče ljubezni.

  • Bernard Nežmah

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče

    To temo si je izbral bolgarski pisatelj Gospodinov, ko je v roman postavil kliniko za preteklost. V njej seveda ne zdravi, pač pa zbira paciente, ki nenehno proizvajajo preteklost. Eden obuja II. vojno, ko na steno obesi frontni zemljevid z zastavicami, ki označujejo premike vojska, zraven pa prebira časnike iz teh časov, drugi skoči v šestdeseta, jasno z gramofonom in skladbami dobe, a zraven puha cigarete iz arhivske škatlice, se umiva z znamko takratnega mila ter se oblači v relikvijske kose oblačil.

  • Matej Bogataj

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Oliver Sacks: Dnevnik iz Oaxace

    Oliver Sacks (1933–2015) je sicer znan po delih o nevrologiji in nenavadnih posledicah motenj, zaradi katerih se pokažejo prej speče sposobnosti. Ta so pozornost zbudila tudi pri nas. Po njegovem kratkoročno uspešnem zdravljenju spalne bolezni in encefalitičnih okvar so denimo posneli slovenski film Prebujanja, Evald Flisar pa je v Sacksovi zbirki zgodovin bolezni Mož, ki je imel ženo za klobuk nanovačil svoje paciente v ustanovi za dramo Kaj pa Leonardo?.

  • Bernard Nežmah

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Sylvain Tesson: V sibirskih gozdovih

    To je pred desetletjem storil francoski pisatelj in alpinist Tesson. Pol dneva hoda do prvega soseda, več kot sto kilometrov do prve vasi. Kritiki so knjigo pospremili z opisi, da je šel iskat samega sebe. Kar seveda ne drži, na koncu epopeje je bil tak kot na začetku. Sam avtor ponudi bolj ciničen odgovor – bil sem v zaostanku z branjem, pa sem moral to nadoknaditi. In priloži seznam 60 knjig, ki jih je skupaj s konzervami in opremo pripeljal v tajgo. Toda da bi si tam izbral le bralni kotiček? Jasno, prva je bila divjina – minus 35 februarja, minus 10 še na začetku maja in osrednji junak globoko zamrznjeno jezero, veliko za poldrugo Slovenijo. Tam drsanje ni športni užitek: ko od raztezanja poči led, nastane v njem 50 metrov dolga razpoka; ko je prek njega zapihal silni veter, se bi znašel na drugi strani, če bi po njem ne racal globoko sklonjen. Drugače pa sekanje drv, vzponi na gore, branje; znanilec pomladi ni zvonček, ampak zbujeni medved. Utaplja se v bogastvu neskončnega časa. Da ne bi trpel, manično piše; ko ne gre več, so tu zaloge vodke in tobaka. Luksuz je savna. Ko kdaj mimo prikolovrati Sergej, ne potrka, ampak plane v kočo. Prideta pomlad in poletje, ko drsalke zamenja s kajakom; pozimi je edina stalna obiskovalka sinica, zdaj ima ob sebi par mladih psov. Prehodi so abruptni – 48 ur majske nevihte in valovi odnesejo ledene plošče v nepovrat. Ko se pri vratih pojavi holandski turist, mu v zameno za skodelico čaja pusti izvod teden starega Herald Tribuna. Dogodek je tu iz drugačnih snovi.

  • Matej Bogataj

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Božič: Ko oblasti sploh ni

    Peter Božič (1932–2009) je bil eden stebrov slovenskega modernizma. Močan glas je prispeval s svojo deziluzijo, ki jo je doživel ob izkušnji delovnega taborišča v bližini Dresdna, ko se je v mestu zaradi zavezniškega bombardiranja talilo jeklo in steklo, še bolj zaradi popolnega razpada vrednot in vsakršnih etičnih standardov med vračanjem taboriščnikov in delovnih obveznikov iz rajha na njegovo obrobje, kar je popisal v svojem najbolj izdelanem in pretresljivem romanu Očeta Vincenca smrt (1979). Vse to ga je zaznamovalo in z Lojzetom Kovačičem, prišlekom, izgnanim zaradi slovenskega rodu iz Basla in potem tu prepoznanim za tujca, Nemca, sta začetnika moderne pisave. Kovačič z neposredno in neprizanesljivo introspekcijo, Božič z marginalnim eksistencializmom in absurdizmom ter večnim dvomom o realnosti. Marginalnim zato, ker je kljub službam živel na socialnem obrobju, napol klateško, in o teh letih je nastalo nekaj njegovih najudarnejših romanov, o brezdomcih, obiskovalcih bifejev, prelivanju med družbenimi vlogami, ki jih ogroženi preigravajo pred oblastjo.

  • Bernard Nežmah

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Herwig Wolfram: Rimsko cesarstvo in njegovi Germani 

    Ob tej šabloni, ki jo pri urah zgodovine vtiskajo šolarjem, se samo po sebi postavlja vprašanje: kako je bilo to sploh mogoče? Nemški zgodovinar Wolfram nanj odgovarja posredno, ko se sprašuje, kdo so sploh bili ti barbari in v kakšnem odnosu so bili z Rimljani. Bili so v mnoštvu: Vzhodni in Zahodni Goti, Alemani, Franki, Germani, Sasi, Skiti, Huni, Burgundi, Langobardi, Vandali etc. In stoletja so se bíli z vojskami cesarstva, a noben spopad ni prinesel velikega preobrata. Nasprotno, tekla je zgodovina mirovnih pogodb, ki so jih kršili eni in drugi; še več je bilo vsakovrstnih pogajanj – kvadski poslanci so bili leta 375 tako nesramni, da je cesarja od razburjenja zadela kap. Barbarska ljudstva so ob uspehih ustanavljala lastna kraljestva, a obenem so se med seboj bojevali celo posamezni klani in potem iskali zaščito v cesarstvu, ki jim je dodelilo ozemlje. Goti so kdaj dobili avtonomijo, postali del imperija, bili prosti davkov, vendar so služili v rimski vojski. Zmagoviti Huni so prodrli do Galije, toda tam so se pod rimskim vodstvom zoper njih združila vsa barbarska ljudstva in jih porazila. Cesar Valentijan je denimo dosegel silno zmago nad Alemani, a poprej sklenil pakt s Franki.

  • Matej Bogataj

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Virginie Despentes; Vernon Suburtex

    Kot so Dumasovi Trije mušketirji zgodba o četrtem, je tudi naslovni junak v prvem od menda treh romanov francoske pripovednice Virginie Despentes (1969) nekako v senci ravno umrlega pevca štanc, ki je zadnji dve leti obtičal in postal neproduktiven, razen da se je ukvarjal z vplivanjem na počutje ljudi z različnimi frekvencami. Ko umre, naslovni Vernon, ki je bil prej uspešen lastnik trgovine s ploščami, a ga je situacija z glasbo z nakladalnih spletnih ploščadi pahnila na dno, ob deložaciji reši le nekaj stvari, med njimi nekaj kaset s posnetki zvezdnikovih izpovedi ali samointervjuja. In ko se pretika med različnimi ljubicami in prijatelji, pa tudi hoteli, ker noče priznati, da je na cesti, se sprašuje, ali posnetki sploh koga zanimajo. Vsa zgodba, kolikor ni osredotočena nanj, je ravno o tistih, ki jih posnetki še kako zanimajo.

  • Bernard Nežmah

    21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Irvin D. Yalom in Robert L. Brent: Poklical bom policijo

    Knjiga Poklical bom policijo je v angleščini kajpak izšla kot samostojna knjižica. Resda šteje le 41 strani, toda njena moč je tolikšna, da jo celo slovenska izdaja ne otopi.

  • Matej Bogataj

    21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Karlovšek: Še sem živa

    Igor Karlovšek (rojen leta 1958), po poklicu odvetnik in torej poznavalec pravnih zank in slepih peg zakona, se je v romanih ukvarjal s temnimi platmi tranzicije, s tem, kako so olastninili podjetja prek odvodnih firm iz tujine, kako so zadevo zabrisali in kako pobasali denar. Njegovo pisanje ni bilo le napeto, ampak zraven še poučno, predvsem v tistem delu, kjer je popisoval odpiranje bančnih računov v tujini in sorodne načine pranja denarja; zadeva je v hipu, ko so takšne obvode javno in glasno začeli oglaševati živine z vrha finančne uprave in bivši kaznjenci, izgubila aktualnost. Se preselila iz literature v javnost in nato v medije.

  • Bernard Nežmah

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Janko Prunk: Zgodovina slovenske politične misli

    Že kazalo je obetavno; avtor ni segel do Karantanije, ampak je začetek postavil v leto 1848. Tudi končna letnica je za zgodovinarja stvarna – čas po osamosvojitvi 1992 je resda mamljiv objekt obravnave, a nekaj časovne distance spada v akademsko držo, sploh danes, ko najdemo knjige o zgodovini vojne v Ukrajini, napisane sredi vojaških spopadov.

  • Matej Bogataj

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    A. M. Ollikainen: Zabojnik

    Čeprav se s kolonialno preteklostjo po dolgih letih srečujejo bolj pomorski in mediteranski narodi, tudi Finci niso kar tako. Ker so imeli v Zahodni Afriki kolonije, še zdaj štejejo tisti del sveta za svoj. Zaradi pomoči je tam menda – piše v kriminalki – kar nekaj lokalcev dobilo imena, za katera avtohtoni ne vedo, da so finska. Potem so na podlagi misijonarjenja v Namibiji stekli projekti, iz njihovih presežkov pa se napaja humanitarnost finančno sumljivega izvora in Zabojnik finskega pisateljskega tandema A. M. Ollikainen, ki ga sestavljata mož Aki (1973) in žena Milla (1974), poseže ravno v delovanje na tujih trgih. Nekajkrat se zlovešče pojavi svarilo, da Finca zlahka nategneš le, če za prevaro stoji drug Finec.

  • Bernard Nežmah

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Julio Valdeon et al.: Zgodovina Španije 

    Podrobno se prične šele pri muslimanskem formiranju Al Andaluze, ki doseže materialno in duhovno blaginjo v X. stoletju. Posebna v Evropi, saj jo formira muslimansko-krščansko-judovska dediščina. Entiteta, ki je doživela malone vse: od delitve na pet kraljestev, imperialne moči, angleških in francoskih zasedb, habsburške roke, številnih državljanskih vojn, treh revolucij samo v XIX. stoletju, poskusov štirih vojaških udarov v desetletju in pol v naslednjem stoletju, diktature generala Franca, ki je doživela mirno tranzicijo v parlamentarno demokracijo, ta pa ni obračunala z diktatorskim režimom, ampak je za ceno pomiritve sprejela neverjetno načelo – preteklost se prepusti pozabi.

  • Matej Bogataj

    7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Tanja Špes: Nedaleč stran

    Sedemnajst kratkih zgodb v prvencu domače avtorice Tanje Špes (1992) Nedaleč stran je zaokroženih okoli iste teme; gre za nadaljevanje današnjosti z istimi sredstvi, včasih za radikalizacijo, drugič za razširitev tendenc sedanjosti. Predvsem v smeri vse večje družbene delitve vlog, poklicne specializacije, nadzora in splošne ne-čustvenosti, tudi atomizacije družbe, ki je posledica načrtnega raz-skupinjenja, kar vse vodi v manj upora in manj dela za represivce.

  • Bernard Nežmah

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu

    Jasno, emigrirala je v ZDA, živela na dnu kot priložnostna natakarica, obstranka; ko je njen režiser Rajko Grlić prišel v Ameriko, je ni tovariško podprl, brez zadrege jo je v restavraciji vzvišeno jemal samo kot točajko; podobno Emir Kusturica. A še enkrat je preživela – v novem jeziku je postala priljubljena igralka tudi onkraj oceana (Babylon 5, Izgubljeni), po desetletju spet igrala v teatru, tokrat na Brionih, posnela še en izjemen film Cirkus Columbia z Mikijem Manojlovićem. Tik pred smrtjo je napisala avtobiografijo, tako trpko knjigo, da jo lahko bereš le po koščkih, a te njena zgodba vsakič znova uroči v nadaljnje branje. Nad zvezdo v blatu se naslajajo na beograjskih avtobusih, hrvaški publicisti pišejo o »težkem življenju lahke ženske«, še huje njeni sopotniki. V trenutku, ko v New Yorku obupuje, ko po cesti pobira stole in kavče, povabi ikono yu-feminizma na večerjo, ta pa ji tedaj oznani, da bo po njenem pismu napisala esej za ameriške medije. Mira, ki nima ničesar, bi rada sama objavila svojo zgodbo, gospa Slavenka Drakulić pa jo, jedoč njeno večerjo, hladno zabije, da ne, da nima avtorskih pravic do svojega medijskega življenja. Enako šarmer Rade Šerbedžija, ki jo povabi kot Medejo v svoj teater na Brionih, a ker ona novinarjem ne spregovori v duhu sprave, jo odtlej ignorira. Zanj postane nič – na finalnem sprejemu se noče niti rokovati z njo, da si ne pokvari svojega novega imidža. Slike življenja, vse od otroštva (s staršema Golootočanoma), ki so v subtilnosti bolečine še fatalnejše od njenih filmov.

  • Matej Bogataj

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Benedict Wells: Hard Land

    Priljubljeni nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells (1984), ki ga poznamo po romanu o prebolevanju O koncu žalosti, je tokrat spisal roman o odraščanju in žalovanju. Fantu na šestnajsti rojstni dan umre mama, medtem ko se zabava s prijatelji, ki se bodo ravno študijsko raztepli, se prvič zares poljublja in počasi gleda, kako njegovo mestece Grady v ameriški zvezni državi Misuri zlagoma propada. Po tovarni, zaradi katere so odrasli brezposelni, bo neizbežno propadlo tudi osrednje zbirališče in vse, kar bo od mesteca ostalo, bosta oponašalec Walta Whitmana in njegova menda sporočilno zakodirana zbirka narativne poezije Hard Land, ki morda govori o izgubi nedolžnosti.

  • Bernard Nežmah

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    Mauro Corona: Dvajset veselih in ena žalostna 

    Za Homerjem so še naslednji dve tisočletji in več po Balkanu krožili potujoči pevci, rapsodi, ki so peli in pripovedovali fascinantne zgodbe, zaradi katerih so jih gostitelji izdatno gostili. Ta poklic je medtem izumrl, zgodbe pa nam odtlej prinašajo filmi, televizije in spleti.

  • Matej Bogataj

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    John Williams: Klavčev Prehod

    Roman Klavčev Prehod je vestern, sodi v žanr, ki se posveča osvajanju in podrejanju nove celine, sporom s staroselci in obvladovanju neugodnih naravnih danosti ter spopadanju z atmosferilijami. Običajno je podobno spodbuden kot brodolomna avantura Robinsona Crusoeja, ki je, obdarjen z umom in pridnostjo, na samotnem otoku ne le preživel, temveč tudi obogatel. Le da ameriški pisatelj John Williams (1922–1994) žanr subvertira, in sicer tako, da ga prižene do roba in čez, namesto bogatenja in uresničitve ameriškega sna so na koncu kupi odrtih trupel, katerih kosti bodo pobelile krajino in bodo v opomin prihodnjim rodovom. Ob tem spremenjeni, tudi poškodovani moški, ki so vsemu temu pričevali.

  • Bernard Nežmah

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Miha Lampreht: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini

    Naslov se je pojavil v protislovnem trenutku: ukrajinska vlada je ravno sprožila veliko ofenzivo, pisec pa je že spisal zgodovino vojne!? Zgodovinarji potrebujejo časovno distanco, pisanje o aktualnih dogodkih je domena publicistov. A knjiga je tu: o čem torej pripoveduje?

  • Matej Bogataj

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Jernej Dirnbek: Ledena kraljica

    Domači avtor Jernej Dirnbek (rojen leta 1971), tudi član glasbene zasedbe Mi2, je roman Ledena kraljica spisal, kot da bi ga navdihnila ena tistih novic iz črne kronike, kar ni nič slabšalnega, navdih ima svoja pota in tudi veliki svetovni klasiki so za kakšno delo priznali, da so jih drobni izseki iz stvarnosti, kakršna se kaže skozi optiko zločinov, prekoračenj in čudaštev, spodbodli k pisanju velikih del.

  • Bernard Nežmah

    9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Ludwig Wittgenstein: Logično-filozofski traktat

    Wittgenstein (1889–1951) ni osupnil akademskega sveta samo s svojimi traktati, o njegovem liku bi lahko snemali filme. Po študiju pri Russllu, ki v njem prepozna genialni um, se po prvi vojni zaposli v Avstriji kot učitelj v srednji in nato v osnovni šoli. Mož, ki bi moral predavati na svetovnih univerzah, poučuje podeželske otroke matematiko, pri čemer pa ne slovi kot izjemen učitelj, ampak po incidentih zaradi pretepanja šolarjev. Eden najbogatejših ljudi svoje dobe živi kot asket, ki večerja kos trdega kruha z maslom in koščkom kakava. Ko da sestri postaviti hišo, sam načrtuje od kljuk in radiatorjev do višin stropa. Počel je vse, da bi ne delal tega, v čemer je bil najboljši. Ni mu uspelo – leta 1927 je postal predavatelj na Cambridgeu.

  • Matej Bogataj

    9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Haruki Murakami: Vsi božji otroci plešejo

    Harukija Murakamija, japonskega pripovednika (rojenega leta 1949) z veliko privrženci ter enako številnimi bralci z zadržki in pomisleki, je potres v Kobeju, ki je leta 1995 razdejal mesto, pri čemer so ruševine pokopale več kot šest tisoč ljudi, očitno močno prizadel. O njem je konec devetdesetih let spisal in revijalno objavil pet zgodb, zadnjo pa je napisal posebej za zbirko Vsi božji otroci plešejo. Vendar potres in njegove posledice ne vplivajo na usode zgodbarskih protagonistov, vsaj ne neposredno, se pa v nekatere literarne osebe naselita tesnoba in negotovost. Podobe na zaslonih in poročila o smrtih vdrejo v njihov vsakdanjik in poslabšajo stanje odtujenosti, brezsmiselnosti, pač občutje modernosti, ki jo Murakami priklicuje tudi s sklicevanjem na zahodno množično kulturo, plošče, kultne in kulturne produkte.

  • Bernard Nežmah

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Sylvain Tesson: Na črnih poteh 

    Leta 2014 pa je ob izidu nove knjige odšel mrtvo pijan iz restavracije ter se za alpinistično vajo povzpel na bližnjo stavbo, od koder je zgrmel z višine osmih metrov. Dolgo v komi, nato pa na novo sestavljen iz vijakov in žebljev je začel prve korake rehabilitacije. A nezadovoljen s počasnim tretmajem je sklenil, da stopi na pot samoozdravljenja s hojo, in se nameril prehoditi Francijo po kozjih stezicah, vrisanih na specialkah.

  • Matej Bogataj

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila

    Roman domače avtorice Tereze Vuk (rojene leta 1976) sodi med tiste klateške, pikareskne romane, v katerih si protagonisti skoraj ne morejo zares privoščiti, da bi bili pošteni, njihovo življenje na margini je namreč en sam boj za preživetje in je zato tudi upravičeno, vsaj po njihovem globokem prepričanju, kaj odtujiti. Recimo najbližjim, recimo roditeljski generaciji, saj je ta najbolj kriva, da so sploh na svetu, kjer je vse skupaj ena sama jeba. No, večinoma jeba, pa tudi lepi trenutki zadetosti pred mačkom, pa vesele posteljne dogodivščine z negotovim, večinoma vnaprej zanikanim izidom.