Animals as Leaders: Weightless

Z drugo celovečerno ploščo si je zasedba Animals as Leaders poleg svežih kompozicij omislila tudi organskega tolkalca, ki je uspešno zamenjal ritemmašino s prvenca. Zdaj trio na albumu Weightless ponuja še vedno popolnoma inštrumentalno glasbo, sestavljeno iz elementov svobodnjaškega jazza, mehanskega metala in eksperimentalne elektronike. Celotna godbena ponudba je precej eksperimentalno naravnana, vseeno pa – morda zaradi pretirane tehnične podkovanosti vpletenih – izdelek zveni malce preveč sterilno in brezosebno, kar lahko pripomore k slušateljevi lahkotni odtujenosti. Zapletena in zahtevna godba, ki potrebuje veliko več pozornosti, kot je v resnici ustvari.

Etno: Glasbene poti – podolgem in počez

Slovenski glasbenoinformacijski center, osrednja informacijska točka za dostop do informacij o slovenski glasbi, je pred kratkim izdal reprezentativno kompilacijo Jazz Slovenia 2011, pri drugem založniškem podvigu pa na bogato opremljenem dvojnem ploščku zbral večino tistega, kar leze in gre po domači etnosceni in je vredno trajnejšega prisluha. Kompilacija, ki po besedah dr. Rajka Muršiča prinaša »prerez najzanimivejšega glasbenega snovanja pri nas, ki se spogleduje z glasbami Afrike, Azije, Evrope in Amerike«, vključuje posnetke, ki so izšli na nosilcih zvoka ali pa nastali v živo ob posebnih priložnostih v zadnjih treh letih. Tudi v drugo zgledno in nepogrešljivo.

Black Cobra: Invernal

Čeprav so zadnja leta na metalsko površje naplavila kopico ekstremnih kombinacij kitare, vokala in bobnov, se je le malokateri zasedbi uspelo približati koncertni cunamijevski brutalnosti severnoameriškega dvojca Black Cobra. Da je njegov potencial veliko širši od distorziranega thrash-rejverskega razgrajanja, sedaj dokazuje s četrto ploščo, s katero se deloma vrača k svojim sludgemetalskim rudimentom. Na ta račun se je resda izgubil del norosti, toda tega uspešno nadomesti kompleksnost skladb, s katero Black Cobra očitno napoveduje svojo zrelejšo fazo. A brez skrbi, Landrian in Martinez sta še vedno daleč stran od metalskih upokojencev.

Goran Bare & Majke: Teške boje

Nove Majke? Ne, novi Goran Bare z bendom, imenovanim Majke, ki iz prvotne postave iz leta 1984 nima več niti enega člana. Ker Bare ni več član, ampak pop ikona, ki jo Majke zgolj še spremljajo. Na srečo je prisoten vsaj Zoran Čalić, ki je prišel osem let po začetku in je odsihmal (kakovostna) konstanta njihovih del. Težke barve v tri četrt ure navržejo deset skladb, ki prijetno presenetijo glede na to, kaj vse smo že slišali od tega izvirno vinkovškega glasbenega sestava. Če se omejimo zgolj na tokrat slišano izdajo, smo lahko zadovoljni.