Freddie Gibbs & Madlib: Piñata

Hiperprodukciji in ponekod shizofrenemu opusu producenta, ki je najbolj definiral podzemni ameriški hiphop zadnjih dveh desetletij, je le težko slediti. A Madlib v navezi z uličnim »thugom«, gangsterjem Freddiejem Gibbsom, ki nas s hustlerskimi besedili in z značilno artikulacijo bežno spomni na Tupaca, dostavi najbolj artikuliran, zbran in kompakten plošček zadnjih let. In ploščkov res ni bilo malo. Med »projekti-sodelovanji« gre morda za njegov najbolj fokusiran izdelek po albumu Madvillainy z MF Doomom, posebej posrečen pa je tudi zborček gostujočih emsijev: Earla Sweatshirta, Dannyja Browna, Scarfacea ... Pogrešamo le kakšno žličko prahu in obskurnosti v Madlibovem izboru soulerskih semplov.

The Go Find: Brand New Love

Stari varovanci berlinske založbe Morr Music se vračajo s četrto studijsko ploščo, ki po marsičem prekaša njihove prejšnje izdaje. Dieter Semeus, glava skupine, se je že od samega začetka navduševal nad lahkotnimi pop komadi in na prejšnjem albumu Everybody Knows It’s Gonna Happen Only Not Tonight (2010) mu jih je uspelo spraviti v doslej najboljšo formo – mešanico zasanjanih vokalov, začinjenih s kitarami in z elektronskimi prijemi. Brand New Love pa je zgolj nadgradnja že znanega glasbenega izraza skupine – z opazno, a nemotečo količino novega romantizma in postpunka, ki le obogatijo zvočno sliko in predstavijo skupino v najboljši luči doslej. Indie pop za odrasle.

Kylie Minogue: Kiss Me Once

Dvanajsti album avstralske zvezdnice ne prinaša nobenih presenečenj. Še vedno zna zbrati ekipo vrhunskih producentov, piscev pesmi in drugih sodelavcev. In še vedno zna posneti spodobno trendovsko ploščo, ki v ničemer ne zaostaja za dosežki njenih pol mlajših pevskih kolegic. Je pa težava plošče Kiss me Once ta, da v nobenem pogledu ne izstopa iz aktualnega pop povprečja. Na njej ni skladbe, ki bi očarala na prvi posluh, in čeprav tematsko ostaja pri prepoznavni, pocukrani in besedilno bolj kot ne trapasti kombinaciji romantike in seksa, tiste zapeljive Kylie iz časov njenih vrhuncev tu ne boste slišali. Boste pa slišali veliko sodobnega plesnega popa, ki mu sodeč po lestvičenju prvih singlov letos ne bo manjkalo radijskega prostora.

Pharrell: G I R L

Zlatemu dečku ameriškega sredotoka so lani uspeli ne eden, ne dva, ampak kar trije veliki meti na vrhove lestvic popa. Prvič seveda v retrogradnem paketu vrnitve »k pravemu discu« z dvojcem Daft Punk in omniprezentnim hitom Get Lucky, drugič v navezi z Robinom Thickom in singlom, ki so mu številni, tudi zaradi golojoškatega videospota, očitali mačistično držo. In tretjič čisto po svoje s komadom Happy in z zgodovinskim trenutkom, ki ga je spremljal: prvim štiriindvajseturnim videospotom. S komadom, ki si ga, če se ga še niste naveličali po vseh fejsbukovskih, medijskih in oskarjevskih prežvekovanjih, lahko v glavo spet mečete do nezavesti, tudi več kot ves dan na albumu G I R L.