Eskobars: Ni dovolj!

Če bi albume sodili po ovitku, je novi album primorske zasedbe Eskobars zadetek v polno. Toda ne glede na podobnost ovitka s tistim legendarnega prvenca skupine Joy Division že pri prvem poslušanju ugotovimo, da gre za vsebino, kakršno je mogoče opaziti pri večini domačih mainstreamovskih rock bendov: mešanico kitarskih žanrov, ki jih člani zasedbe sicer tehnično dobro predstavijo na svojem drugem albumu, vendar brez presežkov, ki bi jih ločil od tradicionalnega načina igranja še tradicionalnejših rockovskih žanrov. Zaradi tega nova plošča izzveni kot predelava zahodnih in tudi domačih rockovskih obrazcev, ki so tako očitni in predvidljivi, da jih ne odpravi niti dobra produkcija. Ne, za dober album ni dovolj le dober ovitek.

Duck Sauce: Quack

Naveza siraste pop house mezge newyorških didžejev Armanda Van Heldna in A-Traka se je začela s hitom, in to bebavim, Barbra Streisand. Pri projektu Duck Sauce naj ne bi bilo prav nič resnega, ena sama zajebancija. No, po štirih letih heca sta le postregla z resno potezo: pravim, povsem klasičnim albumom plastičnih houserskih plesalic. Brez vzponov in padcev, veterana najraje posežeta po vzorcih klasičnega disca. In kje je ves ta štos? Bolj kakor v glasbi je v spremljajočih »skitih«, skečerskih vložkih, ki pa so bolj mučni kot duhoviti. A uspeh ploščka je že v tem, da ni produkcijsko napihnjen, poleg tega na njem ni niti približno toliko dramatičnih vložkov kot na EDM-ovskih generikah, ki krasijo isto prodajno polico.

Fennesz: Bécs

Najbolj priljubljen dunajski elektroakustik je tisti kreativec, za katerega točno veš, kaj lahko pričakuješ od njega, to tudi dobiš in si vsakič znova očaran. Album Bécs ni izjema, še bolj zato, ker gre za konceptualno nadaljevanje pri fenih zelo cenjene plošče Endless Summer (2001). Podobno kot ta se tudi Bécs močno nasloni na šarmirajočo, poletno pop melodiko, ki samozavestno pronica iz hrupnih, brnečih elektroakustičnih tekstur in tokrat bolj dinamične ritmike, za katero v eni od skladb poskrbi Necksov tolkalec Tony Buck. Tudi v drugih skladbah se mu pridružijo najvidnejši dunajski impro mojstri, ki pod Fenneszevo (studijsko) taktirko sestavijo njegov najprepričljivejši album v zadnjem obdobju in sploh enega lepših v njegovi solistični karieri.

Avey Tare’s Slasher Flicks: Enter the Slasher House

Četverici iz baltimorskega Animal Collectiva je pred dvema letoma uspelo ubežati pred morebitnimi nadaljnjimi izleti v pop vode, pred katere jo je postavil uspeh albuma Merriweather Post Pavilion. Za dva najvidnejša člana in ustanovitelja skupine, Panda Beara in Aveyja Tara, ter njune stranske ali samostojne projekte pa tega ne bi mogli reči.