Robin Thicke: Paula

Potem ko je Thicke s Pharrellom Williamsom in T.I.-jem posnel enega lanskih največjih hitov Blurred Lines, se z novim, sedmim albumom vrača v precej medlejši podobi. S konceptualno zasnovano ploščo objokuje razpad desetletne zveze s Paulo Patton in temu primerne so tudi večinoma jokave skladbe. Samo po sebi s tem ne bi bilo nič narobe, srčne tegobe so pač pogosto smrkave in sluzave, toda ob klišejskih besedilih se tokrat spotika še pri stereotipni, neštetokrat slišani r’n’b produkciji, ki Pharrellovi ne seže niti do gležnjev. Gre za album, ki mu ga ni bilo treba posneti, tudi če je le poskušal unovčiti odmevnost, ki mu jo je prinesel lanski singel. Sodeč po nekaj sto prodanih izvodih zunaj ZDA mu očitno niso nasedli niti feni. Slabo.

Incurabili: Fair Enough

Niko Novak in Bruno Subiotto sta stara znanca ljubiteljev slovenskega in hrvaškega alternativnega rocka, saj imata za seboj dolgoletno glasbeno kariero, predvsem sta prepoznavna vokalista. Toda med poslušanjem njunega novega ploščka je več kot očitno, da sta v vseh teh letih med iskanjem pravega glasbenega izraza čakala na sodelovanje. Tako je nastal Incurabili, duet multiinstrumentalistov, ki z minimalističnimi izraznimi sredstvi orje po koreninah popularne glasbe s poudarkom na bluesu in s ščepcem številnih drugih žanrov. Novak in Subiotto odkrivata tisto prvinsko energijo glasbe, ki poslušalca preprosto posrka vase in ga odpelje na popotovanje po zgodovini rock’n’rolla. Zrelo.

Shabazz Palaces: Lese Majesty

Afrofuturizem je floskula, ki se zlorablja že desetletja – od odpičenja Suna Raja do mantranja Erike Badu. Eno je jasno: označuje izraznost tistih afroameriških izvajalcev, ki ne dostavijo pričakovanega, ki presenečajo in ki predvsem raziskujejo. Točno to počne nekoliko mistična druščina, zbrana okoli Ishmaela Butlerja, nekoč člana jazz rap skupine Digable Planets. Z drugim albumom odleti še globlje v vesolje zvočnih učinkov in lirične abstrakcije. Kozmični hiphop, elektronski soul. Robotski humanizem. Lese Majesty nikoli zares ne odpluje v neznano, nas pa o tem prepriča s produkcijo, ki ji moramo verjeti, ki je igriva, a jo je treba jemati povsem resno. Sedanjost je iluzija prihodnosti. Mojstrovina.

deadmau5: while(1<2)

Eden najzanesljivejših kazalcev tega, kdo, kaj in koliko velja v EDM-u, severnoameriški komercialno obarvani različici plesne elektronske glasbe, zadnja leta postajajo groteskni honorarji, s katerimi (lasvegaški in miamijski) klubski mogotci didžeje povzdigujejo med največje glasbene zaslužkarje.