Air: Music for Museum

Nicolas Godin in Jean Benoit-Dunckel, bolj znana kot priljubljena francoska »downtempo« heroja, ki sestavljata duo Air, se po izdaji glasbe za nemi film Le voyage dans la lune vračata še z enim ploščkom, ki očitno ne bo sodil med redne studijske stvaritve tega dueta. Gre za ploščo, na kateri sta izdala glasbo za projekt Open Museum v Pallais de Beaux Arts v francoskem Lillu. Plošček prinaša devet ambientalnih skladb, s katerimi sta že imela opravka med ustvarjanjem glasbe za film, le da se glasba tokrat prilagaja ambientu muzeja in njegovim obiskovalcem. Benoit-Dunckel in Godin se s subtilnimi ambientalnimi skladbami dokažeta kot vrhunska oblikovalca zvokov za točno določena okolja, tokrat brez ritmov, ki jih poznamo z legendarnega albuma Moon Safari.

Različni izvajalci: Beck Song Reader

Beckova starošolska poteza, ko je pred letom in pol namesto plošče izdal knjigo »pisane glasbe«, namenjeno prosti interpretaciji, je le dobila tudi pravo albumovsko različico. Potem ko kalifornijski »luzer« teh kompozicij najprej ni hotel igrati v živo in jih kasneje vendarle je, so sedaj še njegovi bolj in manj znani kolegi poskrbeli za zbirko tako različnih, a tako enoličnih priredb. Jack White, Jarvis Cocker, Tweedy, fun., Norah Jones, Marc Ribot ter celo igralec in Beckov prijatelj Jack Black še nikoli niso zveneli tako uniformirano podobno, saj skoraj vsi padejo na isto foro: staromodno prirejanje iz notnih zapisov naj bi narekovalo staromodni slog ameriškega kitarskega folka. Seveda precej baladnega. Predvidljive kvazikorenine.

Mozart’s Sister: Being

Solistični projekt kanadske pevke/avtorice/multiinstrumentalistke Caile Thompson-Hannant že od začetkov primerjajo z izdelki nekaterih njenih prepoznavnejših (kanadskih) kolegic, in če sodimo po pravkar objavljenem dolgometražnem prvencu, ji je to očitno zlezlo pod kožo. Formule križanca med R & B-jem, sintpopom in elektroniko sicer ni bistveno spreminjala, toda po novem se preveč trudi z nepotrebnimi ekscentričnimi pritiklinami, za katere se zdi, da so tam le zaradi »drugačnosti«. Škoda, ker ima Being sicer potencial zelo dobrega, sodobnega trendovskega pop albuma, kar navsezadnje potrdijo tiste preprostejše, bolj nezapletene skladbe. No, gotovo bo album našel poslušalce, denimo tiste, ki imajo radi pop glasbo, pa jih je to sram priznati.

Trans Am: Volume X

Ameriški trio Trans Am zagotovo sodi med redke skupine, ki so se z glasbenim izrazom uspešno uprle žanrski oznaki postrock.