Tekochee Kru: Sabljasti tiger

Po sedmih letih smo le dobili novo ploščo dobro desetletko starega kolektiva, najprepoznavnejšega sedmerca pri nas. Na sceni hiphopa seveda. V pravljičnem številu let brezdelja se je zgodilo veliko: kar pet samostojnih albumov članov, eden od njih je splavil rapersko etiketo Wudisban, ki se uspešno zgleduje po ameriških poslovnih prijemih. Sabljasti tiger je utrditev forme štajerskih gobcačev. Je kompaktnejša plata od prejšnje in je močnejša, kot je napovedoval prvi singel. Čeprav se tu in tam še zmeraj znajde kakšna nerodna rima in čeprav vse smešnice le niso tako smešne, so podlage tiste, ki zbirko komadov zlepijo v pravi album. Tekoča vožnja od starta do cilja ekipe, ki več pozornosti kot kajenju trave nameni slovenski stari šoli, alkoholu.

Sinkane: Mean Love

V Brooklynu delujoči glasbenik sudanskih korenin tudi s četrtim albumom križa glasbena izročila obeh domovin, na eni strani zazrt v raziskujoč pop in rock, na drugi v nafankirano ritmiko afrobeata. Ta kombinacija sicer že dolgo ni več nič novega, toda Sinkanova glasba je vse prej kot stereotipna. Očitno se je kot studijski glasbenik veliko naučil iz sodelovanj z zasedbami Caribou, Of Montreal in Yeasayer ter iz teh izkušenj spretno izoblikoval izviren izraz, ki ga krasi soulovska toplina. Solistične plošče studijskih glasbenikov vse prevečkrat učinkujejo precej formalistično, Sinkane pa z novo ploščo potrdi, da se je utrdil kot izvrsten, zrel avtor, ki iz albuma v album nadgrajuje in širi (samo)svojo glasbeno vizijo.

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/playlists/45797741&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true

Blonde Redhead: Barragán

Newyorški indie rock trio Blonde Redhead je v svoji dvajsetletni zgodovini presenečal z različnimi žanrskimi prvinami, saj se je z vsakim albumom nagibal v drugo prevladujočo smer, kar je z leti postala stalnica v njegovem ustvarjanju. Kljub temu mu je uspelo ustvariti prepoznaven glasbeni izraz, ki po spogledovanju z noisom, no-wavom, shoegazom in številnimi drugimi žanri postaja vse bolj minimalističen in umirjen. Barragán, njegov deveti album, je logični naslednik pred štirimi leti izdanega ploščka Penny Sparkle, le da je tokrat, pod očitnim vplivom krautrocka in progresivnega rocka, malce bolj zajadral v eksperimentalne, minimalistične in umirjene vode, kar nas pripelje do precej netipičnega, a še zmeraj prepoznavnega ploščka newyorškega tria.

Moveknowledgement: See

Skoraj smo že pozabili, da je Moveknowledgement začel kot crossover bend, kot spoj hiphopa, funka, rocka in jazza. Do ušes in radijski valov prijazno. Danes, dobrih deset let kasneje, ni več tako. Nekje na poti je umrl funk, živela kitarska in synthovska distorzija! Po precej duberski tretji plošči Listen To Nebukadnezar je radikalne spremembe zakoličila naslednja, pred tremi leti izdana zvočna bomba Pump Down!!!. Fantje iz Moveknowledgementa so dokončno postali (post)rockerji.