Izbrani odlomki iz intervjujev

Zakaj vztrajate pri anonimnosti?

V glavnem zaradi takihle intervjujev. Avtor je spodoben gospod, ki noče postati "tisti, ki riše diarejo".

Kdo, poleg slabe prebave, še stoji za Diarejo?

Poleg slabe prebave (Pseudodiareja) so tu še nepravilna prehrana (Gastrogena Diareja), razne alergije (Alergična Diareja) in psihične napetosti (Nervozna Diareja).

Preteklost in prihodnost Jugoslavije?

Nekje v daljavi je slutnja svetle bodočnosti. Lahko bi bil svit nove dobe, ali pa odsev eksplozij...

Kaj misli o hrvaški letargiji?

Hrvaška je zaspala princeska. Vprašanje je, kdo jo bo prebudil s poljubom - princ ali žabec.

Ali bo Diareja požrla Mladino?

Diareja je skromen parazit. Ni v njenem interesu, da poje svojega gostitelja, ker bi tedaj poginila tudi sama.

Kaj je Diareja?

Kronika Jugoslavije zadnjih nekaj let v slikah.

Zakaj je toliko besedila v srbohrvaščini?

Zato, ker zapisuje dogajanje iz vse Jugoslavije. Večina zabavnih stvari pa se dogaja zunaj Slovenije, v Beogradu. Poleg tega se ljudje raje smejijo drugim kot sebi. Tudi jaz.

Da, toda hudobija je pogosto ravno tako ostro uperjena v Slovenijo kot v kaj drugega.
Da, samo manj je je. V tem prostoru se pač dogaja manj zanimivega.

Kaj se je v zadnjih dveh letih zgodilo skozi Diarejo?

V začetku je bila bolj splošna zadeva, obdobje spraševanja "kam plove komunizem?" in podobne splošne dileme. Potem vojska in prodaja orožja, stavke, Kosovo in Srbija, nove stranke, zadrege komunistov, ki sestopajo sem in tja. En škandal s korupcijo, ena velika afera okrog vojske in ta posttitovska identiteta politikov in novih politik.
...

Kaj je potrebno, da se iz abstraktnega pripadnika kateregakoli naroda razvije konkreten stripovski lik?
Izpolnjevati mora dva pogoja. Prvi je potrebni pogoj: da govori neumnosti. Drugi je nujni: da govori neumnosti na samosvoj način. Individualna oblika splošne človeške neumnosti je prvi pogoj za vstop v strip kot konkreten lik.
...

To, kar Diarejo torej proizvaja, je družbena kriza?

Nedvomno. Jugoslavija kot perpetuum mobile razpadanja je naravno okolje tega stripa. Brez tega nenehnega razpadanja Diareja ne bi bila možna. Brez tega, da si preživel ta razcvet krize, Diareje sploh ne moreš razumeti.

Hočete reči, da Diareja ni eksportno blago?

Da. Uspeva v svetu realsocializma. Ta strip je izrazito vzhodnoevropski fenomen. Morda bi ga razumeli na Poljskem ali v Rusiji. To bi bilo zanimivo poskusiti. Za Američane pa bi to bile najbrž neke popolnoma nerazumljive sličice. Ta zvedenost vseh eksistencialnih preokupacij na nekaj političnih floskul, nenehno nategovanje okrog enotnosti, demokracije, pravic in podobnega pa je morda res razumljiva samo Jugoslovanu.

Politični interes Diareje je torej, da Jugoslavija ostane takšna, kot je?

Nedvomno. Katerakoli od opcij, ki se sedaj ponujajo, bi bila zanjo pogubna. Če Jugoslavija razpade na posamezne dele, si liki ne bodo imeli več kaj povedati in torej ne bodo več mogli proizvajati nesporazumov. V neki urejeni demokraciji ne bodo več mogoče absurdne situacije, kjer vsi govorijo isto, da bi potem to vsak po svoje obrnil na glavo. To, kar vse te like drži na kupu, je prav ta plodni koncept Jugoslavije, ki je zmešana.

Ste vi od vsega začetka vedeli, kaj se dogaja?

Ne, seveda ne. Jaz ne vem nič. Gledam televizijo, berem časopise in rišem. Tako kot ti mali ljudje, ki se občasno pojavijo v Diareji in iščejo stanovanja, se tudi jaz zgolj prebijam skozi življenje in se čudim. Scenariji za Diarejo nastajajo drugje.

Torej bi Diarejo lahko delal kdorkoli?

Tako preprosto pa to spet ni. Ni vse v politiki Diareja. Treba je znati ločiti politika, ki se sili in upa, da se bo našel narisanega v stripu, od poštenega Diarejčka, ki neumnosti iskreno misli in mu brki rastejo sami od sebe. Potem jih je treba tudi narisati. In vzporedno s tem napisati besedilo, oziroma iz neskončnega belega šuma političnega čveka izluščiti tisti stavek, ki pove natančno to, kar so se vsi trudili reči.
Tudi to je treba znati.

Kako pa se riše Diareja?

Na gladko stran šeleshamerja, z rotringom, v nedeljo zvečer.

Mislil sem bolj na umetniško plat.
Diareja je dvodimenzionalna, njen svet je ploščat. Zelo malo se lahko zgodi znotraj njega. Nima ozadja. Sama figura je skoraj negibna. Lahko malo pomežikne, zakrili z rokami. Z nekaj skrajno poenostavljenimi in reduciranimi gibi mora pisati zgodovino. V reduciranje sem šel zavestno in zdi se mi, da sem prišel do spodnje meje. Ne verjamem, da se da še kaj poenostaviti ali odvreči. Psihološko karakterizacijo lika dajejo samo nujni elementi. Kaj dodati Diareji bi znal vsak, ki zna risati. Mene pa zanima ravno ta spodnja meja, kjer ni mogoče nič več odvzeti, ker potem preprosto ničesar več ni.
...

Zakaj je Diareja tako smešna?

Morda zato, ker jaz nimam nobenega smisla za humor. Ne izmišljujem si vicev. Zunaj moram najti Diarejo. Tam se vse zgodi.

Kada ste osetili potrebu da se bavite političkom karikaturom?

Oduvek sam bio nekorektan bilježnik sudbonosnih zbivanja. Sečam se da sam kao mali klinac zaradio pljusku, jer sam u epskom crtežu borbe partizana i fašista nacrtao svastiku na nepobedivom švapskom tenku. E, ovako se radjaju protivrežimski umjetnici.

Koje stripove ste čitali u mladosti?

Kao klinac odrastao sam na Alan Fordu i Stripoteci i tako naučio sada izumrli srpskohrvatski jezik.

Postoje neki politički karikaturisti na tlu bivše Jugoslavije koje posebno cenite?

Stanje u bivšim Yu zemljama sad slabo pratim. Kao angažirane, hrabre i duhovite autore posebno cenim ludog hrvatskog stripaša Matakovića i beogradskog karikaturistu Coraxa. Mislim da je Coraxov problem isti kao i moj - da mu je več muka od onih pet, šest stalno istih ogavnih faca koje mora crtati u svim mogučim variacijama več dobrih deset godina.

Diareja je sada postao Slovenac?

Da, Diareja je sada čistokrvni Slovenac i njegovi problemi su lokalniji, ali zato ništa manji.

Da li žalite za vremenima zajedničke države?

Kao autoru žao mi je pre svega izgubljenog kulturnog, multietničkog kolorita. Nema više ni velikih, sudbonosnih političkih tema, što je za Sloveniju kao državu dobro, ali Diareja mora sada da se posvečuje goručim problemima gradske kanalizacije ili parlamentarnim prepucavanjima koja se nikog zdravog više puno ne tiču.

Da li su Slovenci naučili da se smeju?

Stvarno, mi smo jedan introvertiran i čangrizav narod i nema nam spasa. Kad se nismo naučili smijati u Jugi, nečemo bogami ni u sterilnoj i politički korektnoj Europi.

Da li Diareja još prati zbivanja u Jugoslaviji?

Pa, vi ste sada stvarno daleko. Klinci sada znaju o Beogradu koliko i o Bukareštu. Medjutim tu i tamo se još uvek pojavite u kojoj Diareji, kad ga stvarno svetski userete, što se dešava.

Kako to da je Diareja preživela raspad federcije?

Ljudska glupost ne umire i nije nacionalno opredeljena.

Dakle ni slovenačka demokracija nije još potpuna?

Da, slovenačka demokracija još uvek ima nesredjenu probavu i kao posledicu kroničnu diareju.

Zašto se ne pojavljujete u javnosti?

Jer sam ružan, glup, dosadan i nefotogeničan...