MLADINA Trgovina
  • Maja Bavdaž Gross, Koper

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Originalni slovenski pornič

    Spoštovani, pretresena ob recenziji oz opisu vsebine knjige Milene Miklavčič: „Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del“ Marcela Štefančiča šele zdaj razumem neizmerno slovensko sodno toleranco do spolnih zlorab otrok, česar pred leti nisem mogla razumeti, ko sem v časniku Večer 16.11.2004 prebrala, da je sodišče dosodilo očetu za dokazano spolno zlorabo 4-letne hčerke samo enoletno pogojno kazen in sicer z razlogom, da je spolna zloraba trajala le krajši čas!! Več

  • Peter Škofič, Ljubljana

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    Z zanimanjem spremljam nadaljevanja stripa o Toniju Mrlaku, pilotu helikopterja, ki je bil konec junija leta 1991 sestreljen nad Ljubljano. Branje je zanimivo še posebej zato, ker sem bil priča temu dogodku. Morda celo edina priča poleg herojev, ki so vanj namerili projektil. Več

  • Jure Apih, Ljubljana

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Nič ni narobe, če Bernard Nežmah časti svojega nazorskega somišljenika. Gre pač za vrednostne sodbe, ki se ne merijo z vatlom. Problem pa je, ko z enako vehemenco te sodbe argumentira s podatki, ki pa so preprosto merljivi. »Ko je koncem prejšnjega desetletja (Peter Jančič) pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik (Delo) tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom«. Več

  • dr. Ciril Ribičič, Ljubljana

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Kdo je začel vojno?

    Spoštovani kolega Dino Bauk je v svojem članku Kdo je začel vojno?, v Mladini št. 48/2017, večkrat citiral moja stališča, česar sem bil vesel. Vendar se je pripetil spodrsljaj pri citatu, s katerim je sklenil svoj polemični članek in kjer mi pripisuje stališče, da je parlament »edino od ljudstva neposredno izvoljeno in zato edino suvereno telo za sprejemanje in spreminjanje zakonov«. To namreč ni moje stališče, temveč mnenje iz neke razprave v Vilni v letu 2008, o kateri sem poročal v Pravni praksi. Zapisal sem, da gre za pristop, ki »ne more biti več zadosten okvir za iskanje odgovorov na nove izzive, s katerimi se srečujejo ustavna sodišča«. Priključil sem se nasprotnim pristopom, ki so poudarjali pomembno vlogo Ustavnega sodišča pri ustvarjanju prava.  Več

  • Tone Absec, Ljubljana

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev  Za naročnike

    Volitve – post festum

    Sicer je bilo že dosti napisanega o volitvah in kandidatih – hotel pa bi dodati še svoje mnenje. Več

  • Znamenja resničnosti

    Podpisani sem invalid zaradi gluho-slepote in ne morem brati knjig. Žal tudi ne knjige Zdenka Roterja. O njej to pismo bralca pišem po tem, kar je o njej napisanega v članku Jureta Trampuša. Poskusil sem ga prečrkovati in sem morda kaj napačno prebral. Pišem pa vendarle, ker menim, da se je avtor knjige na svojo pest odločil kreniti v pravo smer. Več

  • Sledi revolucij

    V dnevih, ko obeležujemo stoto obletnico Oktobrske revolucije, ki je pomembno vplivala na razvoj dogodkov v prejšnjem stoletju, si lahko zastavimo vprašanja o aktualnosti omenjenega zgodovinskega dogodka. Povedano drugače, ali so ideje, ki so vodile do revolucije, aktualne še danes. Zakaj je pomembno poznati zgodovino, da si lahko zagotovimo boljšo bodočnost? Mar niso tudi danes razmere v Rusiji, ter seveda tudi drugod po svetu, ’primerne’ za revolucijo, za spremembo na bolje, za večjo družbeno enakost. Več

  • Popravek

    V uvodniku z naslovom Šleva, objavljenem v 46. številki Mladine, sem v delu, kjer sem našteval, kako v državnih in evropskih institucijah Janez Janša in njegovi strankarski kolegi zaposlujejo svoje otroke, zapisal, da sta dva izmed otrok zaposlena v Geoplinu, družbi, ki jo obvladuje država. Navedba je napačna: zaposlena sta v družbi Plinovodi, katere 100 odstotni lastnik pa je državni Geoplin, ki ga obvladuje država.  Več

  • Zadnja etapa

    V članku pod gornjim naslovom je novinar Borut Mekina omenil, da se je v zvezi z zdravstveno reformo oglasil tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da je strankarski ministrici za zdravje uspelo »nepojmljivo, kar ni uspelo še nobenemu zdravstvenemu ministru v zadnjih 20 letih«, saj je »pod streho spravila tri ključne zdravstvene reforme«. Ob takšni izjavi je možno samo dvoje: ali sicer zgovorni poslanec ne pozna oziroma ne razume opravljenega dela ministrice, ali pa ne ve, kaj je zdravstvena reforma. Bolj verjetno je slednje. Naj dodam še lastno mnenje, da ministrici v tem mandatu zelo verjetno ne bo uspelo spraviti »pod streho« nobene prave (!) zdravstvene reforme. Če pa ji bo to uspelo, bo omenjeni poslanec resnično lahko »židane volje«.  Več

  • Glifosat na zatožni klopi

    Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Toda pomisleke mora zbujati še neka druga plat, ki v teh diskusijah ostaja v senci: način, kako glifosat deluje. Ta snov je eden od motilcev regulacije rastlinskih organizmov: požene v bujno rast nadzemne dele, korenine pa tega ne dohajajo, zato rastlina umre. Več

  • 17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Drago upanje

    V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi. Več

  • Mladina, posebna številka »Oktobrska revolucija«

    Zgornji prispevek zanemarja nekatera bistvena dejstva, brez katerih ni mogoča pravilna ocena revolucije. Kot vsak dogodek v razredni družbi ima tudi oktobrska revolucija vsaj dve razlagi. Zgornji prispevek jo razlaga s stališča vladajočega razreda (»oktobrska revolucija je opomin oblastem«). Če upoštevamo nekatera zanemarjena dejstva in na revolucijo pogledamo z vidika podrejenih razredov, je podoba precej drugačna: Več

  • Priznali so napako

    Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank, Banka Slovenije, oziroma v njenem imenu Bojana Leskovar, pa je odgovorila, da je razkritje stroškov pregleda že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol, objavljeno na njihovi spletni strani. Tam pa piše, da je Banka Slovenije za izvedbo projekta podpisala pogodbe v skupni višini okoli 21,2 milijona evrov. Več

  • Priznali so napako

    V članku z naslovom Priznali so napako, avtorja Boruta Mekine, ki je bil objavljen 3. 11. 2017 v časniku Mladina, je med drugim navedeno, da Banka Slovenije do danes ni objavila, koliko je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank. Novinar Mekina ni navedel resnice, saj je razkritje stroškov pregleda objavljeno na spletni strani Banke Slovenije že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol (http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5598 ). Več

  • Vagina dentata

    Mladi Karl Marx je v Uvodu h kritiki Heglove pravne filozofije, od koder je popularna parafraza, da je religija opij za ljudstvo (no, dobesedno je sicer rekel: Religija je opij ljudstva), napisal tudi: Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzijo. O tem bi morali razmisliti tudi vsi nekritični sledilci »misli in dela« Janeza Ruglja. Polemika s sledilci, pa naj gre za religiozno, ideološko, spiritualno, strankarsko, medijsko, alkoholno ali katero od drugih drog ... ter posledično terapevtsko pogojeno odvisnost, je naporna, skorajda brezupna. Ne veljajo kriteriji argumenta. Med vero in vednostjo postavljajo enačaj. Med iluzijo in resničnostjo tudi. Nečemu podobnemu smo bili priča, ko so nasprotniki družinskega zakona svoje religiozne, nravstvene zadržke, pa celo predsodke in stereotipe posredovali kot argumente. Več

  • Huda jama

    Najin odziv na film Rudar ni odpiral tem, ki se dotikajo vprašanj izvedbe in odgovornosti za povojne poboje v Sloveniji. Namenjen je bil zgolj opozorilu o, po najinem mnenju, nekorektni uporabi navedbe »po resničnem dogodku«, s katero ustvarjalci tržijo in reklamirajo fi lm. Najino pisanje je g. Joško Čolnik pograbil kot priložnost, da javno poda svojo razlago povojnih pobojev. G. Čolnik, resda precej nejasno in zmedeno, z interpretativno telovadbo skozi pravo, konvencije, odredbe in na koncu celo skozi »mednarodne tradicije« izvedbo množičnih pobojev poskuša utemeljiti, kot logično posledico vojnih konfl iktov. Iz njegovega pisanja razbereva, da izvedbo množičnih pobojev na podlagi t.i. vojnega prava« razlaga kot nič nezakonitega in spornega. Če sva njegovo sporočilo bralcem prav razumela (pa srčno upava, da ga nisva), sva povsem zgrožena in ne moreva verjeti, da leta 2017 pride nekomu na misel zapisati kaj takega.  Več

  • Vagina dentata

    Res je. Že nekaj časa lahko prebiramo pojasnjevanja in napadanja pod naslovom Vagina dentata. Vem, da se je nesmiselno vključevati v polemiko. Prizadeti pač niso sposobni objektivne presoje. Več

  • Vagina dentata

    Leta nazaj sem po radiju poslušal pogovor, ki ga je z Janezom Rugljem vodila novinarka prvega programa nacionalnega radia. Povedal je, da išče osebo, ki bo nadaljevala njegovo delo. Ko ga je novinarka vprašala, kdo bi to lahko bil, je psihiater odgovoril, da primernega naslednika še ni našel, da pa to zagotovo ne more biti ženska. Na novinarkino vprašanje zakaj, je odgovoril, da ni ženske, ki je za kaj takega sposobna, da so ženske ustvarjene le za to, da rojevajo in da so matere ter da bo njegov naslednik gotovo moški. Tukaj se, zame, konča vsa njegova „strokovnost“. Nekdo s takim stališčem do žensk ni zdrava osebnost.  Več

  • Vagina dentata

    Iz zadnjega odgovora g. Miheljaka je razvidno, da živiva v različnih svetovih, med katerimi ni nobenega stika. Ker širi polemiko na področja, ki prej niso bila obravnavana, se bom v odgovoru osredotočil samo na vprašanje, ki je zanj najpomembnejše. Teoretično se sprašuje, če je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki je dajal neprimerne (in tudi provokativne) izjave v intervjujih, pri čemer je ta nekdo povsem nedvoumno moj oče dr. Janez Rugelj. O tem se lahko g. Miheljak le sprašuje zato, ker dela dr. Ruglja neposredno ni poznal in o njem lahko (z izključno negativnimi predpostavkami) ugiba zgolj iz selektivno izbranih sekundarnih virov, ne pa iz nečesa, kar bi videl na lastne oči. Metodo zdravljenja dr. Ruglja na podlagi (starih) sekundarnih virov poskuša celo vrednotiti, s čimer izkazuje popolno odsotnost (znanstvene) korektnosti, ki bi jo človek pač pričakoval od univerzitetnega profesorja. V svojih odgovorih deluje (zgolj) kot kak brezumni kolumnist, ki si prizadeva doseči svoj prav in skuša za vsako ceno ponečediti vse naokoli. Več

  • Ministrstvo izbrisalo študente

    V 42. številki Mladine (20. 10. 2017, str. 22-23) je bil objavljen članek z naslovom »Ministrstvo izbrisalo študente«, novinarja Boruta Mekine, ki vsebuje nekaj netočnih trditev, zato terja pojasnilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v luči celovitega vpogleda v dejansko stanje glede koriščenja socialnih pravic, kot izhajajo iz spremenjenega 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 15. decembra 2016. Več

  • Več natančnosti in resnicoljubnosti

    Kandidat B. Pahor ni razumel moje izjave, ki jo je v prvem volilnem krogu izzval sam. Z njo nisem pozval ljudi, naj ne volijo Pahorja, kot je zdaj slišati komentarje, pač pa sem zgolj ponovil vprašanje izpred petih let, koga je mislil takrat s »strici iz ozadja«? Najvišji predstavniki države pač ne morejo govoriti o takih zadevah na pamet, ker je nedostojno in neodgovorno brez resnih argumentov sejati sumničenja v pravno državo, državne ustanove in posameznike. Eno je, če to počne nepoznavalec, drugo, ko to govori eden najbolj obveščenih ljudi v državi. Državljani imamo pravico vedeti, kdo so »strici« in kaj je bilo storjenega, da bi se njihove nelegalne rabote uspešno preprečevale. Več

  • Samo Babuder

    27. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Odziv na Delo in molk proti nasilju

    Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek. Več

  • Vagina dentata

    Vlado Miheljak vodi že kar nekaj časa v Mladini polemiko s Samom Rugljem, sinom znanega psihiatra Janeza Ruglja. Več

  • Vagina dentata 

    Dr. Rugljevo delo in metodo sem spoznaval dobri dve desetletji, najprej kot njegov pacient, kasneje kot njegov koterapevt in danes kot samostojen terapevt. Vlado Miheljak me bo skoraj gotovo okvalifi ciral kot psihiatrovega »vernika«, s čimer ne bom imel težav. Zahvaljujoč temu pa vendarle poznam nekaj neizpodbitnih dejstev, ki sem jih spoznal v dolgih letih življenja v dr. Rugljevi skupnosti in nadaljnjih dvajsetih letih lastnega dela z ljudmi v stiski po modifi cirani socialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja. Več

  • Waldorfski eksperiment

    Spoštovani! Več

  • Človeka nevredno življenje

    Podpisani, zaposleni na OŠ Leskovec pri Krškem, smo ogorčeni zaradi izjav župana Občine Krško Mirana Stanka v članku Človeka nevredno življenje (»Računati znajo, ampak samo, če evro zadaj piše«), ki je objavljen v Mladini 20. 10. 2017. Več

  • Huda jama

    Podpisnika J. Dežman in P. Jamnik v repliki na Štefančičevo označbo beguncev v Hudi jami : Gre za vojne ujetnike in civiliste, torej zaščiteni skupini po mednarodnem pravu«. Na koncu zatrdita, »da je Rudar žal še en izdelek, ki se skuša afi rmirati s sklicevanjem na resničnost, s katero pa žal nima dosti zveze«. Več

  • Odškodnine za Patrio

    Zahtevani milijoni evrov odškodnine »po krivem zaprtih« zaradi afere Patria zadevajo vse državljane. Ker je upravičenost odškodnin vprašljiva (sploh pa zahtevani zneski), naj pravobranilstvo pred odobritvijo/zavrnitvijo izplačil upošteva še opuščeni dejanji v domeni sodišč, v zadnji instanci Ustavnega sodišča: Več

  • Vagina dentata

    Prav mi je! Namesto da bi Samu Ruglju kratko in odrezavo odgovoril, da sem psihiatra Janeza Ruglja omenil v zgodbi, v kateri je bil v središču nekdo drug (Boštjan M. Zupančič z zapisom o Simone Veil), in sicer kot primer verjetno najprimitivnejše mizoginije med ljudmi, ki so se priglašali k javni besedi v Sloveniji zadnjih nekaj desetletij, sem skušal biti kar se da obziren. Zato sem namesto osebnega dopisovanja s prizadetim svojcem v pismih bralcev skušal raje dodatno (kolikor se mi je zdelo potrebno oz. kolikor prostor dopušča) pojasniti sporna stališča psihiatra in psihoterapevta (!) Janeza Ruglja v drugi kolumni. Zdaj mi Samo Rugelj prav to očita. Dodaja še, da sem napisal netočnosti, ne da bi očitek z eno besedo argumentiral. Ter namesto odgovora o vsebini, ki sem jo v zvezi z Janezom Rugljem odprl v kolumni Vagina dentata (4. 8. 2017) in dodatno pojasnil v kolumni Traktat o slogu in pravih kandidatih (15. 9. 2017), prenaša topiko problema na čisto druge, nepomembne stvari. Ni pa mi odgovoril, po kakšnem kriteriju ne bi bilo primerno posthumno ocenjevati dela in besede javne osebnosti. Še zlasti, ker je tudi Janez Rugelj do konca pisal in govoril o »kobalokarščini« in konkretno o dr. Lokarju, ki je umrl že leta 1996. Prav tako ni odgovoril, in to je ključno, kako ločiti izjave, stališča, nazore, izrečene ali zapisane v medijih, od njegovega strokovnega dela. Zato ponavljam vprašanja. Je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki ima do svojih pacientov (in sploh večjega dela moške populacije) skrajno negativni odnos, poln stereotipov, predsodkov, žaljivk? Je lahko dober psihiater nekdo, ki a priori stigmatizira in žali ženske? Je lahko dober psihiater nekdo, ki kar najbolj primitivno kvalificira homoseksualce? In po drugi strani z nezrelimi, kar najbolj butastimi moškimi fantazmami naredi razloček do ženske homoseksualnosti (»Drugače je z lezbijkami, saj se dvema dejavno lahko priključi en moški.«). Itd., itn. Več

  • Klavdij Jobstl

    17. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Ali si za Beatle ali Stonese?

    Že večkrat sem se želel lotiti te teme, eden dodatnih razlogov za ta članek je tudi (zdaj že skoraj pet let) staro pisanje Maxa Modica v Mladini o Stonesih, Pol stoletja satisfakcije, ampak glede na to, da je že pol stoletja tega, kar so Stonesi začeli igrati, je za to razpravo nekaj let gor ali dol povsem irelevantno. Druga stvar, ki me je spet inspirirala, pa je nedavni koncert Stonesov v Italiji, kjer spet razturajo na svoji »zadnji »turneji. Teh »zadnjih turnej« se je zdaj že kar nekaj nabralo. Več

  • Tatovi časa

    V Mladini št. 40 (6. 10. 2017) sem v kolumni Tatovi časa pokojnega španskega premiera Suareza (Adolfo Suárez) prekrstil v prav tako pokojnega portugalskega premiera Soaresa (Mário Soares), zloglasno guardio civil pa v guardo civil. Seveda bo kdo odmahnil, da je iz naše perspektive razlika v obojem tako majhna in nepomembna, kot iz španske perspektive razlika med Slovaško in Slovenijo. No, po 14.9. 2017 slednje ne drži. Vsaj pri tistih Špancih in Kataloncih, ki spremljajo košarko ne.  Več

  • Huda luknja

    Med zadnjimi sporočili filma Rudar je zapis: »Po resnični zgodbi.« Marcel Štefančič, jr. v oceni Rudarja v Mladini poudari, da Rudar ni poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, vendar bi pričakoval, da bo, ker se sklicuje na strašno odkritje tam, »jemal sapo«. Vendar po njegovem je »Rudar film, ki filmu ne da priložnosti, ker je zanj že vse naredila Srebrenica.« Pokažimo pa, da je Rudar slab, ker počiva na domnevi, da je zanj vse naredila Huda jama. Več

  • Intervju: dr. Blaž Kovačič Mlinar

    V Mladini je bil dne 29. 9. 2017 objavljen intervju z dr. Blažem Kovačičem Mlinarjem, v katerem je kazenski odvetnik podal tudi trditev o slovenskih zaporih: »Dejstvo je, da so naši zapori vedno bolj polni. Tam ni več nobenega resnega ukvarjanja z obsojenci med prestajanjem kazni. Gre zgolj še za izločitev posameznika iz družbe, ne pa za rehabilitacijo.« Zgoraj omenjena trditev je neresnična. Slovenski zapori niso vedno bolj polni. Število zaprtih je namreč že tretje leto, od leta 2014, v upadu. Podatki o gibanju števila zaprtih so dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Izjava, da se z obsojenci med prestajanjem kazni nihče več resno ne ukvarja, pa je omalovažujoča tako za zaprte kot za zaposlene. Naše osnovno poslanstvo ni samo izvrševanje kazenskih sankcij, s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ampak predvsem zagotavljanje resocializacije zaprtih oseb. S tem namenom se zagotavlja strokovna obravnava v številnih programih (individualnih, skupinskih, skupnostnih), katerih namen je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju, programu razvoja delovnih kompetenc zaprtih in posebnim oblikam strokovne obravnave (npr. obravnavi odvisnih od prepovedanih substanc in alkohola, preprečevanju samomora in samopoškodb, obravnavi storilcev spolnih deliktov …). V letošnjem juniju smo po dolgih letih z novelo Kazenskega zakonika dobili tudi določbo o namenu kaznovanja, ki poudarja resocializacijski pomen zapora. Gospod odvetnik bo namesto da razširja neresnice ter ponižuje zaposlene v zaporih in zaprte, največ dobrega (če je to njegov namen) za zapore in družbo storil s tem, da se drži svojega dela in z uspešnimi obrambami svojih klientov pripomore k zmanjšanju števila zaprtih. Več

  • Staš Zgonik

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku Uporniki z razlogom v Mladini, št. 39, sem napačno navedel ime ene od mojih sogovornic. Pediatrinjo Mojco Ivankovič Kacjan sem po nemarnem preimenoval v Majo. Za napako se njej in bralcem opravičujem.  Več

  • NKBM pere bolje

    V nadaljevanju podajam prikaz nasprotnih dejstev k članku z naslovom »«NKBM pere bolje« avtorja Vasje Jagra, objavljenem v reviji MLADINA dne 29.9.2017 na strani 19 – 25. Ker je objavljeni članek daljši, bom v nadaljevanju tudi jaz nekoliko bolj podrobno predstavil svoje mnenje. Več

  • Rekviem za Muro?

    V časopisu Mladina je bil 22. septembra 2017 na 16. strani objavljen članek z naslovom Rekviem za Muro? avtorja Bernarda Nežmaha. V zvezi z navedenim člankom v skladu z zakonom o medijih želimo objavo popravka. V skladu z 28. členom Zakona o medijih prosimo, da odgovorni urednik določi naslov objave skladno z zakonom. Več

  • Traktat o slogu

    Odmev na kolumno Vagina dentata, z dne 4. avgusta 2017 in kolumno Traktat o slogu in pravih kandidatih, z dne 15. september 2017 Več

  • Popravek

    V intervjuju z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Juretom Lebnom smo po pomoti zapisali, da naj bi imel novi drugi tir železniške proge Koper–Divača 17-odstotni naklon. Načrtovani naklon je seveda 17 promilov. Več

  • Antična Miturgija

    Spoštovani, ker sem tudi sama kritičarka, mi ne pade na pamet, da bi komentirala oceno Bernarda Nežmaha o svoji knjigi Antična miturgija (Beletrina, 2017) – sicer je ugodna, dobila sem štiri zvezdice. Gre za nekatere informativne detajle, ki bi lahko zavedli bodoče bralce. Prvič, navedena tri dela, ki naj bi bila primerjalni primeri, nikakor ne ustrezajo profilu moje knjige: Kdo je kdo v antiki Vladete Jankovića, iz neznanega razloga prevedena iz srbščine, je skopa, zastarela kompilacija s številnimi napakami, leme obsegajo po nekaj vrstic, poudarek je na prosopografiji; njegovih Mitov in legend iz leta 2006, ki se resda ukvarjajo predvsem z verskimi, biblijskimi vidiki te tematike, avtor ne omenja. Delo Paula Harveyja, ki ga je na novo izdala M. C. Howatson, Encyclopaedia of Greek and Roman Mythology, je standardni oxfordski priročnik, za katerega sam Harvey pravi, da je kompilacija. Kar zadeva pastorja Gustava Schwaba – njegove Najlepše antične pripovedke (izbor iz večjega dela) so globoko cenzurirane verzije za dečke v šolah, takrat deklic tam še ni bilo. Knjige je Schwab izdal 1838–40 in jasno odražajo duh časa. Kot otrok sem ga seveda rada brala, a že v klasični gimnaziji je postalo jasno, da to ne more biti resen vir za mitologijo. V dveh primerih gre za priročniška dela, Schwab pa je nostalgična vrednota, a neuporaben. Moji vzori so bili teorija mita Jean-Pierra Vernanta, ki jo je prvič predstavil na ISH v Ljubljani (gl. Slapšak, S., Za antropologijo antičnih svetov, ISH, 2000), in posredno tudi The Uses of Greek Mythology Kena Dowdna (1992). Z Dowdnom sem se pogovarjala o tem na kongresu o mitologiji 2011 v Trstu in Ljubljani in tudi pozneje, in strinjala sva se, da se njegov in moj koncept razlikujeta. Na tem kongresu so se sicer udeleženci strinjali z mojim terminom miturgija in z njegovo teoretsko in metodološko pojasnitvijo. Moja miturgija ni leksikon/priročnik in to je res nekaj, kar lahko vsakdo, ki vzame knjigo v roke, takoj prepozna – tudi brez branja Uvoda. Več

  • Dobri, slabi in zli

    Pod tem naslovom je Stanka Prodnik komentirala zadnjo sejo »Preiskovalne komisije o TEŠ 6 in na koncu priporočila ogled za nazaj, ker bo aktualen tudi v prihodnosti. Meni tega ni treba, ker sem prenos spremljala sproti. Več

  • Izvor Slovencev

    Novinar je v članku svojo tezo podpiral tudi s tujimi primeri in med drugim ponesrečeno omenil poljsko skladbo Donatana, o kateri je zapisal: „Poljski konservativci tako na veliko slavijo svoje slovanske korenine in tradicijo; leta 2014 je državo na evrovizijskem tekmovanju zastopala pesem z nedvoumnim naslovom Mi Slovani (My Słowianie).“ Trditev novinarja ni resnična ali pa je vsaj zavajujoča. Bralcem predlagam, da si na youtube ogledajo pesem, kjer bodo seveda opazili, da je pesem preprosta humoristična ironija o Slovanih, posebej prirejena za Evrovizijo. Če pa si preberejo še besedilo v opisu pesmi, bodo opazili, da je pesem zgolj nadaljevanje prejšnje zelo odmevne pesmi „Nie Lubimy Robić’ (slo. Ne delamo radi), ki je tako kot celoten glasbeni projekt Donatana, navaden humor in bi ga težko povezali z vsebino članka vašega novinarja. Več

  • High Noon 2017

    Kaj je gospoda Miheljaka napeljalo k temu, da je uspešnega in priljubljenega kamniškega župana z dvakratnim mandatom vtaknil v „kopico klovnov, burkačev, estradnikov, starlet in posebnežev“, ve samo on (in najbrž še njegov „prijatelj“). Več

  • Čustva

    V svoji odlični kolumni nas g. Repovž spomni na članek Zlobiranci proti ministrici g. Mekine, kako dobro poznani lobiji želijo rušiti ministrico za zdravje, go. Kolar Celarc. Spomnimo se nekaterih ministrov, ki so javkali o lobijih in hitro odstopali, zdaj pa, ko nekdo kaže več poguma, kaj se vendar dogaja? Poudarjen je bil že namen zavarovalniškega lobija, da si proti javnemu interesu ohrani najvišjo posamično provizijo v zdravstvu. Potem so še poleg tisti, ki bi ga zaradi možnosti večjega zaslužka kar vsevprek privatizirali, na škodo enakopravnosti in dostopnosti za vse. Najbolj zlohoten, zdravstveno škodljiv in koruptiven za medijsko poročanje pa je tobačni lobij. Že 10 let trajajoči balkanski ‘’Weekend’’ kongres medijev in oglaševalcev pod sponzorstvom Adris grupe (do junija 2015 predvsem tobačnega podjetja, od takrat investirajo v zavarovalništvo v Sloveniji) poteka v Rovinju v starih tobačnih tovarnah. Zdaj bom navedel nekaj primerov tega vpliva, saj je bistveno, da so to izjemno pomembno zdravstveno temo, ki ugasne 10 slovenskih življenj vsak dan, skorajda naredili za ‘’lanski sneg’’. Več

  • Črna roka

    Dr. Božo Repe v svojem članku Črna roka navaja, da je dr.Tamara Griesser Pečar v knjigi Razdvojeni narod Črno roko defi nirala kot teroristično organizacijo kot so to bile komunistične organizacije; vsekakor pa je ne opredeljuje kot nekaj, kar naj bi pripadalo domobranstvu oz. katoliški cerkvi. Torej povedano z drugimi besedami, Črno roko je ogradila od domobranstva in stališč katoliške cerkve med drugo svetovno vojno. Lahko je danes, več kot 70 let po teh dogodkih, postavljati neke teze, všečne svojemu ideološkemu prepričanju, ki jih zagovorniki iz drugega ideološkega pola zaradi pomanjkanja zgodovinskih dejstev, zaradi njihovega zatajevanja in uničevanja, bolj težko relativizirajo ali celo ovržejo. Več

  • Ciril Zabret

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev

    Črna roka

    Z manjšim zamikom sem z velikim zanimanjem prebral članek dr. Boža Repeta »Črna roka«, objavljenega v Mladini 1.09.2017. Več

  • Prihaja Kelly

    V pismih bralcev je v Mladini št. 33 Peter Vilfan, nekdanji poslanec Zavezništva, ki je prestopil v DeSUS, zapisal več netočnosti, ki preprosto terjajo odziv. Od tega, kar piše, je res dvoje: stranka je tista, ki je sprejela sklep, da bo kandidatka Zavezništva za evropsko komisarko Alenka Bratušek. Škoda, da ni tega javno priznal že v času, ko se je začela gonja proti naši predsednici, in ne šele zdaj, ko je tudi specializirano državno tožilstvo po temeljiti kriminalistični preiskavi presodilo, da nepravilnosti pri tej politični kandidaturi ni bilo. Res je tudi to, da Vilfan te kandidature ni podprl, a ni bil proti – pri glasovanju na svetu stranke se je vzdržal. Vse ostalo, kar piše Vilfan, je resnica samo zanj. Več

  • Zmajev in iger

    Pri opisovanju lokacij v okolici Dubrovnika, kjer so snemali nadaljevanko Igra prestolov, sem botanični vrt Trsteno nehote preimenovala v Tisno. Oba kraja dobro poznam, zato se pozornemu bralcu, ki je lapsus opazil in me nanj opozoril, zahvaljujem, prizadetim pa za neljubo napako opravičujem.  Več

  • Armada je nujno zlo

    Rad bi se opravičil Petru Petrovčiču, ki me je po telefonu spraševal, zakaj sem Janševo mirovniško razmišljanje iz Problemov 1987/1 uporabil na predstavitvi svoje kandidature, ker sem mu odgovoril veliko premalo vljudno in zato tudi premalo natančno, ter ob tem dodal, da sem Janševo predosamosvojitveno razmišljanje predstavil kot dokaz, da smo se v osemdesetih razvijali v smeri, ki smo jo pozneje povsem zanikali, čeprav je naša edina rešilna bilka, če hočemo o sebi še naprej razmišljat kot o državotvornem narodu, da se vrnemo k takratnim vrednotam, saj nam je v nasprotnem primeru lastna država zgolj v škodo.  Več

  • Vlado Miheljak: Vagina dentata

    Spoštovani g. Miheljak Psihiater in zdravnik dr. sc. med. Janez Rugelj (1929–2008) je svoje življenje, ne samo poklicno, temveč celostno, posvetil reševanju ljudi v stiski. Delal je do nekaj mesecev pred smrtjo. Z njegovo pomočjo in po njegovi zaslugi dandanes veliko ljudi, ki so bili obsojeni na propad, živi polno in ustvarjalno življenje. Za svoje »vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo« je prejel tudi Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Intervjuje, kjer mu kakšne izjave res niso v čast, je običajno dajal v odmoru med enim in drugim pacientom. Dal jih je na stotine, a ne na svojo željo, temveč na pobudo novinarjev in medijev, ker je bil pač eden bolj karizmatičnih slovenskih zdravnikov z izjemnim in do sedaj še ne preseženim načinom dela. Vsi intervjuji (tudi strokovni) so, poleg druge, zelo obsežne dokumentacije o njegovem delu, urejeni in za raziskovalce dostopni v NUK. Če ga želite dostojno citirati, je treba vzeti v roke vsaj kako od njegovih knjig, kot so Pot samouresničevanja, Uspešna pot, Dolga pot in Zmagovita pot. V njih so jasno predstavljena njegova strokovna in človeška stališča, ki pa niso na voljo z enim klikom na spletu, temveč zahtevajo nekaj truda. Več

  • Črna roka

    Moj prvi spomin na Črno roko sega v leto 1945, ko sem desetleten izvedel, da je Črna roka na Gorenjskem ubila hčer in zeta šivilje ge. Pajer s Poljanske ceste, pri kateri smo med vojno nekaj časa stanovali v podnajemu. Toda odurno ni morila samo Črna roka; iz družinske kronike mi prihajata v spomin dva transporta iz začetka maja 1945, ko je okupatorska Organizacija Todt razpustila delovišča prisilnega dela in so nemški vojaki spremljali mobilizirance za prisilno delo domov. V enem transportu je bil moj dedek A. J. (letnik 1890), v drugem pa moj kasnejši tast V. K. (letnik 1902). Oba transporta so prestregli domobranci; pri prvem, v katerem je bil moj dedek, so domobranci prevzeli komando, odbrali nekaj prisilnih delavcev in jih likvidirali. Vojaki, ki so spremljali drugi transport, v katerem je bil moj tast, pa so bili koroški brambovci in so z naperjenimi puškami odgnali krvi željne „domoljube“ iz „druge slovenske vojske“, kot jih nekateri želijo imenovati. To nista bila edina transporta prisilnih delavcev, zato je bilo takih prestrezanj najbrž več, in tudi niso bili ubiti tik pred nemško kapitulacijo samo tisti prisilni delavci, ki so bili v transportu skupaj z mojim dedkom. Več

  • V frankih

    V članku z zgornjim naslovom avtor Borut Mekina govori o tem, da so predvsem tuje banke ponudile na našem trgu toksičen produkt, sedaj pa te iste banke aktivno ščitijo njihove domicilne države. A vendar, ali moramo res pričakovati servilnost ministrstva za fi nance do tujih bank? A ni primarna naloga vlade in ministrstev, da zagovarjajo interese države in državljanov? Čeprav stežka sprejemamo, da so nekaterim drugim medijem (Mladina in še kak medij izvzet) pomembnejši prihodki s strani bank kot pa korektna obravnava tematike, pa politika ne bi smela zastopati interesov tujih bank pri kraji državljanov. Cilj takih objav v nekaterih medijih je jasen: Poskrbeti, da ostane problem nerešen do trenutka, ko bo prišel na ESČP in bo zapitek plačala država. Najvztrajnejši primer takega zavajanja je časnik Finance, kjer skoraj dnevno napišejo kaj v bran bankam. Več

  • Kult spočetja

    Pod tem naslovom je bil v Mladini (25.8.2017) objavljen zanimiv članek novinarja Jureta Trampuša o tem, zakaj se katoliška cerkev še vedno tako goreče bori proti pravici do splava. V članku je citirana izjava nadškofa Zoreta z maše na Brezjah, ko se je spraševal, ali smo kot družba »dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti«. Dejstvo je, da družba ni varuh življenja od spočetja do naravne smrti. Posebno mesto med temi, ki ne varujejo življenja, pa ima ravno katoliška cerkev. Čeprav stalno govori o varovanju življenja, pa ga v resnici sploh ne varuje. Je proti življenju. Katoliška cerkev namreč predvideva smrtno kazen za mnogo moralnih prekrškov. Pobiti je potrebno homoseksualce, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Primer: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10) Kako je potrebno razložiti pozive k ubijanju, je odgovoril sam katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre torej za dobesedno izvrševanje pozivov k ubijanju, ki po bibliji v celoti veljajo še danes. Poleg tega pa cerkev podpira vojne in smrtno kazen posvetnih držav. Zaradi cerkve je umrlo milijone ljudi, ki zaradi nje umirajo še danes, da se ne omenjajo milijarde živali. Cerkev torej ne varuje življenja, kot bi to lahko izhajalo iz podtona nadškofovih besed. Več

  • Ne le simbolno nasilje

    Z velikim veseljem sem v 32. številki Mladine prebral uvodnik »Ne le simbolno nasilje«, ki ga je podpisal odgovorni urednik Mladine. Uvodnik govori o izpadih nad ženskami in ugotavlja, da ženske še vedno niso enakovredne in enakopravne z moškimi. Pisec omenja grobe teze o ženskah, ki si jih dovoli izreči aktualni predsednik ZDA, vendar brez škode zanj, saj mu volivci to tolerirajo. Več

  • Izvor Slovencev

    Tudi jaz sem z zanimanjem prebral članek Vasje Jagerja Izvor Slovencev. Genetsko smo v povprečju še najbolj podobni ne le Slovakom in Čehom, temveč tudi Hrvatom. Ja, pa ne vsem Hrvatom, temveč samo Kajkavcem. To, da so Kajkavci genetično Slovenci, vemo že zelo dolgo. O tem je bilo veliko napisanega, nazadnje pred dobrimi desetimi leti v knjigi našega mladega zgodovinarja Marka Zajca o slovensko-hrvaški meji v 19. in na začetku 20. stoletja Kje se slovensko neha in hrvaško začne (Modrijan 2006). Drugače pa je treba Jagerjev članek seveda pohvaliti. Pa tudi odmev Marjete Manfreda Vakar, ki je enako dober. Več

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem in velikim pričakovanjem sem kupil Mladino zaradi omenjenega naslova. Mladino že od nekdaj uvrščam med časopise, ki se izrazito poglobijo v tematiko in s tem veljajo za zelo verodostojne, zato Mladino kupim občasno, ko imam dovolj časa za branje in seveda ko je tematika, ki me pritegne. Tokrat pa nisem izvedel nič kaj novega o Izvoru Slovencev, vse skupaj se mi je zdelo usmerjeno v zaničevanje zanesenjakov, kot je npr. dr.Perdih, pa nekaj zasmehovanja je bilo na račun J.J. Slednje me sicer ne moti, saj J.J. ni glih “moja krvna grupa”, a to ne doprinese nič na poti do resnice kdo smo Slovenci in od kod prihajamo – to sem namreč od naslova pričakoval. Tudi sam sem sodeloval l.2007 pri raziskavah National Geographica v okviru Familly Tree DNA projekta a “svojim materialom”, torej poslal sem v ZDA svojo slino in za analize nekaj plačal. Rezultat je bil takšen, kot je najbolj verjeten zadetek med moško populacijo v Sloveniji, torej R1A1 (podskupina R1A). Kot omenja Jager, je ta haploskupina najbolj pogosta med Slovani (https:// en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_R1a#/media/File:Distribution_Haplogroup_R1a_Y-DNA. svg) in jo je imenoval slovanska, kar pa se v Indiji ne bi strinjali, saj je tam številčno največ nosilcev tega gena (ca. 200mio oz. 30% vseh moških). Prikaz razširjenost R1A v svetu: http://blogs.discovermagazine.com/gnxp/2012/10/r1a1a/#.WZZwn4VOJaQ. Več

  • Izvor Slovencev

    Henrik Tuma z Janšo – nazaslišano! Več

  • Kralj Instagrama

    V članku z zgornjim naslovom je novinar zapisal, da naj bi Pahorjeva vlada vendarle »dosegla nekaj uspehov, med katerimi velja izpostaviti krepitev socialne države«. Več

  • Prihaja Kelly

    V časopisu Mladina z dne 11. 08. 2017 je bil objavljen odgovor predstavnika za odnose z javnostmi pri stranki Zavezništvo na uvodnik Grega Repovža z naslovom Prihaja Kelly. Več

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem sem prebrala članek Vasje Jagerja, Izvor Slovencev. Več kot desetletje ljubiteljsko raziskujem dedne zapise, predvsem iz Slovenije in zamejstva, pa sem se čutila dolžno odzvati. Ko bi lahko samo vsemu zapisanemu potrdila, bi se verjetno oglasila samo na spletu in pohvalila tako ta članek kot intervju z dr. Glavačem, ker pa sem v sicer zelo pohvalno napisanem članku našla nekaj nerodnosti, čisto iz področja, ki se mu posvečam, se čutim dolžna bralcem nekaj dodatnih (po moje zelo pomembnih) pojasnil. Več

  • Žrtve vseh spomenikov

    Spomenik in plezalna stena Več

  • Čisto pravi policisti

    V tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si ste 28. julija 2017 objavili prispevek z naslovom Čisto pravi policisti, v katerem izpostavljate predvsem pomanjkljivo izobraževanje policistov. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti vam skladno z 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor Ministrstva za notranje zadeve. Več

  • Homoseksualci in drugi perverzneži

    V času kislih kumaric je bila že nevemkaterič, tokrat v Mladini, priobčena kritika zgleda rabe homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži, ki ga najdemo v slovarskem sestavku perverznež prve izdaje SSKJ. Da, res je bil leta 1976, ko je izšla prva knjiga tega slovarja, natisnjen zgled rabe, ki je odseval odnos tedanje družbe do homoseksualnosti. Vsi vemo, da je inkriminirani zgled rabe povsem normalen otrok svojega časa, kar je v sestavku celo na neki način zapisano. A pisec besedila je ob tem zagrešil nekaj težjih napak, kot je npr. ta, ko navede, da se homoseksualnost v prvi izdaji SSKJ definira kot perverzija. To preprosto ni res. Homoseksualnost je tako v prvi kot drugi izdaji SSKJ razložena kot spolna nagnjenost do oseb istega spola, kar je še danes točna in korektna razlaga. O tem, kako je homoseksualnost dejansko razložena v slovarju, se lahko vsakdo prepriča na slovarskem portalu www.fran.si, lahko pa tudi odpre prvo ali drugo tiskano izdajo SSKJ. Negodovanje nad dejstvom, da druga izdaja SSKJ na slovarskem portalu Fran še ni prosto dostopna, pa je leta 2017 vsaj nenavadno, saj je vsaj v jezikoslovnih krogih splošno znano, da smo oktobra 2014 javno obljubili njeno prosto objavo do konca letošnjega leta. Verjetno ni naključje, da je bilo zadnje časopisno grajanje slovarskih opisov s področja spolnosti ravno pred tremi leti, tik pred izidom druge izdaje SSKJ, ko se je v jezikoslovnih krogih že vedelo, da bodo te slovarske vsebine še posebej pozorno prenovljene. Več

  • Prihaja Kelly

    Grega Repovž je v uvodniku z naslovom Prihaja Kelly zapisal, da »je treba biti pošten in priznati, da je bilo hitropotezno imenovanje Violete Bulc /za evropsko komisarko/ dejansko izsiljeno, Cerar je bil sredi sestavljanja vladne ekipe, izsilila pa ga je Alenka Bratušek s svojim samoimenovanjem na to funkcijo«. Več

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    So trenutki, ko človek ob branju teksta dobi neverjetno potrebo, da napiše svoje mnenje. Gre tekst z naslovom Kdo bo ustavil tega človeka, kjer je popisano, kako je Boris Štefanec zanič predsednik KPK in kako se ne more primerjati z Goranom Klemenčičem. Hkrati pa tekst ne problematizira tega, zakaj KPK sploh obstaja. Več

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    Že leto in pol zelo javno in trasparentno postavljam vprašanje, kdo bo ustavil predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, pa vendar ga ni junaka, ki bi jasno in glasno odgovoril na to vprašanje, čeprav je odgovor več kot jasen, saj ga lahko razreši le predsednik republike, če mu to z izglasovanim sklepom predlaga Državni zbor. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    G. Franci Gerbec je v svojem odzivu na članek z zgornjim naslovom (Mladina, 21.7.2017, str. 4) zapisal več netočnosti v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zasebnikom s koncesijo, MC Medicor d.d. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Spoštovani g. Franci Gerbec: V vašem prispevku v zadnji številki Mladine ste negativno ocenili oziroma zavrnili predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že v Državnem zboru in pričakujemo, da ga bodo poslanke in poslanci jeseni sprejeli. Vaša skrb za položaj koncesionarjev razumemo, saj je društvo, katerega član ste, eden izmed pobudnikov za ustanovitev in solastnikov družbe MC Medicor d.d, ki opravlja zdravstveno dejavnost s koncesijo, kot ste pojasnili v prispevku. Vaše stališče spoštujemo in je legitimno, bralke in bralce pa moramo seznaniti z dejansko vsebino predlagane novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zapisali ste namreč, da se koncesija za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeli za največ 15 let. To je samo »pol resnice«. V noveli zakona je dana tudi možnost podaljšanja še za dodatnih 15 let v primeru, da se ugotovi, da še obstaja potreba po podelitvi te koncesije. Skupno ima torej zasebnik možnost opravljati zdravstveno dejavnost s koncesijo skupno 30 let. S takšnim predlogom obdobja podelitve koncesije zagotavljamo trajnost obravnave pacientov pri izbranem izvajalcu zdravstvenih storitev ter zagotavljamo podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na transparenten in konkurenčen način, kar sta osnovni načeli koncesijskih razmerij. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Na članek o nenavadnem rušenju zdravstvene reforme ob pomoči civilnodružbenih gibanj sta se z obsežnima pismoma odzvala dr. Marjan Toš, član Društva na srcu operiranih Slovenije, in Franci Gerbec, član istega društva in član upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Gerbca smo v članku imenovali gospod »Gerber«, za kar se mu opravičujemo in hkrati pojasnjujemo, da smo njegove navedke črpali iz uradnega magnetograma seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer je bilo očitno njegovo ime nepravilno zapisano. Več

  • Fašistična plaža

    V 28. številki Mladine smo v članku z naslovom Fašistična plaža napak zapisali, da je italijanski premier Matteo Renzi. Italijanski premier je seveda Paolo Gentiloni. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Pravosodni škandal

    V članku z zgornjim naslovom sem zapisal ime tožilke Blanke Žgajnar kot Barbara Žgajnar. Bržkone sem v zadnjem času preveč poslušal francosko šansonjerko Barbaro. Tožilki se opravičujem za nerodni imenski lapsus.  Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Novinar Borut Mekina v svojih člankih o našem zdravstvu zelo sistematično in vztrajno že dlje časa neusmiljeno obračunava z vsemi zasebnimi izvajalci zdravstvenih dejavnosti, ki so po njegovem mnenju očitno največji problem našega zdravstvenega sistema. Iz zadnjega in prejšnjih njegovih člankov je pravzaprav možen samo en sklep: čimpreje ali takoj prepovedati ali vsaj zelo omejiti možnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti s strani zasebnih koncesionarjev v osnovnem zdravstvu, pa tudi v bolnišnični dejavnosti. Pri tem novinar tudi demonizira posamezne civilne organizacije s tega področja, ki smo po njegovem samo kot krinka oz. tehnika, s katero zasebniki prikazujejo svoj interes kot splošnega. Stalna in priljubljena tarča njegovega pisanja v tej smeri so še posebej tretji srčni center v Sloveniji, to je družba MC Medicor d.d. iz Izole in Društvo na srcu operiranih, sedaj pa še Društvo za zdravje naroda. Pri tem novinar ne utemeljuje svojih ocen z dejstvi, temveč s pavšalnimi in nedokazanimi trditvami. Doslej še nisem uspel prebrati z njegove strani nobenih pozitivnih podatkov o vlogi in rezultatih dela zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, še posebej pa tudi ne o MC Medicor d.d. iz Izole. Ker sem v zadnjem članku izgleda tudi sam omenjen kot vzorčni primer »podpornika zasebne podjetniške iniciative na področju zdravstva«, naj mi bo dovoljeno zapisati v odgovor nekaj dejstev: Več

  • TicPavlin

    19. 7. 2017  |  Pisma bralcev

    Razkrita najbolj varovana skrivnost svetovne banke

    Pozdravljeni! Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku »Modra življenja so pomembna« sindikalna pojasnila napačno pripisal Policijskemu sindikatu Slovenije. Šlo pa je za pojasnila Sindikata policistov Slovenije. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Popravek 

    Pri intervjuju z dr. Mirjam Škrk o razsodbi arbitražnega sodišča v prejšnji številki Mladine je prišlo do dveh napak. Pri odgovoru na vprašanje glede pravic slovenskih ribičev smo zapisali, da je podlaga za njihov ribolov maloobmejni sporazum SOPS, ki dovoljuje lovljenje našim ribičem do 45.10 vzporednika, to pa je malo pred Limskim kanalom in ne »malo naprej.« Glede primera Tomšičevih parcel pa se je Hrvaška v postopku razsojanja sklicevala, da je njihovo partizansko gibanje rapalsko mejo anuliralo, kar naj bi potrdil AVNOJ leta 1943 in seveda ne leta 1949, kot se nam je zatipkalo.  Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Tednik Mladina, ki ga že desetletja redno in skrbno prebiram, je objavil zanimiv zapis izpod peresa novinarja Boruta Mekine o tem, kako zasebni koncesionarji v zdravstvu za uresničevanje svojih interesov izrabljajo civilne družbene organizacije. Pri tem se ne gre nobenih skrivalnic, pač pa direktno opiše konkretni primer Društva na srcu operiranih Slovenije. A na žalost povsem napačno navaja priimek predstavnika tega društva, ki ni Franci Gerber, pač pa Franci Gerbec in ki je samo član Društva na srcu operiranih. Njegov predsednik je namreč še vedno Bojan Petek. In Franci Gerbec je po navedbah novinarja Mekine na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo zagovarjal podjetniško iniciativo v zdravstvu. Pisec ne pozabi dodati podatka, da je gospod Gerbec tudi član Upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Na žalost tega zagovora nisem poslušal in ga ne poznam, poznam pa Društvo na srcu operiranih, katerega član sem že nekaj let. Predsednik Bojan Petek zelo dobro opravlja svoje delo, društvo pa nas res tekoče in izčrpno obvešča o vseh aktivnostih. Zato sem z njegovim delom zelo zadovoljen in vodstvo podpiram. Bojan Petek ureja tudi našo strokovno revijo Utrip srca. Več

  • Narodni škodljivci in destruktivci

    Novinar g. Bernard Nežmah, je v svojem pamfletu “Narodni škodljivci in destruktivci” v številki 26. vašega tednika naslovil problem postavitve Magnine lakirnice v Hočah. V tem sestavku sicer ustrezno napade vladni diskurz glede nasprotnikov projekta, vendar se mu zgodi tudi lapsus in sicer, ko ob naslavljanju Levice zapiše: “[n]obenega resnega, odločnega in sistematično vztrajnega odziva na vladno favoriziranje Magne nismo zasledili. Biti politično okoljsko usmerjen ni stvar parol na kongresih, ampak jasne in bučne manifestacije nasprotovanja politiki, ki ignorira okoljska vprašanja, kot to počne sedanja vlada.” G. Nežmah je očitno spregledal, da se Levica ni samo resno, odločno in sistematično vztrajno odzivala na favoriziranje Magne. Levica je edina parlamentarna stranka, ki je glasovala proti Zakonu o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica, t.i. Lex Magna, in je edina parlamentarna stranka, ki je konsistentna v svojem nasprotovanju tej investiciji. Poleg tega smo se udeležili tudi javne razgrnitve mnenj v Občini Hoče. Več

  • Intervju: Mateja Vraničar Erman

    V intervjuju z ministrico za fi nance Matejo Vraničar Erman je prišlo do napake pri prvem vprašanju. Ne drži namreč, da je ministrica nasprotovala prodaji NLB, pač pa je nasprotovala ustavitvi postopka prodaje NLB. Pravilno gre prvo vprašanje takole: ‘Od vseh ministrov ste samo vi nasprotovali ustavitvi postopka prodaje NLB. Zakaj?’ Za napako se ministrici in bralcem Mladine opravičujem.  Več

  • N’toko: Večni otroci

    Veliko resnice je povedane v kolumni z zgornjim naslovom. Je pa malce preveč enostranska, saj avtor nikjer za omenjeno situacijo ne položi vsaj malo krivde tudi na tisti, ‘trpeči del mase, ki je brez služb in perspektive’. V masi je moč in masa je totalno nesposobna to uporabiti sebi v prid. Več

  • Pregorelo okolje

    V “Zeleni karti” iz Mainaua (1961) med drugim piše: “Tehnični razvoj in gospodarstvo sta nepogrešljiva predpogoja današnjega življenja, dejstvo pa je, da naravnih virov, porabljenih za ta predpogoja, ni možno nadomestiti, niti poljubno pomnožiti. Zato je nujno, da istočasno načrtujemo in ukrepamo, da bi dosegli ravnovesje med gospodarstvom in naravo, in da bi to ravnovesje tudi zavarovali.” Več

  • Intervju: Andrej Rozman – Roza

    Res da gre za malenkost, a se mi zdi potrebno opozorit na lektorski popravek, ki je spremenil pomen mojega odgovora. V avtoriziranem intervjuju je pisalo „... od dosedanjih narodnjakov pa so mi všeč Avseniki in Henčki, ki so imeli nekaj vzdušja, značilnega za rokenrol.“ Več

  • TV: Čas kislih nasmehov

    Spoštovani, danes sem v zadnji Mladini prebrala članek „Čas kislih nasmehov“, v katerem me omenjate z imenom in priimkom v povezavi z dogodkom, ki ga po krivici pripisujete meni. Več

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Pismo uredniku! Več

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Draga Mladina! Več

  • Ekonomija: Učna ura Kemisa

    Naslov sem vzel s tako naslovljenega prispevka dr. Bogomira Kovača v 22. številki Mladine (2. junij 2017). Preden zaidem v srž mojega pisanja, tole: dr. Kovač, izvrstno ste opisali vse bistveno pred takimi dogajanji in vsa odvečna dejstva, ki se zaradi malomarnosti, torej po nepotrebnem, in še česa, v kriznih razmerah dogajajo žal tudi pri nas. Več

  • Iz tržaškega Primorskega dnevnika: O Cosoliju in dokumentih z oznako »nepreverjeno«

    Ko se je v ponedeljek, 29. maja, na spletni strani Primorskega dnevnika pojavil članek »Pirjevec zaupnik Digosa«, skoraj nisem mogel verjeti naslovu. Prvi dvom je nastal, ko sem prebral, da gre za članek Reporterjevega novinarja Igorja Kršinarja, ki je povzel vsebino nekega nepreverjenega dokumenta iz Udbovskega arhiva, omenjenega v knjigi Igorja Omerze »Pahor v žrelu Udbe«. Dvomi so postali iz vrstice v vrstico večji. Konfldent Udbe, poznan le po šifri, sicer pripadnik italijanske državne policije, naj bi razkril koprskim udbovcem delovanje tržaške kvesture. Da so nadzirali Borisa Pahorja je razumljivo, a ne le v 80-ih letih, pač pa mnogo prej, ko je z Ubaldom Vrabcem in skupino mladih, med katerimi je bil tudi Bojan Brezigar, ustanovil Slovensko levico, ki se je pridružila Slovenski skupnosti. Prav tako so nadzirali tudi ostale štiri komponente Skupnosti, nekdanjo Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko katoliško skupnost, Slovenske krščanske socialce in Neodvisne Slovence. Da bi bil Jože Pirjevec konfident Digosa in mu poročal o delovanju stranke, je malo verjetno, prvič ker se ni udeleževal sej Slovenske skupnosti, čeprav je bil njen kandidat na listi Južnotirolske ljudske stranke. Več

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti

    V članku »Stare in bodoče smrti« se je dogodil lapsus: legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik ni bil govornik na spominskem srečanju za bitko pri Turjaku leta 1943, ko se je ta vršila, ampak leta 2003.  Več

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti 

    Pisci nove resnice o času II. SV ugotavljajo, da je vse skupaj le komunistična zarota. Zaveznikom protikomunistitov so partizani pošiljali vojne komisije, sestavljene iz samih komunistov ali njihovih simpatizerjev. Kočevski proces je dokaz, da so zakone in ustavo kraljevine Jugoslavije pisali komunisti. Tako so v ustavo napisali, da se vojska Jugoslavije ne sme postaviti pod zastavo tuje države brez predhodne odobritve skupščine (v času vojne je odločala vlada namesto skupščine). V času vojne, izrednih razmer se z ukazom omejijo zakoni in predpisi. Prepovedano je izročanje lastnih državljanov tuji državi. Še bolj je vidna revolucionarna zakonodaja v zakonih, tako: s smrtno kaznijo in ali dolgoletno do dosmrtno robijo se kaznuje vodiče, ovaduhe in vsakogar, ki bi s širjenjem sovražnikovih pozivov in razglasov z namero, da bi sovražniku v čemerkoli pomagal; neizpolnitev vojaške dolžnosti s sklicevanjem na svoje versko, politično ali kako drugo prepričanje, vojne ujetnike, ki prelomijo častno besedo, da se ne bodo več bojevali proti Jugoslaviji in jih ponovno zajamejo z orožjem. Oficirje, ki prestopijo k sovražniku ali se samovoljno vdajo, se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi v čl. 1, točka 5: stopanje v zvezo z osebo ali z družbo v inozemstvu zato, da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa drugega, določenega v prednjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskega lista ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroj, red ali javni mir naše države. Kršenje tega zakona se kaznuje s smrtjo. Čl. 20: Vse temu zakonu protivne odredbe iz občega kazenskega zakonika in drugih kazenskih zakonov kakor tudi zakona o tisku, zakonov o društvih in shodih, zakona o posesti in nošenju orožja in vseh drugih zakonov, prestanejo veljati, ko stopi ta zakon v veljavo. Dodatno so sprejeli Zakon o povračilu škode zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obtoženih takšnih dejanj. Komunizem je bil razširjen tudi v Haagu in Ženevi, saj 4. Haaška konvencija dopušča organizacijo »milice«, ki deluje po Vojnih zakonih. Še huje državljanom, ki so vstopili v službo sovražne države, ne priznava zaščite po Vojnem pravu, beri vojnih ujetnikov. Deklaracija o ranjencih pa zahteva od vseh vpletenih strani, da jo spoštujejo, ne glede, na to ali so v boju ranjeni pripadniki regularnih ali neregularnih enot. Tu se postavi vprašanje, kako so ravnali »protikomunisti« ali pravilno MVAC z ujetimi ali ranjenimi partizani in civilisti, kajti bili so del italijanske cesarske armade. Več

  • Orbanov strojevodja

    Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli. Več

  • Uvodnik: Krema za čakre

    Vsi naši tiskani mediji so večinoma cepljeni na slabe novice, dobra novica težko najde ustrezen prostor in ustrezen zapis v časopisih. Zato me je prijetno presenetil uvodnik Mladine 9. junija 2017 z naslovom Krema za čakre. Sicer površno obravnava različne lestvice, kjer je uvrščena tudi Slovenija precej visoko - seveda pa bi bila lahko še višje, če bi bili kriteriji malce drugačni. Več

  • Pismo Jožeta Pirjevca Borisu Pahorju

    Spoštovani Boris Pahor, Več

  • Umazana Magna

    Vsi nergamo nad politiki. Ti so, po moji oceni, še zgledni, glede splošno prisotne »butastosti«. Morda so na planetu bolj »butasti« od Slovencev samo še Hrvati. Čeprav imajo vetrnice! Morda pa samo Dalmatinci niso »butasti«? Nočemo vetrnic, ker so baje škodljive. Na Krasu so bili najprej problem ptiči, ki so samo pri nas tako butasti, da bi se zaletavali v njih. Ko smo poplačali »ljubitelje« ptic, so zdaj problem medvedi. Baje imajo tam kar 60 km širok koridor, po katerem se gibljejo in bi jih vetrnice gotovo motile. Pa jih res skrbijo medvedi? Če bi jih, bi jim zgradili nadhod čez avtocesto, kot je to za divjad povsod normalno, celo na Hrvaškem. Več

  • Strah pred volitvami

    V sestavku z navedenim naslovom avtorica Urša Marn navede tudi, da je “… v državi, kjer je lastniških več kot 85 odstotkov stanovanj…” težko doseči soglasje o obdavčitvi premoženja. Navede tudi podatek o številu stanovanjskih enot, iz katerega sledi, da ob 2 milijonih prebivalcev pride ena stanovanjska enota na 2,3 prebivalca, kar je manj, kot šteje članov povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5; SURS, splet). Stanovanj je torej v Sloveniji dovolj. Zakaj je takšen problem uvesti “pravično” obdavčitev nepremičnin? Če je bojazen zastran tistih (starejših) posameznikov, ki imajo eno samo (mnogo preveliko) stanovanjsko enoto, v kateri živijo, se ga da razrešiti: le-to se na ustrezen način izvzame iz obdavčenja, ustrezno pa se obdavči vse tiste enote, ki jih posameznik ne potrebuje kot lastno bivališče. Več

  • Nezainteresirani dijaki demotivirajo profesorje, to pa vodi v zniževanje kvalitete šolstva

    Družba si svojih posameznikov še nikoli prej v zgodovini ni mogla privoščiti tako dolgo in poglobljeno izobraževati kot danes. Poglavitni in edini namen šole bi moral biti posredovanje znanja, ki ga je človestvo odkrilo in zbralo v času svojega obstoja in to znanje bi moralo biti samo po sebi zanimivo in navdihujoče. Situacija v kateri smo trenutno, pa je iz šole naredila mukotrpno in dolgočasno tekmo, kjer so zmagovalci znani že vnaprej, vsi ostali pa poskušajo po liniji najmanjšega odpora preživeti to nujno zlo. Več

  • Prerivanje za šankom

    V članku sem napačno navedel, da je bil izid glasovanja o predlogu novele zakona o omejevanju porabe alkohola na parlamentarnem odboru za zdravje 8 ZA in 6 PROTI. V resnici je ZA novelo zakona, ki vnovič dovoljuje točenje alkohola na športnih prireditvah, glasovalo 11 poslancev, PROTI pa le eden, predsednik odbora Tomaž Gantar, ker se mu »zdi najmanj ironično, da v nasprotju z vso strokovno javnostjo, tudi s stališčem Vlade, pristojnega ministrstva Odbor za zdravstvo sprejme predlog, s katerim škodujemo interesom javnega zdravstva in ljudem.« Za napako se opravičujem.  Več

  • Tito: 10 skrivnosti

    Članek dr. Pirjevca ponavlja, čeprav je naslovljen samo na Josipa Broza Tita, ki pa simbolizira drugo jugoslovansko državo, v zelo grobi obliki, še enkrat predstavo o Jugoslaviji kot eni sami črni kroniki in historia scandalis. To je zelo površen in senzacionalističen pristop k predstavitvi in pojasnitvi druge Jugoslavije, ki pa je zelo razširjen, saj so v njem zastopani vsi elementi značilnega za rumeni tisk. Več

  • Knjige: Tone Kralj in prostor meje

    Največja publicistična draž gospoda dr. Bernarda Nežmaha je Slovenija od maja 1945 dalje. Ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi izrekel kritičnih misli in napisal kake domislice, ki naj bi ga potrjevala v njegovem protikomunističnem početju. V Mladini prejšnjega tedna se je pomudil ob knjigi Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Ugajal mu je »poseben umetniški jezik« s katerim se je Kralj oglašal na razmere časa, v katerem je živel in ustvarjal. V svojem cerkvenem slikarstvu je Tone Kralj svetopisemskim negativcem nadeval glave fašističnih in nacističnih veljakov ( predvsem Mussolini in Hitler) in tako na Primorskem izpovedoval svoje politično prepričanje. V času, ko je to slikarstvo nastajalo, je bil to zelo drzen dialog umetnika s fašistično oblastjo, čeravno za cerkvenimi zidovi. Po vojni pa naj bi, po Nežmahovi trditvi, režim komunizma Kraljevo domiselno kritiko zatrl in tako naj bi bila slovenska kultura osiromašena za spačene obraze Tita, Kardelja in Kidriča, ki bi zrli s cerkvenih sten. Če je Kralj lahko ustvarjal pod fašizmom, naj bi pod komunizmom ostal praktično brez dela in bil je dolgo izbrisan iz leksikonov. Tako ugotavlja Nežmah. Več

  • Vetrnice statusa quo

    Novinar Staš Zgonik v prvem stavku članka zapiše: ‘’Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva.’’ Prvo vprašanje, ki se mora ob tem postaviti je, zakaj pa naj bi jim uspevalo? Kaj pa naj bi prinesle Sloveniji? In kaj bi odnesle? V prispevku odgovora ne najdemo. Kakšna je smiselnost, pomen vetrnih elektrarn (VE) za Slovenijo? Pri tem iščemo celovit, celosten, holističen odgovor, saj samo tak je kolikor toliko objektiven in razvojno utemeljen. Gre za oceno umestitve teh industrijskih objektov in industrijskih con v družbeni in fizični prostor, za presojo celostnih vplivov, vključno z gospodarskimi. Poleg tega po energetskem zakonu niso dopustne. Prednost ima namreč zmanjšanje porabe elektrike pred novimi kapacitetami (7.člen). Vetrno elektriko zlahka privarčujemo in je nepotrebna. Ni težko utemeljiti, da bi VE Sloveniji prinašale samo škodo. Več

  • Brezposelnost je treba braniti

    Kot osebi z izkušnjami z Zavodom za zaposlovanje bi radi replicirali na objavo Tanje Podobnik Zec z Zavoda RS za zaposlovanje (Mladina, 12. 5. 2017, Pisma), ki se nanaša na kolumno Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti. Več

  • Za otroke gre

    Na to temo se sicer ne bi oglašal, ker je že dodobra prežvečena, če ne bi avtorica Nina Berovič vse tiste, ki zagovarjajo obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim razglasila za verske fanatike. Res sprevrženo, saj ravno ti, ki se cepljenju upirajo, nimajo na svoji strani ne stroke, ne znanosti, ampak se sklicujejo le na govorice in že stokrat ovrženo raziskavo. Fanatično se oklepajo nikoli dokazanih trditev kot bi bile verske dogme. In sedaj se najde nekdo, ki ravno to očita strokovnjakom, izkušenim zdravnikom in Nobelovim nagrajencem. Več

  • Za otroke gre

    Vedno znova me preseneti, s kakšno gorečo vztrajnostjo novinar Staš Zgonik piše članke na temo cepljenja. Več

  • Brezposelnost je treba braniti

    Spoštovani, v tedniku Mladina je bila 26. 4. 2017, na strani 59, objavljena kolumna avtorja Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti. Več

  • Konec prodaje “socialnih” stanovanj

    V zvezi s člankom vam sporočamo, da navedbe avtorja Borisa Matića ne odražajo pravih informacij glede delovanja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada ( v nadaljevanju Sklada), zato za razumevanje podajamo točne informacije. Več

  • Cerar ima (spet) prav

    Poziv SMC na razvedrilni tek ob žici je res krona. Se še čudite, da se je ta osrednja vladna stranka znašla na četrtem mestu v anketi, koga bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo? Športni dogodki ob nekdanjem poteku žice, ki je Ljubljano spremenila v koncentracijsko taborišče, brez spomina na tiste strašne čase in brez spoštovanja takratne Ljubljane so seveda nesmisel. Ko so Italijani postavili žico, sem bil star nepolnih sedem let. Prvi doživljaj je bil, da sta pri nas prenočili dve gimnazijki, ki po šoli nista mogli domov. Med moje otroške spomine spada tudi, kako so Italijani ponoči ob preiskavi stanovanja brskali po mojih igračah, pa „španski jezdeci“, s katerimi so sredi dneva blokirali ulice, pa stalne novice, koga so ustrelili po policijski uri (včasih ilegalce, često pa fante, ki so se vračali od dekleta); ko sem ležal 1944 na kirurgiji v sobi s 40 posteljami, sem videl, kakšne barve je kost, ki gleda iz telesa, saj so tja prinašali ljudi, ki so ob žici stopili na mino. In še in še. Pa to so spomini neudeleženega otroka ... Kakšni so šele spomini drugih, denimo tistih mojih sorodnikov v svaštvu, ki so jim Italijani sredi Ljubljane požgali hišo? Pa vseh tistih, ki so jih odvlekli v taborišča? Več

  • Okus prihodnosti

    Ob rojstvu poskrbijo za zdravje že v porodnišnici, starost se konča navadno tudi med zdravniki, ves vmesni čas naj bi bilo naše zdravje odvisno od zdravega načina življenja. Toda, vprašajmo se, kako naj živimo zdravo med vsemi strupi na tem svetu? Več

  • Kadilski teater

    Umreti zdrav, to je brez dvoma lepa ideja in človek ji ne more ugovarjati. A to ne spreminja dejstva, da je novi proti-tobačni zakon v odnosu do gledališča pretiran in bizaren. Nisem človek, ki bi klical na pomoč zdravo pamet, ampak v tem primeru ti drugega skoraj ne ostane. Če Sneguljčica na odru na primer snifa kokain, je to za mladinsko publiko v redu. Ne sme pa palčku pasti cigareta iz žepa. V tem ozračju ni več možno razumno razlagati, zakaj se ne da več resno uprizoriti drame Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja, če ti proti-kadilski zakon visi okrog vratu. Intelektualni domet odgovora na pomen umetniške svobode seže do argumenta, da je v umetnosti itak vse »fake«. Več

  • Za otroke gre

    Članek Staša Zgonika predstavi izjemna prizadevanja in težave študentov medicine, ki se trudijo ljudem pojasniti, zakaj so nekatera cepljenja nujna, denimo cepljenje majhnih otrok proti ošpicam. Omeni tudi sramotno delovanje Andrewa Wakefielda, ki je z lažjo sprožil dvom v smiselnost takih cepljenj. Z nekaj lahko najdljivimi informacijami se zavemo, da tu ne gre le za zavajanje, ampak za globalni zločin. Več

  • Kadilski teater

    Pozdravljeni! Več

  • Ničelna toleranca

    Spoštovani! Več

  • Družba in položaj odvisnežev od trde droge

    Kot mati zdaj mrtve hčere, odvisne od heroina, bi rada rekla sledeče: Najprej se je treba zavedati, da odvisnež od trdih drog ni kriminalec, je pacient. Zahod se zgraža nad filipinskim predsednikom in njegovim bojem proti mamilom v duhu Hitlerja, za katerega se je predsednik opredelil sam. Zdaj že država plačuje po 200 do 300 dolarjev za umor enega preprodajalca mamil, ki je dostikrat sam odvisen in nima druge možnosti zaposlitve kot droben ulični kriminal. Toda ali smo mi kaj boljši? Namesto varnih hiš, kjer bi pod nadzorom zdravniškega osebja pacient dobil drogo in si jo pod higienskimi pogoji lahko iniciiral, mi izvajamo tihi genocid in dovoljujemo, da mladina išče zatočišča v propadlih hišah, pod mostovi itd., na voljo kriminalcem, prekupčevalcem z belim blagom. Več

  • Nemški sredinec Natu, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem pomešal hruške in jabolka, zapisal sem, da je Slovenija lani obrambne izdatke povečala za 11 odstotkov, medtem ko so se naši izdatki za razvojno pomoč povečali za 0,03 odstotka (BDP – op.a.). Dejansko primerljivi podatki so sledeči: Lani smo obrambne izdatke (glede na 2015) povečali za skoraj 40 milijonov evrov ali nominalno za 12 odstotkov, izdatki za razvojno pomoč pa so se predvsem zaradi begunske krize povečali za 15 milijonov evrov, s 57 na 72 milijonov, kar predstavlja 21 odstotno povečanje. Za napako se opravičujem. Več

  • Brezdomci kot turistični vodiči, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku o primerih uvajanja brezdomcev kot turističnih vodičev v nekaterih zahodnih prestolnicah zapisal, da v Sloveniji pobude za tovrstne oglede zaenkrat še ni bilo. To ne drži. Irena Bilčić iz projekta Nevid(e)na Lublana nas je opozorila, da se je takšna pobuda pojavila in uresničila že leta 2013, od takrat pa takšni ogledi, ki jih vodijo brezdomci, ves čas potekajo. Doslej je bilo izvedenih že 160 ogledov, ki so se jih udeležile različne skupine, slovenske in tuje, od osnovnošolcev, študentov do strokovnih delavcev, novinarjev in politikov. O svojih izkušnjah pri vodenju teh ogledov v časopisu Kralji ulice pogosto pišejo vodiči-brezdomci. Več o projektu na Facebook strani Nevidena Lublana in na domači strani https://nevidenalublana.com/.  Več

  • Kadilski teater

    Pod tem naslovom je novinar Staš Zgonik objavil novico o vloženem amandmaju na pred kratkim v državnem zboru soglasno sprejeto tobačno zakonodajo. Ta pa ni ena najstrožjih na svetu, kot je navedeno - tako želi zadevo uokvirjati le industrija zasvojenosti, raka in smrti -, pač pa je med naprednimi, med tistimi, ki skušajo zavarovati življenje in zdravje ljudi. Dve državi sta kajenje namreč že odpravili, večina naprednih pa je na dobri poti, da to kmalu uresniči. Vendar te izjemno logične predstavitve problema ne slišimo pogosto. Zakaj je tako, je v zvezi z mediji lepo pojasnila Nina Knavs februarja 2016. Logično je, da sta prav skupini igralcev in novinarjev za tobačnike zelo pomembni. Ne pozabimo, govorimo o najsmrtonosnejšem izdelku v zgodovini človeštva: o cigareti. Kar izvaja tobačna industrija, je svojevrsten družbeni parazitizem: pobirajo dobičke, jih delijo lobistom, določenim ustanovam, ki jim lahko koristijo in posameznikom, ki še zastopajo njihove interese (teh je vedno manj), vse, nekajkrat višje stroške: izgubo življenj in zdravja, invalidnost, izgubo dela, revščino, neenakost in onesnaženje – pa nosijo tako posamezniki, njihovi svojci, kot tudi družba in država v celoti (prav tisti, ki gledališča plačujejo). V resnici je kajenje na odrih le neke vrste ozadje; neopazno je, ker je tako stalno prisotno (t.i. ‘’wallpaper’’ efekt), daleč od resnice, ko kadilce potiska v revščino proti družbenemu robu, v zasvojenost, bolezen in smrt – tega po mojem vedenju ni prikazala še niti ena predstava. Več

  • Banksterji

    Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga usmerja državno tožilstvo, (odgovor je bil nepodpisan, op. p.) je v odgovoru na članek »Banksterji« zapisal, da ne bo ponovno navajal dejstev in pojasnil, ki so nam jih že poslali in ki naj bi jih Mladina namenoma ali zaradi nerazumevanja opustila. Kot primer navajajo spoštovanje računovodskih standardov pri knjiženju ugotovitev iz pregleda kakovosti sredstev (t.i. AQR) oziroma vrednosti zavarovanj iz leta 2013. V odgovoru na članek Jazbec nepravilno citira članek, piše, »da novinar Mladine zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen ’z znanimi računovodskimi standardi’, čeprav smo mu pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil, ne upošteval ne omenil.« Dejansko smo v članku povzeli vsebino odredbe za hišno preiskavo, ki je potekala pri guvernerju Boštjanu Jazbecu ter drugih osebah. Zapisali smo, da kriminalisti niso našli dokumentacije, ki bi utemeljevala način, kako so preko AQR nižali kapital bank in nato povzeli osnovni očitek preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec v navedenem primeru zoper guvernerja Jazbeca: »Jazbec naj bi se namreč zavedal, da vse te metode niso skladne z uradnimi mednarodnimi računovodskimi standardi.« Drži, da so v Banki Slovenije pred oddajo članka na naše vprašanje odgovorili, da trditev, da je bil AQR neskladen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne drži. V dokaz so navedli uraden priročnik ECB iz marca 2014: »Trditev o neskladnosti AQR z MSRP (mednarodni računovodski standardi – op.a.) zanika tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (sporočilo), katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR.« A na strani 13 omenjenega priročnika – kar v odgovoru guverner Jazbec ne omeni - piše, da določene ugotovitve AQR niso skladne z mednarodnimi računovodskimi standardi, recimo »extrapolation of findings from sampled files to the wider portfolio,« torej posploševanje iz vzorčenja. Več

  • Banksterji

    Na navedbe urednika Grege Repovža v uvodniku Sodobna kolaboracija in novinarja Boruta Mekine v članku Banksterji (oba objavljena v Mladini, št. 14, 7. aprila 2017) ne bomo ponovno podrobno odgovarjali z navajanjem dejstev. Šlo bi namreč za ponavljanje številnih dejstev in pojasnil, ki smo jih v zadnjih letih posredovali novinarjem Mladine, iz objavljenih člankov pa sklepamo, da so njihovo objavo bodisi namenoma ali zaradi nerazumevanja strokovnih vsebin, opustili. Tudi tokrat novinar Mekina recimo zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen „z znanimi računovodskimi standardi“, čeprav smo mu neposredno pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pa pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil ne upošteval ne omenil. Prav tako tudi ni pojasnil, na katerih nasprotnih dejstvih ali strokovnih razlagah utemeljuje svoj zaključek. »Vprašanje«, ki ga je naslovil na Banko Slovenije, objavljamo na koncu. Več

  • Mlad, izobražen, zaposlen – utopija?

    Razgovor v Podjetju Neimenovano je dobro potekal, izpraševalci so bili navdušeni nad mojimi izkušnjami in aktivnostjo, gospa Petra je celo pripomnila, da bi jim nekdo takšen prav prišel v Podjetju Neimenovano. Ob koncu intervjuja pa je direktor omenil, da programu Usposabljanje na delovnem mestu sledi zaposlitev preko javnih del. Takrat je postalo jasno, da ne glede na uspešnost razgovora, nimam možnosti zaposlitve, ker ne ustrezam pogojem za zaposlitev preko javnih del, saj še nisem eno leto prijavljena na ZRSZ. Očitno bom morala še nekaj mesecev sedeti doma, pošiljati prošnje in čakati, da bom zaposljiva preko javnih del, drugače nisem primeren kader za delodajalce. To namreč ni bil prvi primer, da bi me zaposlili, če bi me lahko preko javnih del. Ukrepi ZRSZ niso ravno v dobrobit mladim iskalcem zaposlitve, če jih delodajalci izkoriščajo. Usposabljanje na delovnem mestu naj bi prinašalo pridobivanje izkušenj, novih znanj in spretnosti za mlade. A hkrati ne prinaša delovne dobe, plače, zavarovanja in zagotovila, da bomo po usposabljanju dobili službo. Kaj pa tisti, ki smo visoko izobraženi in že imamo nekaj izkušenj in bi samo želeli dobiti redno zaposlitev, kjer bi lahko s svojo močno voljo do dela, sposobnostmi, znanjem in izkušnjami pripomogli k napredku? Več

  • Možinovi pričevalci

    Trenutno so zelo aktualne t.i. “fake news” – in trditve Izaka Koširja v Mladini, z dne 31.3.2017, brez dvoma spadajo v to kategorijo. Kot vodja programa Študijskega centra za narodno spravo neresnične navedbe v članku, v katerem se kot že mnogokrat doslej z insinuacijami in neresnicami poskuša obračunavati s Študijskim centrom za narodno spravo in njegovimi sodelavci, odločno zavračam. Pravkar je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije podaljšala naš program za naslednja štiri leta – in sicer na podlagi izredno dobrih ocen tujih neodvisnih recenzentov. Kot pričajo besede enega od ocenjevalcev o prispevkih članov programske skupine in o znanstveni kvaliteti njihovih izdelkov: ”V svojih izvirnih znanstvenih prispevkih, znanstvenih monografi jah in poročilih z mnogih konferenc in okroglih miz v Sloveniji in v tujini so predstavili rezultate svojih raziskav kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20.stoletju, tako iz zgodovinskih kot tudi iz pravnih vidikov … Člani programske skupine so sodelovali s šestnajstimi inštitucijami (iz dvanajstih držav), ki raziskujejo karakteristike in posledice totalitarnih sistemov v 20.stoletju …“ Zaključi, da je uspeh programske skupine “above average” [nadpovprečen]. Več

  • Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku

    Na predzadnji dan marca (2017), ko so v prostorih Društva slovenskih pisateljev pripravili tiskovno konferenco in na njej zavrnili odnos (naše) države do »samozaposlenih v kulturi«, je Delo objavilo podatek, da so na skupščini NKBM določili plačilo nadzornikom banke 6.250 evrov mesečno (vsakemu). Morda se kdo še spominja, da je to banka, v katero je (naša) država vložila znesek v višini petih letnih proračunov ministrstva za kulturo in tako odobrovoljila ameriškega kupca, da jo je potem kupil za petino tega zneska. Naslednjega dne (31. marca) je pisateljica Gabriela Babnik v Mladini objavila zapis »Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku« in v njem analizirala položaj samozaposlenih v kulturi pri nas. Istega dne je prejela obvestilo Ministrstva za kulturo, da bo čez 90 dni izgubila ta status in naj si po tem prispevke plačuje sama. Več

  • Ustavnosodno nazadovanje

    Citiran zapis novega ustavnega sodnika Klemena Jakliča pred nekaj leti: »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine... « (z dodanimi otrobi o otrocih in vnukih), je ponaredek ali plagiat. Ni v prid integriteti vrhunsko izobraženega pravnika. Originalna izjava dr. Boštjana M. Turka se namreč glasi, da gre za »največjega Slovenca, kar jih je spoznala naša zgodovina«. Kakorkoli, v času od izjave dr. B. M. Turka do zapisa ddr. Jakliča naj bi zgodovina »spoznala« in potrdila kult o največjem Slovencu. Več

  • Starejša generacija – dežurni krivci

    V letošnji prvi številki Mladine dr. Lilijana Burcar piše o zadevi, ki je ne razume. Več

  • Kdo tepe protestnike?

    Z zaključkom uvodnika Grege Repovža („Represija ni nikoli domislica policajev - represija je odločitev vlade“) se seveda zelo strinjam - moram pa odločno protestirati proti povsem neresničnemu in za policijo krivičnemu zatrjevanju v mnogih medijih zadnje dni, da je policija „tepla protestnike“, ki so prejšnjo sredo zjutraj pred azilnim domom na Viču protestirali proti vrnitvi družine Korba-Sulejman na Hrvaško. Tam sicer nisem bil, a je bilo tamkajšnje dogajanje posneto in predvajano na vseh televizijah, tako da je lahko vsakdo videl, da je policija tam čisto korektno in spodobno opravila svoj posel. Protesta in protestnikov ni ovirala - intervenirala pa je zoper tiste protestnike, ki so hoteli fizično preprečiti kombiju, da bi odpeljal iz azilnega doma. Tudi pri tem ni bilo videti, da bi koga pretepala - le proč so odvlekli tiste, ki so se ulegli pred kombi, in podobno. Več

  • Intervju: Rafael Mihalič

    Intervju s prof. Mihaličem ima provokativen naslov, ki pa tako kot sama vsebina intervjuja zahteva odgovor. Implicitno se namiguje, da javno mnenje nima zdrave pameti, kar je najmanj nespoštljivo. Zdrava pamet je tudi stvar pogleda in je vezana na kriterijsko funkcijo, po kateri vrednotimo možnosti. Oseba, ki kupuje avto, lahko po zdravi pameti izbere najcenejši avto za svoje potrebe (najnižja investicija), lahko gleda na najnižjo porabo (strošek obratovanja), lahko vrednoti po NCAP testih (varnost), izbira po kriteriju zanesljivosti in okvar (stabilnost obratovanja), ali pa izbere drago prestižno znamko za vzbujanje zavisti pri sosedih ( javno mnenje). Več

  • Maja Novak: Orante

    Maja Novak v svoji kolumni pod naslovom Orante opozarja na problem molivk pred ljubljansko porodnišnico. Točno definira tovrstne molitve: »z molitvijo poskušamo prepričati, podkupiti, pregovoriti boga, naj stori nekaj, česar sicer ne bi«, sicer pa je njeno razmišljanje po mojem strel v prazno. Vse preveč se ukvarja z vero in vernostjo, molitvijo, namenom posta in nedotakljivostjo ustave. Ustava ni nedotakljiva, saj je predvidena procedura za njeno spreminjanje. Vsakdo se lahko zavzema za spremembo kateregakoli člena, in poskuša to tudi doseči po za to določeni proceduri. Ukvarjanje z vero in vernostjo molivk pa je odveč, to je njihova privatna stvar. Treba pa bi bilo razkrinkati, da ni tu nikakršne vere, niti za vzorec ne. Molivke očitno ne verjamejo v moč svojih molitev, ne verjamejo, da bodo uslišane. Več

  • Prednostni umetniki

    V Mladini je bilo 17. marca objavljeno pismo gospoda Alena Ožbolta ter nekaterih umetnikov, na katerega pošiljamo odgovor. Več

  • Psiho

    Vlado Miheljak je v novi številki spisal izrazito duhovit, a ne povsem točen prispevek. Ne le v Sloveniji, temveč v večjem številu držav nekdanje SZ in SFRJ, so in bodo preštevilni politiki, ki bodo kar naprej dopovedovali, kako je bilo prej vse grozno, mračnjaško, zasužnjeno, trpinčeno ... Hrvaška in tri baltske države so še bolj tipičen primer kot naš. Ali gre tu res za množično notranjo identitetno disfunkcijo nekdanjih komunistov? Menim, da ne. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Brezimni odgovorilnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) seveda boža mojo dušo v delu, kjer ponavlja moj argument, kako ne moremo govoriti o nacionalnem programu duševnega zdravja, ko pa ga ministrstvo za zdravje kljub zakonski obvezi ni nikdar predložilo v sprejem in potrditev, četudi bi šele nacionalni program omogočil izvedbo vseh novosti, ki jih je prinesel Zakon o duševnem zdravju (zagovorništvo, obravnavo v skupnosti, bolj enakomerno razporejeno skrb za duševne motnje, obravnavo v skupnosti ...). Se pa potem vprašam: če NIJZ vse to ve, potem je od leta 2008 gotovo nič kolikokrat opozoril svoj nad-organ (ministrstvo) na tragično potrebnost nacionalnega programa in nam bo to z veseljem tudi dokumentiral? Ker sicer bomo res pomislili, da so imele ‘nacionalne koordinatorice SZO kolaborativne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju’ morda pa res preveč časa in energije, da so potem popoldne iste objekte, ki so jih zjutraj v službi analizirale in kolaborirale, terapirale s postom in molitvijo? Več

  • 17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Prednostni umetniki

    Vprašanje mag. Mateji Demšič, vodji Oddelka za kulturo MU MOL Spoštovani, ker v svojem odgovoru na pisanje Mladininega novinarja Izaka Koširja, omenjate javni interes in seveda se na to sklicujemo tudi podpisniki tega pisma, vas sprašujemo oziroma prosimo, da v dobrobit transparentnosti tega postopka (kot tudi vseh bodočih postopkov) pojasnite, razložite kriterije in posledično točkovalnik (zbir točk), ki je botroval rezultatu o izboru umetnika za atelje na Svetčevi in o katerem piše novinar v svojem članku. Več

  • Prednostni umetniki

    Ne bom odgovarjal na do mene kot umetnika žaljivo pismo mag. Mateje Demšič, vodje Oddelka za kulturo MU MOL, ki je za njeno funkcijo neprimerno in nespodobno. Poglejmo, kaj je v resnici moja krivda. Da sploh zastavljam, da si sploh upam zastavljati javna vprašanja zaradi po mojem mnenju spornih odločitev in dejanj pri oddajanju ateljejev v Ljubljani? In da sem ne-umen, ker sem dobival »pojasnila, ki bi jih sicer moral razumeti?« Ne, res jih ne razumem in nisem zadovoljen z njihovimi pojasnili. Vprašanja zastavljam javno zato, ker na njih nisem dobil prepričljivih niti argumentiranih odgovorov z MOL-a: Več

  • Brezkompromisna upornica Zofka Kveder

    V navdušujočem sestavku Marjana Horvata o Zofki Kveder in najnovejšem knjižnem opisu njenega življenja (Manca G. Renko, Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, 2017) je dragoceno tudi omenjanje nekam zastrte vloge pesnic in pisateljic v slovenski književnosti. Horvat za sklep poudari, da opus Zofke Kveder »po mnenju poznavalcev še ni dobil primernega mesta v slovenski književnosti«. Ne glede na nekoliko nejasen pomen besede »mesto« (morda gre za mesto v izobraževalnih učbenikih, morda za zastopanost na knjižnih policah, morda za branost, morda za živost umetniškega sporočila, morda za znanstveno ukvarjanje s pisateljico, morda za strokovno vrednotenje njenih del, najbrž pa za vse skupaj in še kaj) bi takole, vsaj proti koncu pisanja – najbrž bi se našel prostor za to – vendarle lahko bilo omenjeno, da je Marja Boršnik skupaj z Eleonoro Kernc pred 2. svetovno vojno poskrbela za izid Izbranega dela Zofke Kveder (7 knjig). Več

  • Intervju Zoran Janković

    V tedniku Mladina številka 9 z dne 3. marca 2017 je bil objavljen odziv Zavezništva socialno liberalnih demokratov, kjer med drugim izpostavijo, da vlada Alenke Bratušek Ljubljančanom in Ljubljančankam ni vzela niti evra. Navedbe ne držijo, saj je iz spodnje razpredelnice razvidno, koliko sredstev je Mestna občina Ljubljana prejela po Zakonu o glavnem mestu od leta 2010: Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Od srca in brez slabega namena sem se nasmejal, ko sem prebral pismo gospe dr. Sane Čoderl Dobnik. Če bi psihoterapevti tako ognjevito zagovarjali svoj poklic, kot svoje mnenje zagovarja gospa, bi verjetno tudi v Sloveniji že imeli sprejet Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog tega zakona je bil na osnovi širokega strokovnega konsenza pripravljen pred leti. Ta določa izjemno zahtevne pogoje za pridobitev naziva psihoterapevta in zagotavlja ljudem veliko večjo dostopnost do psihoterapevtskih storitev kot je to danes. Zdaj že leta leži v nekem predalu in iz pisma dr. Čoderl Dobnikove je lepo razvidno, čemu je temu tako. Kar pa ne pomeni, da je to samo slabo. Za razumevanje situacije je potrebno pogledati širšo sliko. Pred stoletji znotraj medicine psihiatrija še ni obstajala. Potem so pionirji psihiatrije svoji vedi mukoma priborili položaj kot znanost in poklic znotraj medicine. Pred kakimi 100 leti so si nato še psihologi izborili mesto znotraj psihiatrije in s tem uradne medicine. Psihologi, ki opravijo specializacijo pod okriljem psihiatrije, pridobijo naziv klinični psihologi. Pred temi dogodki niti poklic psihiatra niti poklic kliničnega psihologa nista obstajala. Več

  • Samopohabljanje

    Moje vrednostne sodbe o Banki Slovenije, pogosto kar o guvernerju Jazbecu, ki je tam pač glavni, res niso zelo blage. Vendar sledijo dejanjem in opustitvam Banke Slovenije, ne pa moji dobri ali slabi volji. Domnevam, da utegnejo postati še ostrejše, potem ko bo morala Banka Slovenije, kot je odločilo ustavno sodišče, razkriti nekatere bančne skrivnosti, ki jih tako rada drži zase, pa če je to potrebno ali ne. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    S poskusi reguliranja psihološke in psihoterapevtske dejavnosti se ob svojem vsakodnevnem kliničnem delu ukvarjam od povojev samostojne slovenske države. Študij psihologije, specializacijo iz klinične psihologije, kasneje pa iz analitične psihoterapije in skupinske analize sem večinoma opravila še v časih prejšnje domovine Jugoslavije. Imela sem srečo, da sem bila leta 1989 na strokovnem obisku v ZDA, kjer sem ugotovila, da obstajajo na področju psihološke in psihoterapevtske dejavnosti licence, dovoljenja za zasebno delo, večkratna preverjanja kompetenc, častna razsodišča, ki so imela veliko dela s pritožbami in kršitvami svojih članov. Več

  • Prednostni umetniki

    Alternativna dejstva Alena Ožbolta ali Kaj umetnik ne razume, novinar Košir pa ne vpraša. Več

  • Intervju: Zoran Janković

    Vlada Alenke Bratušek Ljubljančankam in Ljubljančanom ni vzela niti evra Več

  • Samopohabljanje

    Kolumnist Janko Lorenci je v zadnji kolumni Samopohabljanje uporabil za izhodišče pisanje Velimirja Boleta v zadnjih Gospodarskih gibanjih ( januar 2017) „Kako velik je dobiček bank?“ Pustimo ob strani kolumnistove redne vrednostne sodbe o ravnanju Banke Slovenije in guvernerja, ki sicer niso nove, jih pa avtor zaostruje iz kolumne v kolumno. Zanimiv je zadnji odstavek o avtorju Velimirju Boletu, za katerega piše, da je v širši javnosti slabo znan, saj se javno noče izpostavljati. No, tako slabo znan pa vendarle ni, predvsem pa je zelo vpliven. Velimir Bole je tisti ekonomist, ki je med drugim v obdobju 2003 do 2012 delal za nekatere slovenske banke, ki so morale v času krize zaprositi za državno pomoč, tudi za ministre (tako piše kolumnist) in tudi za Banko Slovenije. Ne dolgo tega je napisal naročeno študijo o (predragi) sanaciji bank, ki pa je do danes še nismo prebrali in javnosti ni razkrita, čeprav so o „Boletovi študiji“ poročali takorekoč vsi mediji. Več

  • Naj raje prepisuje govore

    Ob kulturnem prazniku vedno veliko poslušamo in beremo o kulturi, gledamo lahko številne predstave in nastope ter razstave, ob tem pa kulturniki vseh vrst » jamrajo in iščejo rešitve « predvsem v skopuškem državnem proračunu. Našo kulturo moramo razvijati za nas in še za vse bodoče rodove, da bomo tudi obstali kot narod, čeprav smo utesnjeni med velike sosede z drugačno kulturo. S kulturo moramo živeti vsak dan! In to od zibke do groba. Ob tem moramo povprašati svojo vest in terjati odgovore od naših oblastnikov, kaj je vsakdanja kultura, ki nas bo z roko v roki z etiko in moralo kot angel varuh zavarovala in branila pred vsemi lažnivci, tatovi in prevaranti, ki so brez vsake kulture, omike in vesti. Več

  • Naj zaposlovalec

    V podjetju Lidl Slovenija je že skoraj 1300 zaposlenih, od tega jih je več kot 70 odstotkov, pretežno v trgovinah, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji trenutno pri izračunu mesečnih pokojnin poleg zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, upošteva tudi dopolnjeno delovno dobo – čas zaposlitve v urah. Zaposleni za krajši delovni čas od polnega imajo sicer možnost, da si pokojninsko dobo za razliko do polnega delovnega časa doplačujejo sami, a to po sedanji pokojninski ureditvi ne izboljšuje njihovega položaja, saj bodo kljub doplačilom do polne pokojninske dobe zneski njihovih starostnih pokojnin nižji, kot bodo zneski pokojnin tistih, ki skupno vplačajo enako vsoto, a so zaposleni za poln delovni čas. V podjetju Lidl Slovenija menimo, da je tak sistem do zaposlenih za krajši delovni čas nepravičen in ne omogoča enakopravne obravnave. Iz tega razloga smo leta 2014 na pristojno ministrstvo vložili tudi predlog za spremembo zakonodaje in pozvali k ukrepanju, vendar so bili naši predlogi zavrnjeni. Več

  • Plin za izvoz

    Geoenergo d.o.o je imetnik izključnih pravic za izkoriščanje in prodajo mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji in ima z družbo Ascent Slovenia Limited sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operating Agreement), na podlagi katere ta zagotavlja sredstva za potrebne aktivnosti. Julija 2016 je Geoenergo z družbo INA sklenil pogodbo o prodaji surovega naravnega plina znotraj Geoenergovih in Ininih proizvodnih sistemov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Bralci, ki od daleč spremljajo razpravo na temo prispevka Privatizacija duševnega zdravja, so si lahko na podlagi odziva Sane Čoderl Dobnik, predsednice Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, v številki Mladine z dne 10. 2. ponovno izgrajevali mnenje na podlagi pristranskih informacij ter nekaterih netočnih pripisovanj (recimo moje domnevne povezanosti s SFU). Avtorica prispevka s svojim debatnim slogom poziva h klasičnemu slovenskemu polemiziranju, ki ga lahko vzporedno prebiramo v ostalih pismih bralcev, kjer se zdi, da smo v ločenih čolnih in vsak uveljavlja ‘svojo resnico’ ter si želi, da se sosedov čoln potopi. Lahko samo ponovim, da si želim dialoške razprave, temelječe na celovitem, izčrpnem primerjalnem pregledu regulativ področja podpore ljudem v duševnih zagatah ter na objektivnem in vključujočem pregledu analiz učinkov psihoterapevtske podpore, pa tudi metarefleksiji raziskovanja tako kompleksne tematike. Kot pravijo dodatni odzivi: “Čas je, da se različni strokovnjaki vprašamo, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem v stiski dejansko zagotovili pravočasno in kvalitetno podporo in pomoč. Merilo vsega je človek in njegovo počutje oziroma sprememba le tega po prejeti pomoči. Veličina strokovnjaka pa se med drugim meri tudi po tem, v kolikšni meri zna prisluhniti drugim strokovnjakom, sprejemati kompromise in dobre rešitve, seveda vse absolutno v okvirih strokovnosti in preverjenih resnic.“ (http://metta.si/razmisljanje-ob-prispevku-privatizacija-dusevnega-zdravja-v-mladini-januar-2017/). Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Prispevek o psihoterapevtski dejavnosti je odprl veliko relevantnih vprašanj o stroki, v kateri trenutno v Sloveniji velja zakon iznajdljivejšega in čim bolj neoliberalno usmerjenega posameznika, ker - kot so kolegi lepo razložili - manjkajo sprejeti in z vseh strani upoštevani kriteriji za formiranje psihoterapevta, upoštevanje evalvacijskih meril za posamezne psihoterapevtske šole in predvsem ustrezen ter strokoven nadzor nad dogajanjem. Tako poleg visoko educiranih in kvalitetnih psihoterapevtov (ki jih je žal veliko premalo za potrebe ljudi v stiski) cveti šarlatanstvo, v katerem so odprte možnosti za izkoriščanje stiske in trenutne sugestibilnosti ljudi s problemi, ob tem pa se množijo »šole«, ki ne ponujajo pomoči, pač pa direktivne nasvete, ki izhajajo bolj iz terapevtovih stališč in prepričanj, kot iz klienta ali strokovne utemeljenosti. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, prebrala sem vaš članek Privatizacija duševnega zdravja in ker sem ga ocenila kot zavajajočega in globoko nekorektnega, se želim nanj odzvati. Prepričana sem, da moje pisanje ne bo edini odziv nanj in upam, da boste lahko objavili še en članek, ki bo bolj korektno predstavil situacijo psihoterapije v Sloveniji. Kot veste, so psihoterapija, psihologija (tudi klinična) in psihiatrija različna področja skrbi za človekovo duševno zdravje in je zato popolnoma neprimerno, da psihologi obravnavajo in omalovažujejo psihoterapevtsko stroko. Psihoterapevti v Sloveniji se združujemo v okviru dveh organizacij, ZPS in SKZP, od katerih je slednja članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) in je posvojila njihov Etični kodeks in visoke strokovne standarde – na ravni teorije, osebne izkušnje in prakse pod supervizijo – za pridobitev diplome oz. naziva psihoterapevt, zato so vaše besede nekorektne. Seznam kvalificiranih psihoterapevtov različnih smeri si človek, ki išče te vrste pomoč, lahko pogleda na SKZP spletni strani pod Register psihoterapevtov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Trenutna razprava o rešitvah pri zagotovitvi kakovostnih psihoterapevtskih uslug v javnem zdravstvu in regulaciji psihoterapevtske dejavnosti je zalo dobrodošla; zato sem bil tudi zelo vesel prispevka na to temo, v katerem je bilo predstavljeno dejstvo, da je klinično psihološko in psihoterapevtsko delo v sistemu javnega zdravstva pomembno, a vse bolj obremenjeno ter da je mest in denarja za specialistično izobraževanje kompetentnih strokovnjakov mnogo premalo. Podatek o razmerju med številom specialistov kliničnih psihologov in psihoterapevtov ter prebivalcev v primerjavi z drugimi državami v EU je dovolj zgovorno. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, opozoriti bi želeli na napačno navajanje dejstev novinarke Urše Marn v članku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja, ki je bil v Mladini objavljen 20. 1. 2017. V članku je zapisano: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatkov o obremenjenosti kliničnih psihologov ne zbirajo. Priznavajo sicer, da bi bil dodaten kader na področju duševnega zdravja dobrodošel, ‘vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije o tem, kateri profili bi bili najbolj potrebni.’ Ta odgovor je smešen, kajti dolge čakalne vrste jasno kažejo na pomanjkanje specialistov klinične psihologije.« Navedeno povzema zgolj del odgovora, ki je bil novinarki poslan 19. 10. 2016, in se je glasil: »Iz naših podatkov žal ne moremo oceniti obremenitev psihologov, ker se v ZUBSTAT (Zunajbolnišnična statistika) teh storitev ne poroča. Dodaten kader na področju duševnega zdravja bi bil dobrodošel – tako na področju krepitve duševnega zdravja, prve psihološke pomoči, kot tudi hitrejšega dostopa do zdravljenja ter celovite obravnave, vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije, kateri profili bi bili najbolj potrebni.« Ker je navedek skrajšan, ne odraža dejansko zapisanega, da se NIJZ zaveda kadrovskih potreb na področju duševnega zdravja, ampak implicira na brezbrižnost NIJZ do obravnavane problematike in kadrov na področju varovanja duševnega zdravja. Poleg tega smo novinarki odgovorili, da čakalnih dob za področje klinične psihologije ne beležimo, torej ne moremo pavšalno sklepati o točno določenih profilih, ki primanjkujejo. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Kot klinična psihologinja s 35 leti delovnih izkušenj v zdravstvu sem se razveselila objave članka Privatizacija duševnega zdravja, saj se o naši stroki v medijih govori izjemno redko. Deloma je za to gotovo kriva skromnost kolegic in kolegov, deloma pa naša preobremenjenost: članek lepo razkriva obseg pomanjkanja našega kadra. Klinična psihologija je v svetu priznana samostojna stroka. V Sloveniji izobraževanje v obliki specializacije iz klinične psihologije poteka že desetletja. Kot stroka, bogata z znanjem s področja duševnega zdravja, ki je spodbudila ustanavljanje svetovalnic za otroke in mladino, soustanavljala centre za duševno zdravje, skrbela tako za zdravo populacijo v smislu preventive, tako tudi za ljudi z duševnimi motnjami preko diagnostičnih postopkov in kurativno z rehabilitacijo, kliničnopsihološkim svetovanjem, rehabilitacijo na področju nevropsihologije, se ukvarja z raziskovanjem in seveda tudi s psihoterapijo. Psihoterapija je pomemben del zdravljenja oseb z različnimi oblikami duševnih motenj in specialisti klinične psihologije so kot zdravstveni delavci obvezani in večinoma tudi educirani za tovrstno dejavnost – obnovljena specializacija zahteva zaključeno izobraževanje do supervizijskega nivoja iz ene od psihoterapevtskih modalitet, ki so se do sedaj v zdravstvu pokazale kot najbolj učinkovite in jih večina svetovnih zavarovalnic kot učinkovite tudi financira (vedenjsko kognitivne, dinamske, analitične in sistemske družinske terapije). Ne nazadnje je bil Leopold Bregant, ki je iz Nemčije v naše zdravstvo prinesel psihoterapijo, po poklicu klinični psiholog (po tem, ko je končal pravo in psihologijo). Bil je prvi učitelj psihoterapije kliničnim psihologom in psihiatrom, ki so delovali znotraj zdravstva in se združevali v Sekciji za psihoterapijo pri Zdravniškem društvu Slovenije. Ta sekcija je bila zibelka in inkubator nastajanja psihoterapevtov in novih psihoterapevtskih smeri. Spodbujala je tudi vključevanje v izobraževanje iz psihoterapije drugih poklicev (pedagogi, socialni delavci …), ki so znotraj zdravstva bili v kontaktu s pacienti. Več

  • Fabrikacija liderja

    Bernard Nežmah se zelo trudi obdržati pri življenju mit o ubogih esdeesovcih, na katere za vsakim grmom preži Zarota. V zadnjem Pamfletu piše o Hudobnih silah na Delu, ki da člane SDS izganjajo z lestvice popularnosti, kljub temu, da je v anketi o volitvah stranka SDS (le kako ji ob Hudobnih silah to uspe???) na prvem mestu. Kaj pa, če je v resnici takole? Več

  • Uredništvo

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Zadnji dnevi dinozavrov

    Opravičilo Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Ob branju odziva dr. Sane Čoderl Dobnik so me spreletavali mešani občutki. Najprej sem pomislil, da nima smisla karkoli odgovarjati, saj se mojega prispevka k diskusiji o pereči problematiki normiranja in regulacije področja psihoterapije v Sloveniji loteva v vzvišenem, arogantnem in pokroviteljskem tonu. Vendar sem se nazadnje odločil, da napišem še nekaj vrstic, v upanju da bom na ta način kaj malega prispeval k vzpostavljanju dialoškega prostora. Ki pa je možen le če vsi, ki smo vanj vključeni, ohranimo zadostno mero medsebojnega spoštovanja, da kljub razlikam v pogledih zmoremo diskusijo ohraniti na takšnem nivoju, ki bo pripeljala do strokovnih rešitev v korist mnogim ljudem, ki dandanes krvavo potrebujejo psihoterapevtsko pomoč. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Avtorici prispevka kaže čestitati, ker ji je uspelo razburkati kalno in usmrajeno vodo področja (duševnega) zdravja. Pri tem ne trdim, da je vsebina povsem korektna in ustrezna. Predvsem pogrešam natančno razmejitev med specializacijo iz psihiatrije, specializacijo iz klinične psihologije in specializacijo iz psihoterapije. Več

  • In vendar se premika

    Z zanimanjem sem prebral prispevek pod naslovom »In vendar se premika«. Najbrž nisem edini, ki je spoznal, da je pisec zadel v polno. Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji prisotna miselnost, da so za vse, kar nam ni prav, krivi evro birokrati. Ne trdim, da v različnih primerih to tudi ni res. Namreč, gre za pogost pojav pri ljudeh, ki imajo oblast in s tem tudi moč, da to tudi počnejo. Vendar avtor prispevka opozori tudi na drug pojav, to je, da nesposobneži ali zavistneži, ki zaradi prisotnosti sredstev EU, svojih interesov ne morejo postaviti v prvi plan, izkoriščajo to »dejstvo« kot opravičilo za svoje nekorektno in neodgovorno delovanje. Zato za slabo stanje v svojem »vrtičku« iščejo in najdejo krivca, ki je odgovoren za njihovo lenobo in nesposobnost pri izvedbi projekta. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek, pametna odločitev, da svojo polemiko z mano zaključujete, saj bi v nasprotnem primeru morali ob mojih navedbah izvirnih dokumentov in dejstev premisliti marsikatero svojo izjavo! Ali pa predelati na novo dobljeno informacijo, ki je - očitno - še niste slišali ali prebrali. Že te trditve, ki ste jih napisali, bodo šle v almanah ideoloških, apologetičnih izjav o revoluciji. Npr. izjava: »Besede ‘boljševiška logika, ‘boljševistični način mišljenja’ itd. nimajo z dogajanji med NOB na Slovenskem nič opraviti in tudi s slovenskimi komunisti ne.« Pa še kar nekaj takih trditev ste zapisali, ki jih tudi med bolj levo usmerjenimi zgodovinarji ne srečamo več. In ne med »navadnimi« partizani. Da takšna apologija, trdo opravičevanje revolucije gre na račun pomena in časti narodnoosvobodilnega boja, sem zapisala že večkrat, pa se ne »sliši«. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Na področju duševnega zdravja v Sloveniji že nekaj let spremljamo skokovit porast števila zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov, ki oglašujejo, da študente usposabljajo za delo z ljudmi z duševnimi motnjami, dejansko pa izobražujejo za v Sloveniji neobstoječe poklice, ki so v javnem sektorju nezaposljivi. O tem med drugim govori odličen članek novinarke Urše Marn, ki je v svojem poglobljenem prispevku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja očitno dregnila v osje gnezdo, vsaj po odzivih v Pismih bralcev sodeč. Komentarje dr. Metke Kuhar in gospoda Tomaža Flajsa razumemo kot nadaljevanje pritiska, da se diplomantom privatnih univerz in različnih novih, tudi izrednih študijev odprejo vrata zdravstva, šolstva in socialnega varstva ter s tem dostop do financiranja iz javnih sredstev. Korektno bi bilo, da bi oba, dr. Metka Kuhar, komunikologinja, ter gospod Tomaž Flajs, profesor francoščine in angleščine, v začetku svojih predstavitev razkrila svojo povezanost z zasebno Univerzo Sigmunda Freuda. Povedno je tudi to, da oba kot primer zgledne regulacije področja psihoterapije navajata Avstrijo, od koder izhaja omenjena univerza in spregledata dejstvo, da je avstrijski model ureditve področja psihoterapije v evropskem prostoru izjema, ne pa pravilo zgledne regulacije. Več

  • Banalnost rasizma

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi), krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J., v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo, a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Kdor ima šibkega duha, se mora pač na nekaj opirati. Na križ, zvezdo ali berglo. Ta križ je povzročil v zgodovini več gorja in smrti kot vsi drugi verski simboli s svojimi verami skupaj. Pod njim se je iztrebljalo plemena, narode, rase in druga verstva. Še zmerom stoji in nadaljuje svoje brezsrčno poslanstvo (ne glede na dobrodušnega, a močno začasnega papeža), ter sedi na naropanih zakladih. Tudi ob asistenci takšnih, kot sta zgoraj omenjena tesna sodelavca pri delu in molitvi. Na tem križu seveda ni več Kristusa, če je sploh kdaj bil. Na koncih se močno krivi. V svastiko.  Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar, nisem se vajena pogovarjati preko časopisov in revij, a vam bom vseeno pojasnila in vas pomirila, da z mojo pieteto ni prav nič narobe. Bog in Kant sta lahko priči. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana dr. Spomenka Hribar, tovarišica Konjajev je v svojem odgovoru predsedniku Pahorju zelo spoštljivo in dostojanstveno povedala vse, kar je bilo potrebno. Vsako dejanje, vsak dogodek ima svoje vzroke in posledice, ga je med drugim opozorila. Zato naj samo ponovim: oba nastopa predsednika Pahorja pri prekopu mrtvih iz Barbarinega rova v Maribor nista bila pietetno dejanje. Vi ga želite na vsak način opravičiti, nisem pa opazil prepričljivih argumentov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Problematika na področju psihoterapevtske dejavnosti postaja vedno bolj aktualna, zato velja pozdraviti prispevek Urše Marn, ki pa kljub vsemu vsebuje kar nekaj pomanjkljivosti in celo napačnih informacij. O njih je v odzivu na članek že pisala gospa Metka Kuhar in v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) se z njenimi pripombami večinoma strinjamo. K njenim protiargumentom, s katerimi se odziva na trditev, da so samo trije psihoterapevtski pristopi - psihoanalitična terapija, vedenjsko-kognitivna terapija in sistemska družinska terapija - dovolj znanstveno dokazani in so se v praksi izkazali za dovolj učinkovite, bi dodali še naslednje podatke: * do leta 2011 je bilo , če je verjeti iskalniku PubMed, opravljenih 701 meta-analiz raziskav psihoterapije; * meta-analize raziskav kažejo, da obstajajo majhne, če ne nične razlike med posameznimi psihoterapevtskimi pristopi glede njihove učinkovitosti (vir: Wampold, B.E. in Imel Z.E. (2015) The Great Psycotherapy Debate. New York in London: Routledge). Več

  • Privatizacija duševnega zdravja ..2

    Prispevek Privatizacija javnega zdravja odpira pomembno tematiko strokovnosti in dostopnosti psihološke in psihoterapevtske podpore ljudem – več kot potrebne podpore! Novinarka s pomočjo izbranih sogovornikov prikaže, da področje svetovanja in psihoterapije pri nas ni ustrezno regulirano, predvsem pa opozori na množico problematične ponudbe te podpore, ki ima lahko (in obstaja kar nekaj primerov) škodljive učinke. Žal pa prispevek izpade kot lobiranje za klinične psihologe kot edini možen profil – ob psihiatrih – ki naj bi nudil primerno podporo ljudem z (vsakovrstnimi) duševnimi težavami. Pri tem s pomočjo citiranja specialistke klinične psihologije ovrednoti že leta pripravljen predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti kot past, ki naj bi predvsem podpirala finančni interes zasebnih izobraževalcev psihoterapevtov. Prav tako avtorica kar privzame interpretacijo, da so samo trije psihoterapevtski pristopi dovolj znanstveno dokazano učinkoviti, da jih “priznavajo vsa ključna svetovna združenja in mednarodne klinične smernice za zdravljenje”. Novinarka ni iskala informacij pri nobenem od izpostavljenih zasebnikov ali akterjev, ki si prizadevajo za zakon. Kar nekaj jih je tako doživelo diskreditacijo brez možnosti besede njih samih ali njihovih klientov. Tako članek daje vtis, da se je dala prepričati medicinskemu lobiju, ki očitno ne želi odpreti vrat za izvajanje psihoterapije nikomur drugemu razen kliničnim psihologom in seveda psihiatrom. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja ..1

    V razlagi državne zapletenosti v tragedijo duševnega zdravja se novinarkini sogovornici dr. Sani Čoderl Dobnik prikrade pomembna napaka, na katero uporabniki in preživevci psihiatrije opozarjamo že vrsto let: ni res, da se je lani ‘iztekel petletni Nacionalni program duševnega zdravja, ki je predvideval pet novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, a kaj, ko iz tega ni bilo nič’. Več

  • Koliko človečnosti?

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi) , krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J, v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo,a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    »Želim si tudi, da bi politiki in mediji brez pompa zagrebli mrtve. Nič več. Samo to bi bilo zame pravo pietetno dejanje.« Zgornjo misel je napisala gospa Polona Jamnik z Bleda v komentarju mojega odgovora gospe Zori Konjajev o pieteti, o pokopu žrtev iz Hude jame. Več

  • Ognjemet kot naravna katastrofa

    Branje tega pisanja, ki je rezultat pamfleta (po SSKJ: sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek; sramotilni spis …) avtorja Bernarda Nežmaha, za marsikoga ne bo prijetna stvar. Marsikdo (in ve se, kdo) bo skočil pokonci in se postavil v bran avtorju pamfleta z zgornjim naslovom. Brez argumentov, seveda. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana zdravnica dr. Zora Konjajev s svojim pismom predsedniku Pahorju gotovo ni imela namena spodbuditi polemik. Hudo mi je, če mogoče burkajo njen tako zasluženi duševni mir. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek! Več

  • Tobak proti funkcionarjem

    V pregledu leta 2016 nam prodorni novinar Borut Mekina lepo predstavi nezdružljivost interesa tobačnih kartelov in javnega interesa. Spomnimo se, da je kajenje tobaka daleč največji vzrok umrljivosti in obolevnosti, ki bi ga lahko preprečili. Leto 2016 je bilo prelomno na tem področju, od izida knjige Zlati holokavst in močnem odmevu le-tega, se je, po dolgih desetletjih skromnega razumevanja zgodil dejanski preobrat pri razumevanju tega fenomena, od stroke pa do najširše javnosti. V Tarči 27.10. videna vnaprej posneta propaganda tobačne industrije: ‘’Priznavamo, da so tobačni izdelki škodljivi,’’ – seveda brez konkretne navedbe, kako katastrofalno škodljivi so, da so namenoma načrtovani za ustvarjanje zasvojenosti, zavajanje, da gre za izdelek, kot so drugi, in naivni prispevki novinarjev, so najbrž zadnji preostanki nekih drugih časov, ko se je o tem poročalo neodgovorno. Čudno je, da se določeni vodilni predstavniki zdravnikov (prav tisti, ki bi morali biti za te izide odgovorni in so nosilci privilegijev) še pretvarjajo, da se jih tema ne tiče; podobno kot nekateri odgovorni na ključnih položajih v medijih. Potrebno bo kdaj pokazati umirajoče bolnike (zaradi posledic kajenja umre vsak dan 10 oseb), med njimi tudi znane osebnosti, kdaj povprašati po sestavinah cigaret - od bronhodilatatorjev, anestetikov, vlažilcev, pospeševalcev gorenja, lepil, barvil - do polonija 210. Namesto o neobstoječem ‘’boju’’ med kadilci in nekadilci bo treba pisati o tobačni industriji in njihovem izdelku. Preveriti bo potrebno, ali tobačna industrija končno priznava, da kajenje predvidljivo povzroča najmanj 17 vrst rakov, KOPB (na koncu pravo utapljanje na suhem), infarkte in kapi, da je poraba cigaret sorazmerna z umrljivostjo zaradi kajenja, da kar 2/3 kadilcev zaradi posledic kajenja umreta. Potrebno bo povedati, da fi ltri nikoli niso fi ltrirali, da gre pri ventilaciji za prevaro z laserskimi luknjicami (za zavajajoče vrednosti nikotina in katrana) in podobno. Povedati bo potrebno, da ne gre le za katastrofalne zdravstvene posledice, ampak tudi za ogromne stroške za družbo: izgubo življenj, izgubo dela, za pomemben vzrok revščine, neenakosti in onesnaženja. Vprašati bo treba, zakaj se ves ta čas (še danes) vsakodnevno prodaja to trdo drogo otrokom in mladostnikom. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani! Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa dr. Spomenka Hribar! Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar! Več

  • Res ni neumnega vprašanja?

    V prejšnji številki Mladine smo v članku z naslovom »Res ni neumnega vprašanja?« poslanca SDS Žana Mahniča po nemarnem izključili iz poslanske skupine SDS. To seveda ne drži. Žan Mahnič je še vedno član SDS in njene poslanske skupine. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa Zora Konjajev! Več

  • Spomenka Hribar: Je pieteta le za »naše« ali za vse pokojne?

    Strinjam se s stališči dr. Zore Konjajev do dogajanj okrog Hude jame, ki sicer res predstavlja tragično zgodbo v sklopu dogodkov druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Pri najnovejših dogodkih okrog Hude jame ne vidim več nobene želje po dostojnem pokoju pobitih, temveč se tragične žrtve izrabljajo v politične namene rehabilitacije medvojne kolaboracije. Več

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model. Več

  • Drugorazredni bolniki

    Spoštovani! Več

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani! Več

  • Popravek

    Minuli teden sem v komentarju o interpelaciji vlade z naslovom »Teatralni napad« našteval serijo interpelacij, ki so jih v SDS vložili proti posameznim ministrom, pri čemer sem omenil tudi interpelacijo proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. To interpelacijo niso pripravili v SDS, ampak v Združeni levici. Prizadetim se opravičujem.  Več

  • Rakava dežela

    Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod. Več

  • Priseljenci proti priseljencem

    Najbrž je znano, da je Amerika, dežela tako imenovane demokracije in svobode odločanja »melting pot« ali talilni lonec narodov in da je z odpiranjem vrat mnogim raznolikim kulturam omogočila razvoj in blaginjo, kakršno ima še danes in postala najmočnejša in najbogatejša država na svetu. Trenutno najbrž ne more biti vzor humanosti, čeprav si vsaj 60 milijonov ljudi predstavlja svojo državo kot deželo enakopravnosti in enakih možnosti ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost, zmožnosti take ali drugačne, skratka deželo brez nasilja s humano, socialno politiko. Več

  • Javno pismo: Pismo programskem svetu RTV

    Spoštovani! Več

  • Velika rošada

    V članku Jureta Trampuša „Velika rošada“ (namreč na ustavnem sodišču) že njegov podnaslov pokaže na precejšnjo miselno (konceptualno) zmedo, ki se te dni na veliko razširja po naših medijih ob tem vprašanju. Ta podnaslov pravi: „Izbira novih ustavnih sodnikov ne bi smela biti politična, pa četudi gre za najpomembnejšo politično odločitev tega trenutka“. Razumi, kdor moreš: politična odločitev ne bi smela biti politična? Enako miselno zadrego izraža izpostavljeni poudarek iz članka: „Ustavno sodišče se je v zadnjih letih, ne samo po svoji krivdi ..., začelo spreminjati v politični organ.“ Če bi pisalo „v pristranski politični organ“ in „izbira ne bi smela biti pristransko politična“, se seveda ne bi bilo težko strinjati - tako pa je treba ugovarjati. Več

  • Dr. Kuštrin Pogoltnež

    Odgovorni urednik Grega Repovž je 25. novembra objavil uvodnik z naslovom: »Dr. Kuštrin Pogoltnež«, ki je najmanj v naslovu precej žaljiv ( SSKJ: požrešnež, lakomnež), obenem pa vsebuje tudi nekaj neresnic. Tako je med drugim zapisal: »Kuštrin je seveda sicer močno sporna osebnost: ne nazadnje ves čas med običajne sindikalne zahteve vpleta tudi zahteve po privatizaciji zdravstvene dejavnosti in niti ne skriva, da je povezan s tistimi, ki poskušajo zdravstveno dejavnost sprivatizirati. Poleg tega je že nemalokrat sindikat izkoristil v korist stranke, ki ji pripada, SDS«. Več

  • Kakšna bo starost prihodnjih generacij?

    K pisanju me je spodbudil članek v 46. številki Mladine z naslovom Kakšna bo starost prihodnjih generacij? Na sam članek nimam večjih pripomb, saj korektno osvetli resnično žalostno situacijo velikega števila upokojencev, o katerih vedno več poročajo tudi ostali mediji. Moti pa me način reševanja problema. V članku je omenjena Bela knjiga, ki pa je vse bolj podobna črni knjigi in reševanje problematike je vse bolj podobno dokončni rešitvi upokojenskega problema (Endlösung). Več

  • Kako prihaja Uber

    V 45. številki Mladine je bilo v pismih bralcev objavljeno pismo Matije Mesića, tiskovnega predstavnika podružnice družbe Uber Zagreb, v katerem mi očita, da sem v članku »Kako prihaja Uber« naredil več napak. Te očitke zavračam. Več

  • Pismo predsedniku republike

    Gospod predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljen pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, z vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo. Več

  • Pismo predsedniku republike

    Spoštovani predsednik republike Borut Pahor! Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Verjetno je pri vsaki javni polemiki, ali pa že samo pri »poskusu« javne polemike, treba ugotoviti, kaj in kje je izhodišče vsakega posameznega polemičarja. Pri naslovni temi in dosedanjih izmenjavah tekstov na to temo smo na prvi pogled samo trije polemičarji: sodnik Robnik, profesor Teršek in jaz. A verjetno nas je posredno vključenih več. Bilo pa bi nas lahko nesporedno vključenih veliko več. Celo moralo bi nas bilo biti udeleženih veliko pravnikov, ker je tema zelo pomembna – gre za problem zaščite pravic delavk in delavcev. Več

  • Kako prihaja Uber

    Uber je zavezan mestom in razvoju pametne urbane mobilnosti. Naša platforma prinaša uporabnikom možnost varnih in zanesljivih prevozov, podjetnikom pa priložnost, da izvajajo prevoze na pregleden, fleksibilen in napreden način. Več

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Brglez, Vedno z zanimanjem spremljam izjave, ki jih dajete kot predsednik Državnega zbora. Zato sem tudi izpostavil vašo državniško sposobnost, da ste se pred dnevom spomina na mrtve poklonili ne le partizanskim žrtvam, ampak tudi žrtvam povojnih pobojev. A to komemorativno držo, ki ste jo napolnili s pieteto in antigonsko gesto posvojitve vseh mrtvih kot vseh naših, ste v govoru presekali z ostro poanto, da ne smemo dopustiti, da politični akterji zlorabljajo naše mrtve za kovanje svojih političnih dobičkov. Več

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    G. predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljeni pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, s vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo. Več

  • Štiri ure na spletu niso veliko

    V slovenskih medijih so se pojavile pobude o informacijskem izobraževanju otrok že od začetka osnovne šole in ker imam kar nekaj izkušenj s poučevanjem oziroma učenjem za uporabo ikt opreme in kot je to zapisala naša izjemna promotorka učenja oziroma izobraževanja prav vsakega človeka , v svojem odličnem tekstu Na krilih e-izobraževanja, Dr. Ana Krajnc, bi to v celoti omogočilo izobrazbo vsakogar, brez izjeme, še prav posebej tistih, ki mislijo, da vedo, pa se jim o znanju ali vednosti, ki je temelj sodobne informacijske družbe, ki temelji na vednosti oziroma znanju prav vsakogar, ne sanja, kaj šele, da bi bili sami vzor takšnega življenja in delovanja. Več

  • Nadlegujete me

    Gospa Likovič, ste bili kdaj posiljeni? In ob tem zanosili? Verjetno ne. Hvala Bogu, kajti takšne izkušnje za nič na svetu ne privoščim nobeni ženski. In prepričana sem, da nam ni potrebno čisto vsega izkusiti na lastni koži, da bi premogli kanček emaptije, srčnosti do tistih, ki so takšno kalvarijo doživeli. Ali pa kakršnokoli drugačno. Saj vemo, kajne, kolikor ljudi, toliko človeških zgodb. Več

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Nežmah, vedno z veseljem odprem Mladino, saj me običajno pričaka kaj nenavadnega in izjemno zanimivega. V petek, 28. 10. 2016, pa sem naletel na nekaj, kar me je v veliki meri negativno presenetilo. Nisem namreč pričakoval, da boste iz mojih nagovorov, ki so v prvi vrsti namenjeni pieteti, iztrgali določene izjave, jih umestili v svoj kontekst ter me na ta način poskušali diskreditirati. Ste intelektualec in verjamem, da popolnoma razumete pomen besede zloraba, verjetno pa ste, sklepam, da večkrat, brali tudi Antigono. Če bi v zadnjih dveh letih, odkar vodim Državni zbor (in ne Skupščino!), dosledno sledili mojim nagovorom ob 1. novembru, pa tudi ob kateri drugi priložnosti, bi vedeli, da vseskozi poudarjam, da je treba naše mrtve pokopati. Predvsem pa, da je treba to narediti pietetno, brez zlorabe njihove krute usode in brez obračunavanja. Pridobivanje političnih točk na teh tragičnih dogodkih, ki so globoko zarezali v našo zgodovino in vse do danes ohromili naše sožitje, je neprimerno in popolnoma nedopustno. Zdrs, ki se je tokrat zgodil vam, je, da naše mrtve primerjate z določeno interesno skupino, najsibodi interesno skupino s področja davkov ali ideologije. Več

  • Begunci so ljudje

    V članku s tem naslovom sem napačno navedel naslov gledališke predstave, o kateri pišem. Pravilno je Skozi oči begunca in ne V očeh begunca. Iz Amnesty International so nas opozorili, da je lani notranje ministrstvo obravnavalo 277 vlog za pridobitev azila, ugodeno pa je bilo 45 prosilcem. Več

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    Človekove pravice, socialna država, svoboda govora, demokracija! Same lepe, velike in visoko doneče. Lepo zvenijo na papirju. Kaj pa v resnici? O, v resnici kar hitro pademo na izpitu. Ko je treba spregovoriti, zarinemo glavo v pesek ali pa sledi floskula: to se mene ne tiče. Pa poglejmo. Več

  • Kdo je družina?

    SDS so polna usta zagovorništva pravic dveh dečkov, ki jim je država odvzela pravico do družinskega življenja z babico in dedkom. Tudi jaz smatram odvzem teh dečkov za nečloveško dejanje, toda ali so se ti SDS zagovorniki interpelacije Kopač Mrakove kdaj vprašali, kolikim otrokom je bila odvzeta pravica do staršev, ne starih staršev ali vsaj enega od staršev v primeru izbrisanih. V tem primeru je bilo na tisoče otrokom za leta in leta odvzeta pravica do družinskega življenja in ravno SDS je bil največji nasprotnik da se zadeve izbrisanih uredijo. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Na komentar “ustavnika“ dr. Terška pod gornjim naslovom sem se odzval (tudi v imenu Vrhovnega sodišča) predvsem zaradi poudarjenega očitka, da kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec na podlagi sodbe sodišča ostane brez zaposlitve zato, ker je prav zaradi vložitve tožbe delodajalec vanj izgubil zaupanje. Tudi iz odziva pravniškega kolege Marka Blatnika v Mladini z dne 7. oktobra ne izhaja, da bi bil Terškov očitek utemeljen. Njegov sveži primer, na katerega se sklicuje, dokazuje prav nasprotno. Sam navaja, da je sodišče ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi odločilo o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ker je delodajalec v delavko – prodajalko izgubil zaupanje zaradi njenega siceršnjega odnosa do strank, ne pa zaradi vložitve tožbe zoper odpoved. Še vedno vztrajam, da je Terškova trditev zavestno prirejanje izhodišč za napad na delo sodišč in takšen pristop resne razprave o morebiti relevantnih strokovnih vprašanjih pač ne omogoča. Več

  • TV: Okrogla miza za ležanje

    Avtorici Stanki Prodnik se med drugim zapiše ’Franci Kek, boter propadlega Rocka Otočec’. Ne vem, od kje ji informacija, da je festival Rock Otočec propadel. Na slednjem, ki smo ga organizirali leta 2013, so nastopila eminentna imena kot Papa Roach, Billy Talent, Dubioza kolektiv ... in organizatorji smo poravnali vse račune, enako kot v preostalih sedemnajstih letih. Rock Otočca pač ni več, ker matična lokacija za pripravo tega festivala ni več na voljo, organizatorji pa smo z mislimi in presnovo v nekoliko drugačnih vodah. Če bi sledil razmišljanju avtorice, bi po njeni analogiji tudi izgubljena nedolžnost (glede na to, da je bila tema, o kateri je pisala, spolnost), postala ’propadla nedolžnost’.  Več

  • Jaz, potencialna morilka nedolžnih otrok

    V Sloveniji spet vre! Spet vre ena in ista stara župa. Ponovno vsi debatirajo o splavu. Na vseh straneh so vsi pametni. Konservativci na eni strani poudarjajo čudež življenja, medtem ko liberalci bijejo »krvav boj« (če sploh lahko tako imenujemo ene in iste argumente) za izbiro žensk - za splav. Kdaj se začne življenje? Kaj bo s posiljenimi ženskami? Polno vprašanj, polno pametovanja, a vse ostaja v nekih hipotetičnih okvirih. Več

  • Intervju: prof. dr. Matjaž Zwitter

    Zdravniška zbornica (ZZS), morda najpomembnejša zdravniška organizacija v RS, naj bi predala predpisovanje homeopatskih pripravkov ter drugih zdravilskih pripravkov ali metod v roke zdravnikom. Češ: »tudi placebo učinkuje«. Res je. Ne povedo pa, kako naj bi zdravniki priporočali tovrstno zdravljenje, na primer homeopatsko »zdravilo«. Kot placebo – torej lažno zdravilo - za 30 ali več evrov za posamezen pripravek? Dvomim, saj tega njihovi bolniki ne bodo kupili. Druga možnost je, da bodo zdravniki homeopatski pripravek ponudili kot pravo zdravilno učinkovino. To bi bilo z medicinsko etiko hudo skregano. Razen, če nekateri zdravniki verjamejo v takšno učinkovanje homeopatije, ki naj bi presegalo učinke placeba. To bi bilo pač močno skregano z medicinsko stroko in bi zbujalo upravičen sum v strokovno integriteto teh zdravnikov. Omeniti je treba, da je skupina naših eminentnih zdravnikov, profesorjev, vseh članov SAZU, v uradnem glasilu ZZS, reviji ISIS, nedavno objavila obsežen, odlično argumentiran poziv, da naj homeopatije ne uvrstimo med dovoljene dejavnosti zdravnikov. Nepoučeni bi rekli, da temu pozivu ni kaj ugovarjati. Kaj pa ZZS? Več

  • Intervju: Noam Chomsky

    Stavek, ki ga je v intervjuju zapisal Srećko Horvat, »Danes na svetu težko najdeš kakega drugega intelektualca, ki bi ga poznali ne le taksisti, ampak tudi policisti…«, je tako globoko diskriminatorno podel, da ga resen novinar ne bi nikoli zapisal. Bi pa bralec intervjuja, od človeka, ki se hvali z osebnim poznanstvom in dolgoletnim dopisovanjem s Chomskym ter celo s prevajanjem »njegovih političnih knjig« pričakoval, da mu bo v pogovoru znal zastaviti vsaj eno ali dve vprašanji, na katera bi Chomsky lahko odgovoril kaj več kot le to, kar danes vedo »že vsi taksisti in celo policisti«. Srećko Horvat je, čeprav je sam verjetno prepričan nasprotno, »zamočil« možnost za dober intervju s pomembnim intelektualcem našega časa. No ja, fotografiral se je pa le z njim.  Več

  • Javno za zasebno

    Članek obravnava problematiko financiranja šol s koncesijo in zasebnih šol, enakovredno javnim šolam. Pri vsem se postavlja vprašanje enakopravne dostopnosti obveznega osnovnošolskega programa v okviru celotnega teritorija države Slovenije, ki uradno skrbi za osnovno izobraževanje državljanov. Več

  • Konservativna revolucija

    Film Čudež življenja, ki ga v Ljubljani javno predvaja Zavod Živim bolj ali manj razburja javnost. Mnogi vidijo ta film kot cerkveni napad na 55. člen slovenske ustave, ki omogoča svobodno odločanje o rojstvu otrok in prikrit poziv na prepoved splava, katoliška cerkev v Sloveniji pa meni, da zadeva ni sporna, saj gre za izvrševanje ustavno garantirane svobode izražanja in verske svobode. Več

  • Intervju: dr. Zdravko Kobe

    V odgovoru na novinarjevo vprašanje »Sicer bi trg deloval?« je navedeno tudi: »… v kako klavrnem stanju je ekonomska znanost. Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.« V mnenja glede ekonomije se ne bi spuščala, moram pa komentirati mnenje o astronomiji. Sprva sem mislila, da je morda šlo za napako in da je bila mišljena astrologija. Ob nadaljnjem omenjanju matematike pa sem spoznala, da je verjetno res bila mišljena astronomija. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Po branju članka izr.prof.dr. Andraža Terška z zgornjim naslovom, ki najverjetneje in pomenljivo asocira na prevod iz satirične angleške nadaljevanke »Only Fools and Horses«, sem ostal nekoliko presenečen nad odzivom sodnika Vrhovnega sodišča mag. Ivana Robnika na ta članek. Sodnik je med drugim zapisal, da ne more držati teza dr. Terška, po kateri 118. člen ZDR-1 omogoča, da delavec kljub sicer nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delodajalca in na podlagi odločitve sodišča res ostane brez zaposlitve; in to prav zaradi tega, ker delodajalec zatrdi, da je prav zaradi vložene tožbe delavca zoper njega izgubil zaupanje v delavca. Terškova teza je pravilna. Več

  • Intervju: dr. Danilo Zavrtanik

    V intervjuju je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik izpostavil študij Gospodarskega inženiringa na Univerzi v Novi Gorici kot edini tovrstni študij v Sloveniji. Ker izključujemo možnost, da bi nepravilne informacije o tem, da omenjeni študij izvaja izključno Univerza v Novi Gorici širil zavestno oziroma bi bile le-te plod nepoznavanja slovenskega visokošolskega izobraževalnega prostora, domnevamo, da se je zgodila zgolj neljuba napaka. V izogib širjenju nepravilnih podatkov v zvezi s študijem Gospodarskega inženirstva (v nadaljevanju GING) v slovenskem visokošolskem izobraževalnem prostoru spodaj podpisani navajamo nekaj preverljivih in dostopnih dejstev. Prvi tak študij se je pričel izvajati že leta 1993 na Univerzi v Mariboru v partnerstvu treh tehniških fakultet – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) – in Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF). Študij, ki poteka tako na univerzitetni kot na magistrski stopnji, ima tri smeri, in sicer GING-Gradbeništvo, GING-Strojništvo in GING-Elektrotehnika. Več

  • Nevarni prehranski nasveti

    V Mladini št. 37 je Staš Zgonik moj članek Kravje mleko ( je dobro za teličke), ki je bil objavljen v Delu označil kot »gonjo proti mleku«. V svojem članku sem navedel 24 naravnih, bioloških, kemičnih, fizikalnih, medicinskih, prehranskih in drugih argumentov, v odgovoru štirim ogorčenim zdravnikom (sami so se tako opisali) pa navedel 19 verodostojnih znanstvenih raziskav, objavljenih v najuglednejših znanstvenih svetovnih revijah o škodljivem vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi in še kritiko petih virov, ki so jih navedli štirje zdravniki, kjer sem dokazal neverodostojnost štirih od petih njihovih virov, eden pa je pri diskusiji o koristnosti mleka nepomemben. Več

  • Koga naj bo sram

    Prispevek Urše Marn v zvezi s prizadevanji podjetnika Joca Pečečnika oziroma njegovega podjetja GSA za »prenovo« Plečnikovega stadiona za Bežigradom zelo dobro poantira metode in pričakovanja pobudnika »prenove«, ki naposled vidi za svoj neuspeh zgolj napake in pomanjkljivoti pri skrumpirani birokraciji, ne uvidi pa, da po obstoječi zakonodaji za svoj projekt preprosto ne more pričakovati, da bi kdajkoli dobil gradbeno dovoljenje. Vendar je treba biti pri oceni ravnanja nekaterih pristojnih državnih zavodov in služb pri tem bolj kritičen, kot se morda kaže iz prispevka Mladinine novinarke. Tu imam v mislih predvsem Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, ki je šel v uslužnosti Pečečnikovim ambicijam daleč čez črto dovoljenega, saj je tako s spomeniškovarstvenimi pogoji, izdanimi 24. 3. 2010 in končnim soglasjem k projektu 4. 3. 2011 popolnoma obšel določila vladnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnike v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (ULRS 51/2009, 3. 7. 2009). O tem, kaj so se predstavniki spomeniške službe dogovarjali pred omenjenimi datumi, denimo l. 2007, o čemer poroča novinarka, ne vem nič, pa tudi ni pomembno. Bistveno je samo, kakšne omejitve so državni uradniki določili v kulturnovarstnih pogojih in na kakšen projekt so potem izdali svoje soglasje zlasti v luči medtem izdanega Odloka o razglasitvi, ki zelo podrobno določa, katere arhitekturne in krajinske prvine, vedute, idr. je treba brezpogojno ščititi. V članku Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva (Dnevnik/ Objektiv 28. 3. 2015, str. 23) sem, upam, prepričljivo dokazal, da so prosilcu »šli na roko« že v spomeniškovarstvenih pogojih, saj so mu med drugim dopustili nekatere posege v stadionsko areno in dovolili prekritje sedežnih tribun. Če pa kdo namerava narediti streho nad obstoječimi tribunami, mora neogibno podreti dva, po Plečniku načrtovana notranja drevoreda topolov, kar pa je v neposrednem nasprotju z Odlokom o razglasitvi, ki ščiti elemente oblikovane narave na stadionu, to je vse štiri drevorede. A investitorjev projekt je daleč presegel vse sicer precej ohlapno napisane omejitve. Ne le da preprosto poruši nekatere izvirne Plečnikove prvine na stadionu; vse, kar od Plečnika še ostane, se povsem izgubi v orjaških novogradnjah. Več

  • Kdo je nasilen?

    Razmišljanju Roberta Lozarja v zadnji Mladini o anahronih religioznih prepričanjih pri današnjem človeku, bi dodal še svoj pogled na to po mojem mnenju pomembno problematiko. Živimo v čudnem času: raziskave kažejo na konstantno upadanje števila vernikov, vse več ljudi se izreka za ateiste, komercialni mediji se ne menijo za religiozne vsebine, živimo v vse bolj sekularnem svetu, hkrati pa smo vsakodnevno priča političnim dogodkom, povezanim z religijo. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Pod zgornjim naslovom si naš znani »ustavnik« dr. Andraž Teršek v svojem komentarju (Mladina, 16. september 2016, stran 34) s prirejenim in neresničnim prikazom stališč Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča RS ustvari izhodišče za hudo kritiko dela sodnikov, ne samo v zvezi z uporabo zakonskih določb o zaščiti delavskih in socialnih pravic, temveč tudi v zvezi z ugotovitvami o nehumani in nedemokratični ureditvi le-teh. Med drugim sodstvu očita premišljen pakt z dnevno politiko in delodajalci, pravni stroki na splošno pa odsotnost javne razprave na to temo. Oboje, kot tudi večina preostalega prispevka, je popolnoma deplasirano. To je enostavno razvidno že iz dveh navedb, na katerih gradi svojo osnovno tezo, in do katerih se je treba opredeliti. Več

  • Brez mandata za strah

    Ko smo bili tudi mi vsi: naše matere in očetje, od Tončke Čeč pa do Kajuha in vse do pobitih še 4. maja1945 na Turjaku, za okupatorja zgolj banditi, ki so jih ti, tudi v razmerju 100 za enega, neusmiljeno pobijali, smo mislili in zlasti čutili drugače od danes. Tudi takrat so se namreč vojaški nadmoči in represalijam okupatorja zatirani uspešno lahko odzivali le z diverzijo: morali so udariti nepričakovano in kjer si edino lahko v taktični premoči; obenem pa selektivno, po stebrih sovražnega, v deželo nepovabljenega, režima. Kot prijazno opozorilo pa jih je bilo nekaj v Gradcu evropsko-humano obglavljenih! Več

  • Kdo je nasilen?

    Jure Trampuš se je v tekstu Kdo je nasilen (Mladina, št. 31, 5. 8. 2016) mogoče nehote približal stališčem dela tistih liberalnih oz. levičarskih krogov na zahodu, ki se jim vsaka kritika religije zdi nedostojna, politično nekorektna. Še nedavno se ni nihče upal ugovarjati drastičnim kaznim, s katerimi so božji predstavniki na zemlji ‘upravičevali’ svojo privilegirano pozicijo, ko pa jih kdo danes kdo zgolj verbalno napade ali kritizira, to razglašajo za nesorazmerno, celo nedopustno, kar je sprevržen cinizem. Kot bi jih dejansko drezali z razžarjenimi iglami ali jih mučili s katero izmed simpatičnih naprav iz arzenala svete Inkvizicije. Več

  • Še lastno mater

    Pri nas je naprodaj vse, kar je sploh še ostalo in ni bilo zabarantano že za poplačilo obljub naših novih politikov ob osamosvojitvi. Potem so nas vladni mešetarji v zadnjih dveh desetletjih na sezonskih razprodajah rešili skoraj vseh skrbi za državno lastnino, ki je bila prej od nas vseh. Tujcem so prodali jeklarne in banke, nato še pivovarne in vinske kleti ter večino najbolj kvalitetnih vodnih virov. Več

  • Bo slovenski ris izumrl?

    Nedavno me je presenetila novica, da je bil na Kočevskem povožen mlad zdrav ris. Bil je eden redkih, ki še prebivajo v slovenskih gozdovih. Ne bom se spuščala v vprašanje, kako je do tega prišlo, ker imam premalo informacij. Na splošno pa bi želela poudariti, da ljudje v prometu niso dovolj pozorni in vozijo prehitro. Pa tudi objestnost nekaterih voznikov, ki preko vožnje sproščajo lastne frustracije, razočaranja in bes, ni nepomemben dejavnik. Pri tem nastradamo vsi, tako ljudje kot tudi divjad. Če v nadaljevanju povzamem nekaj mnenj naših strokovnjakov, ugotavljam, da je ris v Sloveniji močno ogrožena vrsta, ki mu grozi skorajšnje izumrtje. Ali se dovolj zavedamo, da je ris največja, najmogočnejša in najlepša mačka v Sloveniji? Je plaha žival in ni znano, da bi ris napadal ljudi. Raje se umakne in skrije. Zato se mi zdi presentljivo, da bi ris kar skočil pred avto. Pravzaprav je srečanje z risom v naravi velika čast, kajti le redki srečneži so imeli možnost srečati se z njim pobližje. In nikomur ni storil nič žalega. Več

  • Ljudje ali živina

    Spoštovani, v tedniku Mladina ste 2. septembra 2016 na strani 24 objavili prispevek z naslovom Ljudje ali živina, v katerem ste kljub predhodno prejetim pojasnilom navedli netočnosti o nastanitvi mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji, zato skladno s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo popravek objavljenega obvestila. Več

  • Kdo je nasilen?

    Zahvaljujem se Kristini Novak, da se je oglasila. O teh nesprejemljivih problemih, ne da ne pišemo dovolj ali ne govorimo dovolj – o teh problemih si ne upamo niti razmišljati. Tako smo naučeni. Problem je zelo globok in zelo širok. Grozljivi napad na žensko, kot edino krivo in to celo na Brezjah je katastrofalna izkaznica nivoja, nekritičnega poguma in samozavesti absolutnih privržencev neke druge države in njenih interesov. Žal je to samo droben delček nerazumnosti, ki nam jih moški v črnih krilih vsakodnevno servirajo. Tisti, ki posluša, ve! Slovenski resen zgodovinski problem ni bil Dunaj ali kasneje Beograd. Naš resen problem je država Vatikan. Se vam zdi, da pretiravam? Prisluhnite našemu geniju Prešernu: »Krst ... uvod: »... gnijo po poljih v bojih pokončani« ... »kri prelita napolnila bi jezero...«. Pokristjanjevanje! Potem so na naših hribih in v dolinah zrasle preštevilne drage stavbe. Zgradili so jih obubožani poraženci, pod slamnatimi in lesenimi strehami! Razmislimo o Trubarju, požigu knjig, ki smo jo imeli med prvimi v Evropi! Razmislimo o Protireformaciji in pregonu naših bogatih vitezov in knezov! Vse je skladno in zgodovina se nam ponavlja! Tomaž Hren ali Rode! Vsak v svojem času. Rode je bil poslan in kasneje nagrajen za uspešno delo, z rdečo kapico kardinala. Afera z žensko in očetovstvom mu ni škodila. Nerazumni podložniki Vatikana so zaščiteni bolj, kot »Kočevski medved!« Ali morda vemo, koliko bogastva ima Vatikan pri nas? Gozdovi! Hiše! Enormno! Ali vemo, koliko naši davkoplačevalci plačujemo ljudi, med katerimi je pridigar g. Zore? Enormno! Medtem, ko v naši mili domovini ni denarja za revne otroke, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport, za obrambo, za delovna mesta!? Doživljamo tragično izseljevanje! Res smo genialen narod na »srčni pogon«! A kako dolgo bomo še zmogli? Debele blagajne za tuji žep nihče ne kontrolira. O tem se celo nikoli, prav nič ne sprašujemo! Dokler nam bodo tako vladali moški v dolgih krilih, ki so pogosto dragoceno čipkasta (v neskončnih urah pridnosti so Več

  • Nedotakljivi

    Gospa z oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Slovenije v letu 2016 je za rubriko Pisma (34. številka Mladine) med drugim komentirala stres teste iz 2013 na osnovi katerih je bila decembra tega leta izvedena dokapitalizacija in izrekla pripombe na pomoč, ki jo je bil slovenski bančni sektor deležen v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade (2008 do 2012). Več

  • Brez tujih delavcev se nam slabo piše

    Presenetila me je trditev v naslovu, v nadaljnjem tekstu pa avtor obuja staro mantro o staranju prebivalstva in – pretečem pomanjkanju delavcev!? Avtomatizacija pospešeno »žre« delovna mesta in pomanjkanje dela postaja problem. In to ne zaradi proizvodnje potrebnih sredstev za preživetje, teh je dovolj in preveč, temveč zaradi fiziološke potrebe po aktivnosti nasploh. Tako smo vendar nastali. Zdaj smo pa že tako daleč, da mnogi, ki bi še delali, morajo v pokoj, »ker je treba prostor dati mladim«! Tudi meni se je to zgodilo. Kdaj bodo torej prodrla aktualna spoznanja o družbi in njenih dejanskih, sodobnih potrebah, ne le tista izpred desetletij po vojni in še od prej, ki nenehno trobijo o staranju in prenizki nataliteti in nujnem uvozu delavcev? Več

  • Nedotakljivi

    Novinarka Mladine v članku Nedotakljivi navaja več neresnic, povezanih z Banko Slovenije. 1. Glede zaplembe dokumentov v hišni preiskavi v Banki Sloveniji (BS) in opozorila ECB glede nujnosti varovanja zaupnosti dokumentov ponovno poudarjamo, da je BS problematizirala – in še vedno problematizira - način zasega podatkov v hišni preiskavi. Ta je bil namreč opravljen neselektivno (zasežena je bila tudi dokumentacija, nepovezana s predmetom preiskave, to je s sanacijo bank v letih 2013/14, konkretno v povezavi z izvedbo pregleda kakovosti sredstev - AQR, stres testov in izdajo odločb BS o izrednih ukrepih), hkrati niso bila upoštevana pravila zaupnosti dokumentov ECB. V skladu z določbama 334. člena Pogodbe o delovanju EU in 39. člena Statuta ESCB in ECB uživa ECB na ozemlju Unije privilegije in imuniteto, potrebno za opravljanje njenih nalog. V 39. členu Statuta je namreč izrecno določeno, da ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah EU. V 2. členu Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU pa je določeno, da so arhivi Unije nedotakljivi, pri čemer iz 1. odstavka 22. člena navedenega protokola izhaja, da se le-ta uporablja tudi za ECB, člane njenih organov in zaposlene. Zato primera, ki ju kot primerljiva s hišno preiskavo v BS navaja novinarka (zaslišanje g. Tricheta in preiskava italijanskega guvernerja g. Visca) dejansko nista primerljiva, saj v teh primerih ni prišlo do enakih okoliščin (neselektivni zaseg dokumentacije, neupoštevanje pravil zaupnosti) in zato pri njih ECB ni imela razloga za odziv. 2. Stališče BS je in ostaja, da morajo biti vsi postopki izpeljani zakonito in morebitne pravne nejasnosti odpravljene. Ker so se v okviru postopka odločanja Okrožnega sodišča, ki je BS odredilo, da preiskovalni komisiji DZ izroči zapisnike ožjega kolegija guvernerja (OKG), odprle določene pravne dileme oziroma so bile v postopku ugotovljene nekatere procesne pomanjkljivosti, se je BS najprej obrnila na Upravno sodišče, da presodi, ali so bili postopki izpeljani ustrezno. Upravno sodišče je tožbo zaradi nepristojnosti zavrglo. Pri tem ponavljamo, da BS zaradi vseh obtožb, ki so stalnica tudi v Mladini, podpira vsa prizadevanja pristojnih organov v zvezi z ugotavljanjem zlorab v slovenskem bančnem sistemu in tudi v interesu BS je, da Preiskovalna komisija Več

  • Poljub smrti

    Spoštovani in zelo cenjeni gospod Miheljak, zelo se zavedam, da se mokre sanje lahko uresničujejo. Več

  • Kdo je nasilen?

    Na koncu prispevka je novinar Jure Trampuš zapisal, da »danes ne poteka vojna med religijami, zgolj med interesi, ki se uresničujejo na nasilne načine«. Je sploh kakšna razlika? Več

  • Kardinalova pridiga

    Mag. Boris Nemec, tudi predsednik Foruma za Goriško, je naslovil odprto pismo upokojenemu kardinalu Francu Rodetu v zvezi s kardinalovim govorom v Šentjoštu nad Horjulom. V svojemu pismu je kardinalu poskušal pojasniti nekatera zgodovinska dejstva, žal pa je ob tem zagrešil tudi vrsto netočnosti. Zaradi vrste skrajno spornih formulacij je pismo žaljivo, tako za nekdanje borce proti okupatorju, kot tudi za pripadnike krščanske vere. Avtor pisma na primer trdi, da je po vojni Titova partija uvedla najhujšo obliko diktature, da je s slovenskim kmetom ravnala huje kot fašisti med obema vojnama, da so po vojni med partizani po večini preživeli potuhnjenci in negativci in kot vrhunec vsega, da je Tito po vojni pomagal razbijati kolonialne imperije Anglije, Francije in tudi SZ. Med kristjani, po besedah mag. Nemca, obstajajo resnični kristjani, obstajal pa naj bi tudi resnični Kristus, kar navaja na misel, da po njegovem mnenju obstajajo tudi neresnični kristjani in še kakšen Kristus. Več

  • Rusi prihajajo

    Čas kislih kumaric nam je popestril Putinov obisk. Najprej smo ga povabili, potem pa naredili vse, da bi njegov obisk naredili nepomemben, nedržavniški. »Zaveznikom« smo na vse pretege dokazovali, da smo mu dopustili prisotnost na maši za njegove davno padle Ruse in na posvetitvi »spravnega« spomenika med padlimi ruskimi vojaki obeh velikih vojn na območju Slovenije. Z pogostimi in obširnimi obvestili o ogroženi varnosti in zagatah v prometu smo strašili prebivalstvo in mu hoteli priskutiti Putinov obisk. Nekajkrat sem dobil občutek, da državni vrh obžaluje, ker smo ga povabili. Kljub temu se je Putin izrecno zahvalil Sloveniji in slovenskemu narodu, ki sta ohranila spomin na umrle in padle ruske vojake. Nekje sem celo zasledil vprašanje, koliko je sploh padlo Rusov v Sloveniji. Isti ni vprašal, koliko je padlo Rusov za zmago nad nacizmom. Več

  • Žrtve stiskanja

    Urša Marn je v 31. številki Mladine (stran 29 in 30) objavila zanimiv prikaz kako organizirana kriza krčenja bančnih kreditov ustvarja slabe terjatve. V tej analizi omenja eno od garantnih shem, uvedenih za učinkovitejše delovanje bančnega sistema v obdobju socialdemokratske koalicijske vlade. Gre za državne garancije kreditov bank podjetjem. Več

  • Kdo je nasilen?

    Niso problem samo svetovni voditelji, papeževega poziva žal ne slišijo niti v njegovi cerkvi. Bog denarja je trenutno še neustavljivo privlačen, tudi za nekatere vidnejše predstavnike RKC pri nas. Radio Ognjišče je na primer še objavil to novičko, že v tedniku Družina pa je ne najdemo več... Je to morda le površnost ali morda pomanjkanje prostora (na spletni strani)? Več

  • 8 dni / teden

    Čistke, ki jih v Turčiji izvaja Erdogan in bi se jim pri nas reklo lustracija, so mokre sanje našega doktorja znanosti iz Prištine, Ivana J.J. O, ko bi bilo njemu dano nekaj takega izvesti pri nas! Od teh mokrih sanj se vsako jutro prebudi ves moker.  Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Dr. Bogomir Kovač v 30. številki Mladine v rubriki Pisma bralcev komentira mojo razlago ukrepov slovenske ekonomske politike 2008 do 2011 z očitno predpostavko, da je danes naše gospodarsvo v obupnem stanju, tako da smo v zadregi pri fiskalni konsolidaciji in reformi ekonomskega sistema. Vendar je ocena napačna. Slovensko gospodarstvo ima 2016 stabilno rast, povečuje se zaposlenost in upada brezposelnost, inflacije ni, imamo velik zunanji presežek (nobenih znakov strukturne odvisnosti) in javnofinančno ravnotežje v Maastrichtskih okvirjih (3% BDP). Več

  • Kardinalova pridiga

    Spoštovani kardinal Rode, z vašim nedavnim nagovorom v Šentjoštu nad Horjulom ste ponovno dokazali, kako težko je živeti kot resnični kristjan v mirnem času in kako še posebej hudo je to moralo biti med drugo vojno. Več

  • TV: Pleši, Miro, pleši

    Pošteno in utemeljeno kritiko sprejemam brez problema, ker že nekaj desetletij vem, da nisem ne najboljši in ne najpametnejši. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    V rubriki Pisma v Mladini, št. 28, 22. julija 2016, minister za finance v vladi Boruta Pahorja (2008 do 2011) zapiše več trditev, ki ne držijo. 1. Na trditev dr. Bogomirja Kovača v članku V imenu koga deluje Banka Slovenije?, in sicer: „Reakcija Banke Slovenije, vlade in bančnega sektorja(2008-2011) je bila napačna in absolutno prepozna“, bivši minister za finance odgovarja, da je bila reakcija slovenske politike na svetovno finančno krizo 2008 „takojšnja, obsežna in učinkovita“. Trditve o učinkovitosti ukrepanja zanikajo že sami statistični podatki iz let, ki so sledila. Spomnimo zgolj, da je slovenski bančni sistem začel izkazovati izgubo zadnji dve leti Križaničevega ministrovanja; leta 2010 je znašala izguba pred obdavčenjem 99 milijonov evrov, leta 2011 že 537 milijonov evrov. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Bivši finančni minister Pahorjeve vlade, dr. France Križanič, se je oglasil s pojasnili ob izjavi, da je bila protikrizna politika BS, vlade in bančnega sektorja napačna in absolutno prepozna. Križanič vedno znova skuša dokazati, da je bila vladna reakcija na krizo 2008 takojšnja, obsežna in učinkovita. Skupen obseg vladnih ukrepov v času mandata Pahorjeve vlade MERI 8,4 milijarde evrov. Država je prevzela široko paleto garancij, dokapitalizacij, prav tako je z depoziti založila banke. Potem je sredi leta 2010 BS zaostrila kapitalsko ustreznost bank in to je dejansko zavrlo okrevanje. Kriva ni vlada temveč BS, slabe razmere 2012-2013 so v veliki meri sad pritiskov mednarodnih institucij in domačih kompradorjev. Več

  •  |  foto: Frane Tomšič, Nova Gorica

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Pisma bralcev

    Kardinalova pridiga

    Prebral sem nagovor kardinala dr. Franca Rodeta med mašo pri Kapeli mučencev v Šentjoštu. Med drugim je povedal: »Pri nas so sovraštvo zasejali komunisti.« »Pustimo danes ob strani fašizem in nacizem, ki sta bila veliko zlo za slovenski narod, a pri nas nista imela idejnih pristašev ne na levi ne na desni strani, in razmišljajmo o komunizmu, ki je tako tragično zaznamoval polpreteklo slovensko zgodovino.« »Če nasprotniki komunizma niso hoteli čakati kot žrtvena jagnjeta križem rok na prihod komunizma, na lastno smrt in smrt svojih družin, na propad svojih idealov in stoletnega krščanskega izročila, so se morali upreti. Ni jim preostalo drugega kot odločitev za protinasilje, za oborožen upor proti revoluciji. Morali so se povezati in vojaško organizirati, na primer v vaške straže. Preprosto ni bilo izbire. Kar so izbrali, so jim vsilili komunisti. Resničnega narodnega izdajalca torej ni iskati med kontrarevolucionarji, ampak med tistimi, ki so v nebrzdani sli po oblasti prisilili domoljube in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja.« Torej, da so domoljubi in demokratične sile sprejeli orožje od okupatorja, so krivi komunisti. Ali res? OF je bila ustanovljena 26. 4. 1941. Maja 1941 je bila ustanovljena ’La provincia italiana di Lubiana’. Tedaj še ni bilo oboroženih komunističnih enot! Več

  • Besnilo

    “Tisti, ki bi rad na telesu mučitelja otrok ugašal cigarete je enak zločincu nad katerim se maščuje.” Nerazumevanje avtorja, ki je v Mladini zapisal ta stavek, je težko. Čudi se namreč, kako ljudje po raznih družbenih omrežjih pozivajo h maščevanju mučiteljev dveletne deklice. Če s čim, se globoko strinjam z njim, da maščevanje nikakor ni rešitev. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Urša Marn v članku »Sporna zaposlitev« navaja moj obisk pri Aleksandru Debeliusu v Kitzbülu januarja 2011. Sestanka sem se udeležil skupaj s članom svojega kabineta Žigo Čebuljem. Sestanek je bil namenjen iskanju partnerja, ki bi z Republiko Slovenijo sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke v razmerah, ko je strateški partner te banke KBC sodelovanje v dokapitalizaciji odklanjal (bil je v sanaciji oziroma pod režimom belgijske državne pomoči). Če bi v ustreznem deležu pri dokapitalizaciji sodelovalo privatno podjetje (banka, ipd.), se tudi državna sredstva namenjena dokapitalizaciji NLB, v skladu s pravili Eurostata, ne bi prištevala v slovenski javnofinančni primanjkljaj. Več

  • Čas vojne in čas miru

    Ob 25. obletnici samostojnosti naše države se moramo spomniti ljudi, ki so se tiste dni zavedali, kako zelo pomembna je za prihodnost naše domovine enotnost in spoštovanje med ljudmi, ki sicer razmišljajo drugače, vendar imajo radi svojo domovino. S hvaležnostjo se lahko spominjamo nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je tiste dni vodil slovensko cerkev, saj je hotel in želel skupaj s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom doseči spravo med ljudmi in tako zagotoviti sodelovanje vseh na različnih področjih življenja mlade države. Tako sta postavljala temelje prihodnosti nove države, kajti država smo ljudje, ne pa skregane politične stranke. Več

  • Pamflet: Veliki premišljevalec

    Spoštovani, Več

  • Problem je predsednik Pahor

    V Dnevniku je bil 2. julija objavljen članek Matevža Krivica z naslovom »Poslanci zavrnite gnili kompromis o ustavnih sodnikih«. Iz članka izhaja dvoje. Prvič videnje Matevža Krivica o tem, kakšne lastnosti, tako osebne kot strokovne, naj bi imel kandidat za ustavnega sodnika in drugič utemeljuje, zakaj vrhovni sodnik M. Šorli med kandidate ne spada. Več

  • Andrej Makuc

    8. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Zjutraj 11. julija bodo RIC/DIC e-povezave pred kolapsom: obelodanjeni bodo rezultati splošne mature 2016 (rezultati poklicne bodo znani teden dni prej, 4. julija) – spomladanski rok. Odboji na točkovnem trampolinu splošne mature (to je dosežena uspešnost) bodo pisani, kot se za polno življenje tudi šika: v radost in žalost, zakaj pred večino maturantov se bodo odprla višje-, visokošolska ter fakultetna vrata (pri- oz. zaprta bodo ostala za neuspešne). Za marsikaterega zrelostnika bo v igri (skoraj) vse. Več

  • Mladina, št. 26

    Spoštovani, Več

  • Ivo Svetina

    1. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Odprto pismo predsedniku SAZU

     Spoštovani gospod predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik red. prof. dr. Tadej Bajd! Več

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Mladina, št. 24 Več

  • Vojko Tomšič

    30. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Misli lokalno, deli državno

    Mladina, št. 23 Več

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Končno se je ta tema izjemnega pomena za zdravje Slovencev le prebila v vsebino nekega vplivnega medija. Kljub temu, da vsak dan zaradi posledic kajenja umre 10 Slovencev, da to zadeva pol milijona kadilcev, njihove bližnje in vse prihodnje generacije, je ta tema izjemno podcenjena v osrednjih medijih ali celo pogosto napačno predstavljena. Pozdraviti je potrebno temeljito raziskovalno novinarstvo Mladine in avtorja B. Mekine – vedno znova je potrebno podrobno spremljati in zahtevati delo različnih ministrstev v javnem interesu. Ob tem bi lahko bolj do izraza prišlo sporočilo, da gre za odlično delo Ministrstva za zdravje na tem področju, ki je pripravilo takšno zakonodajo ZUOTIPI, da so se posledično mobilizirali številni lobisti in multi-nacionalne tobačne korporacije v svojem brutalnem boju za svoj profit proti zdravju in življenju Slovencev. Seveda je srečevanje visokih predstavnikov ministrstev z lobisti in predstavniki tobačne industrije zavržno dejanje. Prav je, da se to razkriva in obsodi. Slovenija je tako kot 180 držav podpisnica Okvirne konvencije o nadzoru nad tobakom in ta v ključnem členu 5.3 pravi, da je med interesi tobačne industrije in interesi politike javnega zdravja temeljno in nepremostljivo nasprotje. To, da predstavniki ministrstva za finance in gospodarstvo sploh nasedajo izrazito nelogičnim in lažnim argumentom tobačne industrije, je posledica pomanjkljivega znanja na tem področju, slabega dela predhodnih ministrstev za zdravje, ki niso nikoli izpeljali kakšnega izobraževanja drugih ministrstev na to temo ali javnih kampanj za širše prebivalstvo. Zdaj na tem področju izobražene ter tudi sicer napredne družbe zelo kmalu načrtujejo družbo brez tobaka, Irska z letom 2025, podobno tudi Velika Britanija, Finska, Norveška, Avstralija, Nova Zelandija,… Kdor želi razumeti celotno fascinantno in hkrati grozljivo zgodbo, si jo lahko prebere v knjigi Zlati holokavst, vodilnega poznavalca tega področja, Stanfordskega prof. Robert N. Proctorja. Več

  • Intervju Marko Stabej

    Dovolite mi nekaj pripomb k dopisu Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo. Več

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V Mladini z dne 3.6.2016 je objavljen intervju z ministrom za pravosodje, mag. Goranom Klemenčičem, nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V delu pogovora se mag. Klemenčič izredno lahkot- Več

  • Biblija: najmogočnejša knjiga na svetu?

    Kot vsi vemo, naša stara, utrujena Evropa, ki ji je Kosovel že zdavnaj napovedal ne preveč bleščečo usodo, temelji v klasični antiki in v judovsko-krščanski tradiciji. Gotovo je Biblija ena izmed ključnih zgodb, ki so v dobrem in slabem krojile našo tisočletno usodo, zato je smiselno in dobrodošlo, da se je Mladina odločila objaviti zapise ljudi, ki s to knjigo živijo vsak dan, ki jo, kar je danes recimo med običajnimi verniki skrajna redkost, tudi berejo. A so določene vsebine zbirke člankov v posebni izdaji Mladine (Biblija-najmogočnejša knjiga na svetu) vsaj v določeni meri tudi sporne. Skoraj popolno soglasje pišočih, med katerimi praktično ni slišati nobenega kritičnega glasu, še lahko odmislimo. Kar pa prav bode v oči, je rdeča nit izbora, ki jo poleg tiste v naslovu, povzema tudi udarni promocijski slogan: 'Brez te knjige ne moremo razumeti zahodne umetnosti'. Več

  • Če vidite policiste, raje poglejte stran

    1. K pisanju tega prispevka me je poleg članka v Mladini spodbudila tudi slika nasilnega ravnanja ljubljanskih redarjev s kolesarjem, ko je redar »zajahal« prednje kolo kolesarju in ga vlekel za jakno (prijel ga je »za kravateljc«). Brez te slike kot dokumenta bi bil, prepričan sem, na ljubljanskem sodišču za prekrške nasilnega ravnanja obsojen kolesar in ne redar. Takšne so moje odvetniške izkušnje, ko ne nazadnje policisti (za enkrat ne tudi redarji) prihajajo pričat z revolverji za pasom, sodišče pa, četudi opozorjeno, na to z ničemer ne reagira. Tako tudi sodi. In sodi, kot da ne obstaja domneva nedolžnosti in ne obstaja splošno načelo kaznovalnega prava, da je potrebno v primeru dvoma razsoditi v prid obdolženca (in dubio pro reo). Dvom na sodiščih za prekrške ne obstaja oz. dvomiti v izjave uradnih organov je prepovedano in tudi najbolj komotno. Več

  • Intervju: Marko Stabej

    V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi. S tem bo pravzaprav uzakonjeno naše dosedanje ravnanje, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavamo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko. Seveda v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Dejstvo je, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina. Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavamo v angleščini, tako kot naši kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Srž znanosti je izmenjava idej in dosežke moramo predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog. Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku. Več

  • Ludvik Zvonar

    10. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Mazanje zgodovine

    V Mladini z dne 27.5.2016 je bil objavljen prispevek dr. Boža Repeta »Mazanje zgodovine«. Na četrti strani prispevka piše: »Ludvik Zvonar, republiški svetovalec na Ministrstvu za obrambo, ena glavnih oseb v prekupčevanju z orožjem, je Krkoviču napisal...«. Več

  • Intervju: Zvezdan Pirtošek

    Mladina se je v zadnjih dveh tednih dvakrat dotaknila knjige Manfreda Spitzerja Digitalna demenca, enkrat v članku Jureta Trampuša in enkrat v intervjuju z dr. Zvezdanom Pirtovškom. Ne glede na to, kaj si mislimo o njegovi knjigi, dr. Spitzerju ne gre oporekati dvojega: prvič, z izjemo nekaj bombastičnih eskapad ni ničesar napisal na pamet, ampak je vsako od svojih tez podkrepil z rezultati raziskav, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, ki jih v knjigi tudi korektno navaja. Z njim je torej mogoče polemizirati le tako, da spodbijamo rezultate teh raziskav, oziroma mu dokažemo, da jih napačno interpretira. In drugič, dr. Spitzer ni tehnofob, saj na svojih predavanjih pogosto uporablja enako tezo kot dr.Pirtovšek: z informacijami na spletu si lahko izjemno pomagamo, a le, če jih s pomočjo »celovitega, tradicionalnega znanja« znamo povezati med sabo. Da bi bila mera polna, je dr. Spitzer to tezo ilustriral z enako primerjavo kot dr. Pirtovšek (očitno zelo popularno v medicinskih krogih), namreč z razliko med zdravnikom in bolnikom, ki oba brskata po spletu po istih informacijah, a jih zaradi različnega znanja eden razume, drugi pa ne. Več

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V intervjuju z ministrom Klemenčičem sem opazil tudi svoje ime. Sploh ne protestiram, le malo poskušam razložiti. Ne strinjava se o nadomestnem zaporu. Jaz trdim, da za prekrške ne bi smel biti predviden, minister pa, da bi to pomenilo spodkopavanje zaupanja v vladavino prava. Že nekaj časa marsikje v EU velja priporočilo, da se za prekrške ne izreka zaporna kazen. Neplačilo kazni za prekršek pa niti prekršek ni, pa vendar gre lahko neplačnik v zapor. V resnici le zato, da morda zastrašujemo druge potencialne neplačnike in da vzbujamo vtis pravne države. Ministrova trditev, da bo z nadomestnim zaporom globa odslužena pomeni naslednje: upnik bo prav tako ostal brez denarja, kot če zapora ne bi bilo; število zapornikov se utegne kar povečati; stroški za prestajanje kazni pa utegnejo pri marsikom presegati dolgovani znesek. Finančno je torej za državo dvojna izguba, ki jo lajša le misel na dolžnikovo zasluženo trpljenje (pa naj stane, kar hoče – pravna država nima cene!). Več

  • Koga moti Prulček?

    Končno, po 20 letih nihanja so se stvari okoli lokala Prulček stabilizirale. Prulček je dobil dva izjemna najemnika, Iryno in njenega moža. Iryna skrbi za strežbo, mož pa načrtuje, organizira vsakodnevne koncerte žive glasbe. Iryna nas navdušuje s svojo prijaznostjo in prizadevnostjo, nič ni lepšega, kot če te kdo že po drugem obisku Prulčka spozna, te pozdravi z nasmehom in postreže z ljubeznijo. Večerni koncerti so vsi zastonj, vsak dan koncert, ki je brez vstopnine! Več

  • Intervju: Mejra Festić

    V 20. številki Mladine je bil objavljen intervju, v katerem viceguvernerka Banke Slovenije navaja: »V zatečenem stanju 2010 je nekaj bilo treba storiti. Ker država ni hotele bank dokapitalizirati kljub zahtevam banke Slovenije – leta 2010 je bilo 400 milijonov evrov nerealizirane dokapitalizacije za tri največje banke v pretežni državni lasti in leta 2011 490 milijonov evrov – so banke vpisovale podrejene inštrumente.« Več

  • Ihta

    Maja Novak, njene kolumne vedno berem s posebnim užitkom, se huduje nad sodbo ustavnega sodišča. Kot zapiše, je s to sodbo plačane prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje »zmetala skozi okno«. Naj jo potolažim, da temu ni tako – vplačani prispevki bodo prispevali k večji pokojninski dobi in višji pokojnini. Res pa je, da vplačevanje teh prispevkov ne omogoča predčasnega upokojevanja pod ugodnimi pogoji. Koliko kolumen bo »morala« še spisati do upokojitve? Tega dejansko ne ve nihče (čeprav jih je Maja Novak naračunala 780), upam le, da nas bo še dolgo razveseljevala s svojim ostrim – da uporabim njene besede – »klofanjem po tipkovnici«. Več

  • Elementarna poštenost

    Glede na to, da sem prvi objavil zapis Janše v časniku Svet24, se čutim dolžnega odgovoriti na del uvodnika, kjer Grega Repovž trdi, da »bezanje starih Janševih in Krkovičevih izjav« iz konteksta ni pošteno. Moj namen ni bil trganje izjave iz konteksta, temveč prikazovanje nasprotujočih izjav človeka, ki je aktivno vplival na osamosvojitvene dogodke. Iz takratne Janševe izjave je namreč povsem razvidno, da se je še kako zavedal, da je bil helikopter sestreljen pomotoma, oziroma da so pri tem naredili napako, ki jo je tudi sam obžaloval. Letos pa je pred sodiščem nekaj mesecev nazaj govoril povsem drugače in sam sebe negiral z izjavo, da je šlo za nebuloze. Očitno so takrat s sestrelitvijo storili napako, ki pa jo danes želijo prikazati v povsem drugačni luči in želijo s ponarejanjem zgodovine, celo žrtev (padlega pilota) prikazati za rablja (vojaka agresorske JNA). To ne samo, da ni pošteno, temveč je tudi namenjeno prikrajanju osamosvojitvene zgodbe in takratnih procesov. Gre za nadaljevanje poskusov nekaterih posameznikov, da se te procese privatizira in prikaže v povsem drugačni luči, njihove napake (sestrelitev je bila samo ena izmed njih), ki bi lahko terjale mnoge smrtne žrtve pa zamolči. Zato mislim, da je povsem na mestu, da se v preteklih izjavah, zapisih in dokumentih išče resnica. Bojimo se namreč lahko zgodovine, ki jo bodo narekovali oblastniki sami. K sreči imamo v Sloveniji dovolj vedoželjnih, pogumnih in hrabrih ljudi, ki so se v knjigah odločili popisati resnico, pa čeprav so s tem pogosto škodovali tudi sami sebi. Več

  • Elementarna poštenost

    Žalostni smo. Mladina v svojem uvodniku Elementarna poštenost z dne 27. maja 2016 strelja mimo. Tako zelo mimo, da strelja tja, kamor je 27. junija 1991 meril nekdo, ki je vojno vzel v svoje roke: v tragično žrtev. Neomikano in nepošteno je zamahovati z roko nad dogodkom sestrelitve helikopterja gazela 664 nad Rožno dolino, češ da gre nemara za razumljivo in zato celo sprejemljivo kolateralno žrtev tako imenovane desetdnevne vojne, v smislu: »Razumimo, bile so izredne razmere, bila je vojna, bilo je noro.« Več

  • Umazana igra

    V članku Umazana igra, ki je bil objavljen v Mladini 13. maja 2016, je navedenih več napačnih oziroma neresničnih trditev. Več

  • Intervju: Mejra Festić

    Intervju viceguvernerke Mejre Festić razumem predvsem kot samopromocijo za (morebitno) ponovno izvolitev prihodnje leto. Kot sama pravi, pozna teorijo in prakso, ima bogata analitično-empirična in praktična znanja, vidi sistem kot celoto in je odločna, neodvisna in stabilna osebnost. Problem takšne samohvale je predvsem v tem, da teh njenih kvalitet v času mojega mandata ni bilo opaziti. Veliko je sicer govorila o sistemskem reševanju problemov, ko pa smo jo zaprosili in zadolžili, da pripravi konkretne predloge za rešitve, je bil izplen precej pičel. Več

  • Odgovor na članek Koga moti Prulček

    Mestna občina Ljubljana je vsebini lokala Prulček smo zelo naklonjena in menimo, da v sklopu koncertnih ciklov pripravlja kakovosten program. Vendar pa jim po Odloku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, lahko odobrimo le predpisan obratovalni čas, ki velja za spalna naselja. Več

  • Spolno je politično

    Odzivam se na komentar z naslovom Spolno je politično avtorja Slavoja Žižka, ki je bil v Mladini objavljen 22. aprila 2016. Več

  • Čas javkanja

    Človekove pravice morajo biti uravnotežene s človekovimi dolžnostmi, pravice enih so pa vedno omejene s pravicami drugih. Samo to je prava podlaga za družbeno pogodbo, ki z ustavo zagotavlja urejeno državo in pravično družbo. Več

  • Kremiraj me dobičkonosno

    Spoštovani, Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Beseda v moji razpravi z Brankom Gerličem teče o konceptu sodobne socialne demokracije. Gre za politično delavsko organizacijo, ki si poizkuša zagotoviti dovolj velik vpliv na nosilce ekonomske politike in na institucije ekonomskega sistema, da delujejo s ciljem doseči čim višjo raven blaginje državljank in državljanov v nekem narodnem gospodarstvu, lahko pa tudi v širši ekonomski integraciji. Več

  • Joey Skaggs

    Prosim, da ga vprašate-če bo mogoče, kje on vidi MEJO - da se neha hecati - "hecati" z drugimi. Kajti ko (tudi hec prestopi mejo, postane resen in nevaren, saj postane sam svoje nasprotje ).  Vprašajte ga, ali se zaveda, kako njegove t.i. "potegavščine" lahko vplivajo na tistega, ki se heca iz njega. Ali se zaveda, da lahko sproži kepo, ki se začne kotaliti navzdol po hribu in ima lahko na koncu neslutene razsežnosti ? Več

  • Pripomba na članek

    V članku http://www.mladina.si/174026/sanders-slavil-18-zmago-letos-trump-ostal-edini-republikanski-kandidat/?utm_content=buffer9c3a3&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer omenjate:

    Pri demokratih ima Clintonova že dovolj veliko prednost v številu delegatskih glasov za konvencijo stranke, ki bo konec junija v Philadelphiji, da je Sanders v zadnjih 13 tekmah ne more več prehiteti, četudi osvoji vse zmage. Po volitvah v Indiani ima Clintonova najmanj 2200 delegatov, Sanders okrog 1400, za zmago pa jih je potrebnih 2383. Več

  • Napad na srce Evrope

    Evropska skupnost osemindvajseterice je s svojimi problemi, le malo večja vaška skupnost s 500 milijoni prebivalcev: malo bogatih, približnim povprečjem srednjih, in še največ revnih; v tem zaporedju od severo-zapada vse do juga in vzhoda, ki se vsa srečuje z vedno bolj intenzivnim staranjem svojega, v svoj »american way of life« vedno bolj lažnivo uspavanega prebivalstva. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Dr. France Križanič je v svojem odgovoru na naslovni članek morda razumljivo, a vendarle neustrezno in nepremišljeno „branil“ socialno demokracijo, zlasti seveda slovensko socialno demokracijo. Več

  • Intervju Luka Mesec

    Luka Mesec je v svojem intervjuju povedal nekaj popolnih neresnic, ki se nanašajo na “demokratičnost, “prepire zaradi banalnih zadev”, “kolektivno vodstvo ZL” in “sestavi ZL”. Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Iztok Kos, Več

  • Levica in njene bolezni

    Desnica (v klasičnem smislu) se ukvarja s tem, da privilegirani sloji izkoristijo svoj položaj in si na ta račun prisvojijo (zelo) nesorazmerno veliko dobrin na račun drugih, s pomočjo neposrednega in posrednega izkoriščanja. Če nič drugega, je desnici treba priznati, da ima jasno vizijo svojih ciljev (in tudi, kot kaže, precej jasno vizijo, kako te cilje dosegati). Več

  • Nepotizem v Lendavi?

    V skladu s 26., 27. in 28. členom Zakona o medijih (ZMed) vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka, ki se nanaša na članek Nepotizem v Lendavi? (Klemen Košak), ki je bil objavljen dne 22. aprila 2016. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak, kot običajno, tudi v tem prispevku odlično komentira aktualne politično strankarske razmere pri nas. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak v kolumni iz 16. letošnje številke Mladine, vljudno, a zelo ostro, razčlenjuje vlogo socialne demokracije v Sloveniji in Evropi. Če sem to oceno, ki ima sicer sama zase literarno (estetsko) vrednost, prav razumel, po Vladu Miheljaku sodobna socialna demokracija nima koncepta. Bralkam in bralcem mladine je treba vendarle povedati, da ta koncept obstoji. Poleg tradicionalnih programskih izhodišč obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, brezplačne šole, aktivne politike zaposlovanja in socialne pomoči nemočnim, je v zadnjih desetletjih pridobil še aktivno vlogo države pri spodbujanju uvajanja novih tehnologij, izdelkov in podjetij v različnih oblikah sodobne razvojne politike. Če povedano prenesem v jezik različnih šol ekonomske misli, potem je prišlo do prehoda od starega Keynezijanstva v neo-Keynezijanstvo kot edini konkurenčen koncept neo-konzervativizmu (neoliberalizmu). Mislim, da bo na osnovi izkušenj s sedanjo finančno krizo socialdemokratski koncept ekonomske politike potrebno dopolniti z novim avtomatičnim stabilizatorjem (instrumentom ekonomskega sistema, ki zagotavlja zadostno povpraševanje v obdobju recesije in se nato samodejno zniža v obdobju konjunkture) – univerzalnim temeljnim dohodkom. Več

  • Bakanalije v senci Paname

    Bernard Nežmah se v svojem Pamfletu – ne prvič – čudi nad navideznim neujemanjem visoke podpore SDS in nizko oceno prvaka te stranke v javnomnenjskih raziskavah, tokrat na primeru Delovega Barometra. Nobenega neujemanja ni. Stranka SDS ima, ob upoštevanju neopredeljenih, stabilnih 20 odstotkov podpore. Politiki se ocenjujejo z oceno od 1 do 5. Volivec SDS Janši v anketi seveda da petico. Nevolivec SDS pa Janši, kakopak, da cvek ali kvečjemu dvojko. Vzemimo primer vzorčka petih vprašanih. Eden (20%) Janši da pet, dva enico in dva dvojko. 5+1+1+2+2=11. 11 deljeno s 5 je 2,2. Tako nizka ocena zadošča za izpad Janez Janše z lestvice dvajsetih najpopularnejših politikov. Razlog za razliko med podporo SDS in oceno njenega predsednika bi torej vendarle utegnil tičati v zakonitostih aritmetične sredine in ne morda v Murglah. Več

  • Levica in njene bolezni

    Glede na poročanje o drugem rednem kongresu Iniciative za demokratični socializem in o predstavi, ki jo želijo nekateri v stranki in tudi zunaj nje ustvariti o njem, se čutim dolžna podati še drug pogled na dogajanje v Krškem 9. aprila 2016. Več

  • V mojih očeh

    Sodnik je bil že dolgo v pokoju, ko je pivskemu omizju oznanil, da je enaka verjetnost, da boš našel stranišče v cerkvi kot pravico na sodišču. Ljudje v taki ali drugačni stiski se s tem vedno težko sprijaznijo. Vendar je bilo od nekdaj tako, da je vsaka oblast določala v urbarjih življenja zase pravice, za vse druge pa samo dolžnosti. Tako je tudi sedaj, ko se sodišča pri nas odločajo o pravicah domačih in tujih brezdomcev, da o orožarskih poslih za sedmimi vodami in devetimi gorami niti ne govorimo. Še mnogo hujše zablode pravice so na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer sodijo obtoženim za genocid in za balkansko morijo. Več

  • V zagovor protisistemskemu nerganju

    Na strani 33 pod rubriko »Žive meje« N’toko v kolumni z naslovom »V zagovor protisistemskemu nerganju« med drugim zapiše: »Saj je bilo že od začetka jasno, da bo Cerarjeva vlada katastrofalna, da bo SD še naprej krokodilje leglo in da bo Mramor pač Mramor.« Več

  • Javna izjava

    Spodaj podpisani zgodovinarke in zgodovinarji, ki preučujemo zgodovino Primorske, smo vzeli na znanje, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani, ki sta Boštjana M. Turka spoznali za krivega razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca v kolumni, objavljeni v Reporterju 13. 6. 2011. S to razsodbo je Boštjan M. Turk razbremenjen krivde za očitano mu dejanje. Ob tem želimo opozoriti, da je po našem prepričanju oznaka »nenavaden tip renegatstva«, ki jo je Boštjan M. Turk uporabil za Jožeta Pirjevca, v tem primeru zgodovinsko vsaj neprimerna in žaljiva. Boštjan M. Turk je v besedilu svoje kolumne pokazal svoje nezadostno poznavanje predvojnih, vojnih in povojnih političnih razmer na Primorskem, njegova uporaba oblike priimka kot dokaza za Pirjevčevo nacionalno pripadnost oz. odpadništvo je zavajajoča in diskvalifikatorna. Več

  • Vsi isti, vse enako?

    Franček Drenovec je v svojem odzivu, objavljenem v pismih bralcev, podal oceno delovanja protikapitalistične levice v Sloveniji, ki jo moram na več mestih popraviti. Več

  • Intervju: Branko Cestnik, duhovnik

    Spoštovani, Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Butina, Več

  • Vsi isti, vse enako?

    Zadnjo soboto (2. aprila) sem bil v Ljubljani, pa sem šel pogledati na oba, za ta dan napovedana javna shoda. Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Avtor dr. Iztok Kos pravilno ugotavlja, da je ZZZS monopsonist, vsaj kar zadeva javno zdravstvo. Vendar ne drži, da ZZZS izposluje najnižje cene zdravstvenih storitev z izkoriščanjem svojega tržnega položaja. ZZZS cene določa administrativno. Presenetljivo je, da za enako storitev ZZZS ne prizna vsem izvajalcem enake cene, nekateri izvajalci dobijo za enako storitev več denarja kot drugi. Za slovensko javno zdravstveno blagajno so najcenejše storitve zasebnih izvajalcev javnega zdravstva (koncesionarjev), ki delovne prostore in opremo kupijo iz lastnega žepa, medtem ko jo mora javnim zavodom priskrbeti država. Z vidika gospodarnosti in interesa pacientov bi bilo smiselno razmisliti, da bi ZZZS naročal storitve pri cenejših izvajalcih in tako prihranil denar za skrajšanje čakalnih vrst. Več

  • Oaza neumnosti

    Ameriško-slovenska gospodarska zbornica nas je zelo odmevno obvestila, da smo v nekaj zadnjih letih izgubili 13 milijard € zaradi slabega gospodarjenja podjetij v lasti države. Kot je mogoče ugotoviti na osnovi fotografij s sej te zbornice, sedijo tam ob ljudeh iz privatnega sektorja, tudi upravljavci državnega premoženja. Med udeleženci oz. člani zbornice (člani uprav in nadzornih svetov, lobistov in posrednikov) so predvsem ljudje, ki niso naklonjeni premoženju države oz. so naklonjeni neoliberalni kapitalistični praksi in torej vstopu privatnega sektorja v do sedaj, vsaj v Sloveniji, skoraj izključno javni sektor. Ponavljajoče in agresivno objavljanje člankov o potrebnosti prodaje javnega premoženja seveda ni slučajno, ampak skrbno načrtovano in podprto s strani privatnega kapitala. Možno je določiti tudi krog novinarjev in medijev, ki so nosilci takšne agitacije. V tem času so ti akterji usmerili vse svoje sile predvsem proti slovenski energetiki. Menijo, da je slabo upravljana (kar je res) in da jo je zato nujno potrebno prodati oz. sprivatizirati in da je treba ta proces začeti z njenimi najbolj profitabilnimi deli, kot so Dravske elektrarne. Takoj potem bo tudi jasno, da je vse drugo popolnoma zanič in zatorej brez cene. Več

  • Kdo bo lastnik Palome?

    V prejšnji številki Mladine je bilo objavljeno pismo predsednika uprave Palome Tadeja Gosaka. V njem je navedel, da sem zapisal več netočnosti v članku Kdo bo lastnik Palome?, ki je bil objavljen v Mladini številka devet. Gosak v pismu izpostavlja, da tožbe, ki jih obravnava sodišče glede skupščine Palome, niso odškodninske tožbe, ampak izpodbojne tožbe sklepa skupščine o dokapitalizaciji Palome. To je res. Še bolj natančno bi bilo, če bi rekli, da gre za izpodbojne tožbe, ki so jih mali delničarji vložili, ker trdijo, da bi uresničenje sklepov skupščine pomenilo oškodovanje Palome in malih delničarjev. Gosak izpostavlja tudi, da so predstavniki malih delničarjev, ki so vložili tožbe, tudi zastopniki Eco Investa, torej neizbranega ponudnika za dokapitalizacijo Palome. Vendar ti mali delničarji trdijo, da je bila izbira PPRS, ki je po mnenju uprave Palome in Slovenskega državnega holdinga bolj primeren za dokapitalizacijo Palome kot Eco Invest, sporna zato, ker je Ecoinvest želel plačati več kot PPRS. Med zastopanjem Eco Investa in malih delničarjev torej ni jasnega konflikta interesov, kar namiguje Gosak. Če prav razumem, to ni vse, na kar namiguje Gosak, ampak namiguje tudi, da Eco Invest ni običajen kandidat za dokapitalizacijo Palome, ampak nekdo, ki želi Palomo onemogočiti. Če je to res, bi moral Gosak med drugim pojasniti, zakaj je potem sploh povabil Eco Invest, naj odda ponudbo za dokapitalizacijo Palome. Več

  • Pozabljeni Auschwitz

    Za razjasnitev nekaterih netočnosti, ki jih je v članku Pozabljeni Auschwitz navedel novinar Borut Mekina, še posebej neutemeljenega očitka, da je Slovenija pri projektu pasivna, podajamo oris poteka priprav na ureditev razstavnih prostorov nekdanje Jugoslavije v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Projekt skupne razstave se je pričel leta 2011 z oblikovanjem delovno-strokovne koordinacije med državami naslednicami SFRJ. T. i. Mednarodna usmerjevalna skupina za vzpostavitev razstavnih prostorov držav članic nekdanje SFRJ v koncentracijskem taborišču Auschwitz Birkenau je imela pet usklajevalnih sestankov. Do sedaj so bili organizirani sestanki v Beogradu (junij 2011 in junij 2012), v Sarajevu (december 2012), v Skopju (april 2013), v Auschwitzu (julij 2013), v Zagrebu (februar 2014), zadnji sestanek te skupine pa je maja 2015 v Ljubljani gostilo Ministrstvo za kulturo RS. Projekt je sicer doslej potekal pod vodstvom beneške izpostave UNESCO v okviru skupne pobude »Kultura - most k razvoju«, saj gre pri projektu za enkratno situacijo, ko je nekoč nacionalna razstava postala mednarodna in se je bilo treba temu ustrezno prilagoditi in uskladiti. V imenu Slovenije so v projektno delo vključeni predstavniki Ministrstva za kulturo in direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok, ki pomembno strokovno prispeva k pripravi razstavnega prostora. Več

  • Učinek domine

    Spoštovana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, Več

  • Spoštovani,

    V izvodu številka 11 ste v uvodniku z naslovom "Eksperiment Združena levica" pisali o združevanju koalicijskih strank Združene levice(ZL)-Iniciative za demokratični socializem(IDS), Stranke za trajnostni razvoj Slovenije(TRS) in Demokratične stranke dela(DSD). V prvih dveh odstavkih predstavljate združitev kot nekaj neizbežnega, čeprav vmes tudi pravilno pojasnite, da bo stranka IDS v začetku aprila šele odločala o tem ali naj se začnejo pogajanja z drugima dvema strankama o preoblikovanju v eno stranko. Med drugim zapišete, da ZL začenja transformacijo v pravo politično stranko, transformacijo pa predstavite kot "jasno", "zelo verjetno" in "malodane že dejstvo". Napoveste tudi konec strankam in njihovim frakcijam, ki bi združitvi nasprotovale in nadaljevale samostojno politično pot. Več

  • Odgovor na članek Boruta Mekine Pozabljeni Auschwitz, ki ste ga objavili v Mladini dne 11. 3. 2016 na strani 10

    V skladu s 6. razdelkom Zakona o medijih prosimo, da zaradi korektne obveščenosti javnosti, objavite odgovor Ministrstva za kulturo na članek Pozabljeni Auschwitz, novinarja Boruta Mekine, ki je bil objavljen v petek, 11. 3. 2016, na str. 10. Več

  • Učinek domine

    V tedniku Mladina ste 11. 3. 2016, str. 19–21, objavili članek z naslovom Učinek Domine, ki zavajajoče in tendenciozno predstavlja vsebinske predloge spremenjenega Zakona o pooblastilih policije. Skladno z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo odgovora, s katerim želimo zagotoviti objektivno informiranost javnosti. Več

  • Spoštovani!

    Točno tako kot piše urednik Gregor Repovž. Tudi sam sem bil takoj, ko so pričeli s postavljanjem žiletk na meji,  prepričan da so le-te namenjene predvsem povzročanju strahu in stiske Slovencem.  Gre za zelo predvidljivo taktiko stopnjevanja eksistenčne stiske ljudi in pripravljanje na doseganje  stanja  "točke vodljivosti ljudstva", ko le-ti pristanejo na vse ( Pavlovov efekt). O temje pisal veliko že Noam Chomsky ( in drugi) pred desetletji.  Scenarij se odvija načrtno in vodeno v večih državah "zahodne demokracije", resnejši koraki pa so se pričeli z "domovinskim zakonom" v ZDA in se jih od takrat sistematično prenaša v Evropo. Če se le ozremo na strukturo opreme slovenske vojske lahko hitro vidimo, da je velik del njene vsebine namenjen predvsem obvladovanju množic in ne toliko obrambi države. Pod množice smo mišljeni seveda mi  Slovenci in ne kaki okupatorji.  Slednji danes prihajajo po drugih poteh.... s finančnimi triki predvsem. Več

  • Lada Zorn

    15. 3. 2016  |  Pisma bralcev

    Apel slovenski vladi

    Spoštovani g. dr. Miro Cerar, predsednik Vlade R Slovenije! Več

  • Prikaz nasprotnih dejstev

    V članku avtorja Klemna Košaka, z naslovom »Kdo bo lastnik Palome«, ki je bil 26. 3. 2016 objavljen na 12. stani v tedniku Mladina, je zapisanih več netočnih navedb, ki jih v nadaljevanju zanikamo in pojasnjujemo s podajanem točnih dejstev in informacij. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film

    Ravnateljici OŠ Tone Čufar mag. Špeli Drstvenšek in učiteljskemu zboru ter učencem se iskreno opravičujem, ker sem zmotno trdil, da niso imeli proslave za kulturni praznik. Na spletni strani šole je bogato dokumentiran njihov kulturni dan 5. 2. 2016. Kar pa se tiče filmov in njihove vzgojne funkcije v šoli ter islama in slovenskega kulturnega praznika - ostajam pri svojem. Več

  • Tudi ti si odgovoren za fašizacijo Slovenije

    V zadnjem času se mnogo sliši o širjenju strahu pred begunci v Sloveniji. To drži, desnica dejansko aktivno širi to vzdušje v Sloveniji in s tem nabira politične točke, vendar pa podpora nasilnim ideologijam po mojem mnenju ne izvira iz strahu temveč iz neke želje po moči, po nekem izrazu nasilja. Več

  • Intervju: Miro Cerar, predsednik vlade

    Spoštovani g. predsednik vlade, Več

  • Za otroke gre?

    V članku »Za otroke gre?« je novinar Borut Mekina korektno citiral moj komentar, v katerem pa sem napačno zapisala, da je 24 pedagoških delavcev, ki so po poročanju medijev podprli nasprotovanje nastanitvi šestih šoloobveznih otrok beguncev brez spremstva v dijaški dom v Kranju, zaposlenih na Gimnaziji Kranj. Toda omenjeni pedagoški delavci so zaposleni na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujem. Več

  • Za otroke gre?

    Če kdaj, me je danes sram, da sem Slovenka. Pretresel me je zapis o učiteljih na Gimnaziji F. Prešerna v Kranju. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Ne morem si kaj, da ne bi dodala svojega mnenja ob ogorčenju g. Merca , ker so na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru na kulturni dan starejši otroci ‘morali´ gledati ´butasti´ film iz islamskega sveta Zeleno kolo, režiserke Haifae Al Mansour, prvi film v celoti posnet v Saudski Arabiji, ki ga je režirala ženska. Pogumni prvenec pogumne avtorice o pogumni deklici Vadjdi, ki se upira zakoreninjeni tradiciji, želi si kolo, kot simbol mobilnosti in svobode, ki v tem filmu predstavlja simbol družbenih sprememb. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Pod zgornjim naslovom je bilo objavljeno pojasnilo, poduk, evalvacija, ne vem, kako bi se zapisano pravzaprav lahko imenovalo. Pamflet bi še najbolje ustrezalo. Odzivam se, ker je v njem omenjeno tudi moje ime. Več

  • Dvojni obraz katoliške cerkve

    Kako se begunska kriza s pridom lahko izkoristi v strankarske interese, nam lepo ponazarja shod jurišnikov SDS v Šenčurju. Več

  • Nikoli več ne bom režiral državne proslave

    Ob škandalih, ki se skoraj redno ponavljajo ob proslavah kulturnega praznika, sem vedno nekoliko zmeden in osupel. Ravno tako ob branju intervjujev in kolumen na to temo. Težko je razumeti, da je v najvišjih krogih slovenske kulture in države toliko površnih in zgrešenih pogledov na tako rekoč vsakdanje stvari. Na primer himna: letos so v vseh medijih in polemikah sedmo kitico Prešernove Zdravljice imenovali slovenska himna. Ali je res? Ne, to je tekst slovenske himne. Za himno jo naredi šele uzakonjena uglasbitev. Himna je tudi sama glasba brez teksta, in v tej obliki se jo tudi največkrat izvaja. Nikakor pa ni himna gola recitacija teh verzov. Sicer bi jih morali pri šolski obravnavi brati in poslušati stoje, ali pa bi morali biti za šolsko obravnavo prepovedani. Ve se, kaj je himna in kdaj je kaj himna. Poslušalcem devete Beethovnove simfonije ni treba vstati, ko pride na vrsto tisti del, ki je proglašen za evropsko himno, ker koncert ni himna, kakor tudi izvajanje himne ni koncert. Tega se je publika na letošnji proslavi tudi dobro zavedala, saj pevki, ki je zapela himno, niso ploskali, ploskali pa so vsem ostalim uglasbitvam sedme kitice. Pri teh v nobenem oziru ni šlo za himno, čeprav se v medijih vztrajno ponavlja, da je šlo za različne izvedbe slovenske himne. Kaj je glasbena različica himne, si vsakdo lahko ogleda na uradni strani Sveta Evrope, kjer najdemo celo vrsto priredb Ode radosti, samo v romskem melosu jih je pet. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Res je, bil sem neotesan in grob pri oznaki filma, ki ga nisem gledal. Več

  • Preveč in premalo omejena pravica do referenduma

    V članku Preveč in premalo omejena pravica do referenduma ste zapisali citiram "Da so bila opozorila upravičena, je pokazal že prvi referendum, izpeljan po novih pravilih, referendum o izenačitvi pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov." Več

  • Zala Rihar

    24. 2. 2016  |  Pisma bralcev

    Gangnam Style

    Zadnje čase sem v zelo senzibilnem obdobju-čisto verjetno je, da me zezajo hormoni. V družini sestra velja za odličnega intelektualnega pisca vsebin, pa sem se kljub svojem pomanjkanju samozavesti na tem področju odločila, da ta članek pa res komentiram oziroma si ne prislužujem te časti, da ga prekomentiram (kdo pa sem jaz ?!?), vendar le podprem pisca (N"Toko) in revijo Mladina, ki me posredno od staršev spremlja že od malih nog. Nerodno mi je, da sem ta članek zasledila šele zdaj (kot vem, je bil objavljen leta 2014). Več

  • Jasna Murgel

    Študirala sem mednarodno pravo varstva človekovih pravic in iz tega področja tudi doktorirala in menim, da se je na naraščajoči sovražni govor, tudi na spletu, treba odzvati in se izreči proti njemu, saj je ena od oblik diskriminacije. Država je skladno z mednarodnimi zavezami dolžna ukrepati, da se diskriminacija ustavi in prepreči. Državni zbor mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo to omogočala. Predvsem pa je pomembno, da se na tej, najvišji državni ravni državljanom sporoči, da je sovražni govor nedopusten in da državni zbor, najvišji demokratični organ, zastopa takšno mnenje. Več

  • Popravek in opravičilo

    Spodajpodpisani Mladinin hišni karikaturist skrušeno priznavam, da sem izjavo župana Občine Vitanje po nemarnem neobjektivno, tendenciozno in zavajajoče interpretiral in zato objavljam uradni popravek kakor sledi: Več

  • Izjava tedna

    V skladu z Zakonom o medijih (Zmed, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l., št. 110/2006, 6. oddelek: Pravica do popravka ali odgovora), prosim za objavo popravka oziroma pojasnila/odgovora na objavljen prispevek v MLADINI št. 5, 5. 2. 2016, na strani 13, v rubriki Izjava tedna. Več

  • Teden

    Gledali smo proslavo in pri tem tudi uživali. Zato so zaslužni vsi izvajalci letošnje podelitve nagrad in tudi sami nagrajenci, ki so bili predstavljeni na svojstven, dostojanstven način. Zamisel, da so del programa izvajali tujci, ki žive v Sloveniji je bila izvedena na izredno visoki umet- Več

  • Brez revizije

    V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so prejšnji teden v Pismi bralcev želeli obelodaniti dogajanje, ki se je nanašalo na razlago dogodkov obelodanjenih v članku »Brez revizije«. V študentski organizaciji navajajo, da večina poslancev ni zavrnila pobude poslanca Študentske Iskre Jureta Novaka. Zapisano ne drži. Večina poslancev ni želela podpisati pobude za uvrstitev točke na dnevni red. Novak je nato razloge zakaj ŠOU potrebuje revizorja poskušal predstaviti pod točko razno, vendar je dobršen del poslancev potrdil proceduralni predlog vodje poslanske skupine Povezani Matica Markoviča. Novaku so s sklepom odvzeli besedo, zaključili točko razno in tudi sejo Študentskega zbora. Večina poslancev je torej zelo jasno zavrnila debato in seznanitev s problemom (ne)imenovanja revizorja ŠOU. Več

  • Učitelji

    Učiteljica sem postala kot študentka glasbe, ko mi je bilo 19 let. Poučevala sem tako na osnovni šoli, kot v glasbeni. Tu in tam se je vsakih nekaj let našel nekdo, ki je trdil, da učitelji premalo delamo. Pa so nam naložili še nekaj birokratskega posla in niso opazili, da je manj časa ostalo za delo z otroci izven šolskih obveznosti, ki je bilo posledica učiteljeve želje po delu z otroci in redko, gotovo pa premalo nagrajeno. Ena najlepših nagrad, ki sem jih prejela, so bile ravnateljeve solze na šolski prireditvi, ko je na osnovni šoli igral klavirski trio dveh učencev in učiteljice. Več

  • Brez revizije

    V članku “Brez revizije” novinarja Martina Kovača je zapisano, da je poslanec Jure Novak “poslance prosil za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, saj je želel predstaviti sume o poslovnih nepravilnostih. Predlog je večina zavrnila.” Večina poslancev ni zavrnila predloga za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, temveč poslancu Juretu Novaku ni uspelo zbrati dovolj podpisov, ki so potrebni za proceduralni sklep. Poslanec bi lahko uvrstil točko na dnevni red z zahtevkom za uvrstitev točke na dnevni red seje, ki ga lahko vloži vsak študentski poslanec ali zainteresirana javnost pri predsedniku študentskega zbora; ta mora nato v skladu z akti uvrstiti točko na dnevni red v roku 30 dni. Omenjeni poslanec se je namesto standardnega postopka odločil za izredno sredstvo za uvrstitev prednostne točke na dnevni red, za kar bi moral zbrati podpise najmanj desetih poslancev. Ker mu podpisov do seje ni uspelo zbrati, je predsednik zbora ni mogel uvrstiti na dnevni red seje, zato zbor o tem ni mogel razpravljati - posledično se o njem ni glasovalo, torej študentski poslanci predloga niso mogli niti potrditi niti zavrniti. Več

  • Igraj slovensko!

    Po spremembi zakona o medijih bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati 60 % celodnevnega deleža slovenske glasbe. Govorci so omenjali, kako bo ta ukrep spodbujal slovensko narodno zavest. Še več: pohvalili so se, kako je sprejetje omenjenega zakona tudi rezultat visoke narodne zavesti izvoljenih predstavnikov ljudstva. Več

  • »Kuzla lažniva«

    Človek se včasih v dobri veri in neobveščeno lahko znajde na mestu ali v skupini ljudi, kjer po obveščenem premisleku raje ne bi bil. Predvsem zato ne, ker bi drugi ljudje lahko že zgolj njegovo prisotnost točno tam razumeli kot tiho pritrjevanje nečemu, čemur on sam ne pritrjuje ali kot priznavanje legitimnosti tistemu, čemur sam ne želi priznati legitimnosti. Na primer določenim stališčem, izjavam, besedam, prepričanjem ipd. Če bi v času javne prireditve ob izboru psevdonajvplivnejših pravnikov 2016 vedel, kakšne izraze je soudeležena pravnica in odvetnica javno namenjala določenim skupinam ljudi ali posameznikom glede na njihove osebne lastnosti ali okoliščine, tudi novinarki in pripadnikom islamske vere, bi z izjavo o tem protestno zapustil dogodek. Več

  • Napad na ministrico, drugič

    V članku z naslovom »Napad na ministrico, drugič«, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki Mladine sem napačno navedel, da Slavica Mencinger v strateškem svetu za področje zdravstvene in babiške nege zastopa Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Slavica Mencinger je članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter podpredsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Za napako se iskreno opravičujem. Več

  • »Domoljubni prostovoljci«

    Prva misel poprečnega Slovenca ob besedi Kolorado, je vsekakor progasto-zlatorumeni krompirjevi škodljivec, ki je prispel v naše kraje leta 1946 in bil prvič opažen na Krškem polju, v neposredni bližini največjega vojaškega objekta v Sloveniji. Več

  • Jamranje

    Demonstranti nosijo transparente z napisi zato, da bi jih videli tisti, ki jih ne slišijo. Izgleda, da jih premier posnema, a nima sreče. Slovenc sem - ne pomeni nič, saj nismo več nacionalne barve, temveč finančne evrobarve. Če premier ne jamra - pa jamramo državljani. Rešitve iščejo ugankarji, znanstveniki in zadolženi - ljudje volimo tiste, ki prinašajo rešitve, ne raziskovalce. Sam bi predlagal transparent: “Sem uresničevalec vaših interesov. Ne jamrajte. Ponujam rešitve.” Toda vesti o vladi se vse bolj pomikajo v kroniko. Prizadeti smo vsi. Celo smešnemu ne sledi smeh, temveč skrb. Ne znajo ali ne zmorejo? Janša, Pahor, Bratovškova, zdaj Cerar. Zakaj je Janša tako samodestruktiven? Pahor tako samovšečen in nebogljen? Zakaj je bila Bratovškova tako poslušna tujini? Zakaj postaja spoštovani, uravnoteženi in učeni Cerar tako politično vitek? Zakaj so tako upogljivi navzven in slabega političnega zdravja? Mediji poudarjajo, da se podobno dogaja tudi drugod, a obstaja tudi slovenska specifika. Sam jo vidim v notranjem in zunanjem krogu neoliberalnega smoga. Več

  • Sam svoj grobar

    Na koncu sicer zanimivega članka “Sam svoj grobar” Borut Mekina navaja razloge zakaj bi moral odstopiti finančni minister Dušan Mramor. Več

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    V Društvu novinarjev Slovenije v zadnjih tednih zaznavamo porast nestrpnosti in žaljive obravnave pripadnikov muslimanske verske skupnosti v nekaterih slovenskih medijih. Pojav najostreje obsojamo, saj je namenjen razpihovanju sovraštva in nabiranju političnih točk v času tako imenovane begunske krize na račun manjšin. V DNS pozivamo tako novinarje kot bralce, poslušalce in gledalce, da so pri branju, poslušanju ali gledanju vsebin o „muslimanski nevarnosti“, ki da grozi Evropi, in podobnih ekscesih, razumni in kritični. V politično in še kako drugače pregretih časih je najpomembneje ne nasedati stereotipom in dokazano neresničnim informacijam, saj v nasprotnem primeru pristanemo na sodelovanje pri širjenju panike in strahu, iz katerega določeni krogi kujejo politične in druge dobičke. Več

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    Svinjske glave in razlitje krvi po gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani nedvomno spadajo med dejanja spodbujanja verskega sovraštva in nestrpnosti. Gre za napad na manjšinsko versko skupnost, ki ji je bila pravica do verskega objekta v Sloveniji odrekana več desetletij in je zato še danes verske obrede primorana opravljati v najetih zasebnih objektih in celo v športnih dvoranah. Napad zato razumemo kot zastraševanje manjšinske verske skupnosti, kar je še posebej zaskrbljujoče v okoliščinah naraščajočega protimuslimanskega razpoloženja tudi širše v Evropi. Od odgovornih zahtevamo resno obravnavo in jasen odziv, da so tovrstna dejanja v Republiki Sloveniji kazensko pregonljiva. Ob tem poudarjamo, da ne gre zgolj za vandalizem, ampak za dejanje, ki ima jasen simbolni pomen napada na muslimansko skupnost. Od hujskaških besed in sovražnega govora, ki se razširja v medijih, na političnem prizorišču in na družbenih omrežjih, smo s tem prešli k dejanjem. Za to dejanje so posredno odgovorni tudi tisti mediji, ki so spodbujali nestrpnost do muslimank in muslimanov v Sloveniji in še posebej do gradnje džamije. Zgodovina nas uči, da so sovražne besede pogosto predhodnica sovražnim dejanjem. Zato pozivamo politične akterje, medije, civilno družbo in splošno javnost k skupnemu prizadevanju za strpno, spoštljivo in kulturno izražanje stališč in pogledov, ter k opuščanju in zavračanju vsakršnega delovanja, ki bi lahko slovensko družbo pahnilo v val neobvladljivega sovraštva do muslimank in muslimanov. Več

  • 2015

    Nisem sicer mikro niti makro ekonomist, vendar mi je najdražja meni oseba zaupala vodenje družinskih financ. In ker sem vpet v globalni prostor, četudi sem sedaj omejen z žičnato ograjo, tudi včasih pogledam, kaj menijo o naši konkurenčnosti po svetu. Konkurenčnost je namreč v kapitalizmu zelo pomembna beseda. Več

  • Oživljeni fašizem

    Od lani nas je namreč strah Grkov, beguncev, muslimanov, severnjakov in Hrvatov. Grkov zato, ker so leni in ne delajo nič, goljufajo državo in hočejo, da jih mi, pošteni slovenski delavci podpiramo. Da je ogorčenje še večje, lahko povlečemo vzporednico med njimi in našo Združeno Levico a.k.a komunajzerji. Takimi novodobnimi, ki so še hujši kot uni ta stari jugoslovanski, ker tej kritizirajo kapitalizem, prosti trg in ZDA, imajo ganz liberalne vrednote in sočutja ne vidijo kot šibkosti. Več

  • Dean Lipovac

    18. 1. 2016  |  Pisma bralcev

    Predolg jezik in premalo logičnega razmišljanja

    Kako lahko članek, ustvarjen s strani ugledne doktorice in profesorice psihologije, temelji predvsem na hevrističnih pristopih k razumevanju sveta, ob tem, da se v istem članku sama zavzema za znanstveni vidik? Slednje je veliko bližje paradoksu (pa vseeno ni), kot primer, ki ga spodaj navaja avtorica. Več

  • Država na žaru

    Nastop predsednika republike Boruta Pahorja na dogodku z naslovom »Na žaru«, ki se je zgodil v Ljubljani, 8. januarja 2016, je po mnenju Društva SRP navadna žalitev funkcije predsednika države in vsega tistega, kar pooseblja tako funkcijo. Nastopati klovnovsko, kot to počne naš predsednik republike, je brez primere ter žalitev funkcije, ki jo opravlja. S tem in drugimi klovnovskimi početji ter neprimernim obnašanjem v številnih situacijah žali državljane te države. Pokojni dr. Franc Bučar je jasno povedal, da nam manjka državljanske sposobnosti v tej državi. Tipičen primer take pomanjkljive sposobnosti je prav naš predsednik države. Namesto, da bi se ukvarjal s državnimi posli, se ukvarja s trivialnimi in za predsednika nespodobnim zadevami. Če že obiskuje novorojenčke, bi mu nekdo lahko povedal, da se z rožami ne vstopa v prostor, kjer so novorojenci. To, da si dovoljuje »pljuvati« po sebi je seveda najprej njegov oseben problem, stvari pa se bistveno spremenijo, ko je to povezano s funkcijo predsednika, ki jo g. Pahor opravlja, z ravnanjem pa ponižuje iz dneva v dan. Ko je treba zavzeti državniško držo o pomembnih vprašanjih pa od predsednika ne dobimo drugega kot meglo in nedorečenost ter nekakšen poskus biti všečen vsem. Tako res ne gre. Več

  • Država na žaru

    Čeprav bi marsikdo porekel, da je zasebna pravica Boruta Pahorja, da nastopa na javnih prireditvah ali televizijskih oddajah po svoji presoji, velja temu oporekati: biti predsednik republike ni zasebna stvar in kot takšen mora biti g. Pahor podvržen strogi presoji volivcev kot prvi državnik, ki simbolično navzven predstavlja državo, na vsakem svojem koraku. Več

  • Spet

    V uvodniku z naslovom »Spet« avtorja Grege Repovža (Mladina, 18.12.2015) so bile zapisane številne neresnice in insinuacije, zato na podlagi pravice do popravka objavljenega besedila po 26. členu Zakona o medijih zahtevamo, da se objavi popravek, ki vam ga posredujemo v nadaljevanju kot tudi v priponki. Več

  • Zaposleni na univerzi v Ljubljani in univerzi v Mariboru: doc. dr. Amon - Prodnik Jernej, doc. dr. Belušič Gregor, prof. dr. Berovič Marin, prof. dr. Bešter Rogač Marija, prof. dr. Blažič Milena Mileva, prof. dr. Bohanec Borut, izr. prof. dr. Burcar Lilijana , doc. dr. Butala Matej, izr. prof. dr. Cigić Blaž, izr. prof. dr. Cvetko Vah Karin, asist. dr. Čehovin Luka, prof. dr. Čufar Katarina, asist. dr. Dogša Iztok, doc. dr. Dolenc Koce Jasna, izr. prof. dr. Dolžan David, prof. dr. Dolžan Vita, prof. dr. Dovč Peter, dr. Dragoš Srečo, prof. dr. Drobne Damjana, prof. dr. Drobnič - Košorok Marinka, doc. dr. Fišer Cene, asistent Gaber Aljaž, izr. prof. dr. Gaberščik Alenka, izr. prof. dr. Germ Mateja, doc. dr. Glavan Gordana, izr. prof. dr. Golja Petra, doc. dr. Gostinčar Cene, prof. dr. Gunde - Cimerman Nina, znan. sod. dr. Hočevar Mateja, prof. dr. Horvat Simon, prof. dr. Javornik Branka, izr. prof. dr. Jelenc Krašovec Sabina, doc. dr. Jež Brezavšček Brina, zasl. prof. dr. Jogan Maca, prof. dr. Jurc Maja, prof. dr. Klemenčič Matej, prof. dr. Kogej Ksenija, prof. dr. Kostanjšek Rok, doc. dr. Kovačič Gorazd, prof. dr. Kreft Lev, doc. dr. Kristan Matej, prof. dr. Kump Sonja, prof. dr. Lenarčič Brigita, izr. prof. dr. Lesar Irena, prof. dr. Leštan Domen, asist. dr. Lojk Jasna, prof. dr. Maček Peter, prof. dr. Majdič Gregor, prof. dr. Mandić - Mulec Ines, prof. dr. Marinčič Marko, prof. dr. Marinšek - Logar Romana, doc. dr. Mažgon Jasna, doc. dr. Mencin Čeplak Metka, prof. dr. Milisav - Ribarič Irina, Nabergoj Tjaša, prof. dr. Narat Mojca, viš. znan. sod. dr. Opara Krašovec Urša, prof. dr. Osterc Gregor, asistent Ostrc Tadej, prof. dr. Pavliha Marko, viš. znan. sod. dr. Pavlin Mojca, doc. dr. Pavšelj Nataša, izr. prof. dr. Petrič Gregor, izr. prof. dr. Petrovič Uroš, prof. dr. Pintar Marina, prof. dr. Plemenitaš Ana, prof. dr. Potočnik Primož, doc. dr. Prevorčnik Simona, prof. dr. Rogelj Irena, prof. dr. Sepčič Kristina, izr. prof. dr. Simonič Peter, dr. Skočaj Matej, prof. dr. Starčič Erjavec Marjanca, prof. dr. Stopar David, doc. dr. Šarac Bojan, izr. prof. dr. Šteh Barbara, prof. dr. Štihec Jože, prof. dr. Štrus Jasna, pom. Tajnika Štupar - Potočnik Marija, doc. dr. Trošt Sedej Tadeja, doc. dr. Urbas Raša, doc. dr. Vengust Modest, prof. dr. Veranič Peter, prof. dr. Vidmar Horvat Ksenija, mlada raziskovalka Vidmar Tjaša, asist. dr. Vrhovski Mohorič Mojca, doc. dr. Zadnikar Darij, asist. dr. Zajc Jožica, mladi raziskovalec Zima Matej, prof. dr. Žgur Bertok Darja, Čelofiga Bojan, doc. dr. Čuš Babič Nenad, doc. dr. Godina Vuk Vesna, izr. prof. dr. Klampfer Friderik, mag. Licardo Marta, mladi raziskovalec Lipuš Alen, izr. prof. dr. Mencinger Matej, doc. dr. Praprotnik Brdnik Anita, prof. dr. Rebolj Danijel, doc. dr. Repolusk Samo, izr. prof. dr. Šraml Matjaž, izr. prof. dr. Vezjak Boris, mag. Zorič Zdenko, doc. dr. Zupan Simon.

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Pisma bralcev

    Izjava zaradi krnitve ugleda univerze

    Zaposleni na Univerzi v Ljubljani smo skrajno zaskrbljeni zaradi dejanj nekaterih vodilnih posameznikov in posameznic, ki krnijo integriteto univerze ter njen družbeni ugled. Še posebej nas skrbi, da vodstvo Univerze pojavov, ki so moralno-etično skrajno sporni in/ali celo neskladni z zakonsko ureditvijo, ne razrešuje pravočasno in na primeren način. Opravičevanje nezakonitih izplačil dodatkov, podpora psevdoznanstvenih projektov, zlorabe položaja vodilnih in vodstvenih funkcij, opuščanje dolžnega ravnanja, nespoštovanje konkurenčne prepovedi in plagiatorstvo je le nekaj nedavnih najodmevnejših primerov, ki mečejo slabo luč na vse zaposlene, torej tudi na tiste, ki ravnajo skladno s temeljnimi akademskimi vrednotami in delujejo družbeno odgovorno. Več

  • Požigi takšni in drugačni

    Z mešanico nejevere in zgroženosti sem prebral članek Klemna Košaka „Prava desnica“ (24. 12. 2015) – o civilizacijskih dosežkih Bernarda Brščiča, ki bi menda radi tekmovali z onimi nedavnimi iz Murgel. O samem Brščiču bržčas ne kaže zgubljati besed: gospod si resno obravnavo zasluži kje drugje kot v dnevnem tisku. Bolj zaskrbljujoče, če že ne grozljivo je nekaj drugega: da se je izbruh tako primitivnega, če že ne patološkega mračnjaštva zgodil v knjižnici, se pravi v prostoru, ki naj bi tradicionalno predstavljal eno izmed tistih čedalje redkejših zatočišč razsvetljenega, odprtega, civiliziranega duha. Več

  • Tv-prodaja

    Že desetletja se dogaja, da najpomembnejši slovenski medij, RTV Slovenija, za Silvestrovo pa tudi ob drugih podobnih priložnostih, v TV Dnevniku o pripravah oziroma poteku praznovanja s terena poroča dosledno le iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Več

  • Intervju: Milan Kučan

    V zadnji lanski številki Mladine je bil zanimiv intervju z bivšim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. V intervjuju je nekdanji predsednik mimogrede, kot zgolj pragmatično, »ošvrknil« delo slovenske vlade v mandatu 2008 – 2012. Več

  • Intervju: Milan Kučan

    Prvi predsednik nam sicer malce odstre v pogled v razmere, ki so v času njegovega mandata obremenjevale enot- Več

  • Apokaliptično opozorilo

    Toliko prostaštva, kot so ga izkazali zažigalci knjige v Murglah, v 21. stoletju ni bilo mogoče predvideti. Celo navzoča policista sta otrpnila. Zlo in strup v najvišjem koncentratu položita vsakogar. Več

  • Dragi zdravniki!

    Mladino spremljam že mnoga leta. Že iz časov SFRJ, preko osamosvojitve in ves čas slovenske samostojnosti. In ker mi zdravstvo „reže“ kruh, seveda z velikim zanimanjem spremljam vsako objavljeno „drobtinico“ iz problematike zdravstva, objavljeno v vašem/našem tedniku. In vedno znova ugotavljam, da pri izbiri novinarjev, ki o problematiki pišejo, nimate ravno srečne roke. Kar se pa na drugih področjih (po mojem mnenju) ne pozna tako zelo in so zadeve zelo kvalitetno „pokrite“. Več

  • Soočenje

    Zadnji referendumski izid je pokazal kar nekaj pretresljivih stvari. Prvič, pokazal je, da je slovenska desnica z intenzivno podporo RKC zmožna mobilizirati dovoljšen del populacije, da lahko zavrne katerikoli zakon. To je dobro vzeti na znanje, saj ta referendum, ki se dotika pravic manjšine, zagotovo ne bo zadnji, izključeni niso niti referendumi, ki bi posegli v že priborjene pravice, kot je npr. pravica do splava ipd. Nobenega zagotovila namreč ni, da Varuh slovenske Ustave, Ustavno sodišče RS, ne bi ponovno odpovedalo. Poleg tega je referendum pokazal, da je isti desnici s konstantnim zavestnim nižanjem diskurza v politiki ter nivoja splošnega komuniciranja uspelo, da je velik del državljanov popolnoma izgubil zanimanje za politiko, saj se jim je ta popolnoma zagabila. Kako tudi ne, saj so se v zadnjih letih na ekonomskem področju sprejemali zgolj ukrepi, ki ljudi silijo v odvisnost od prostega trga in odhod v tujino ter ustvarjajo občutek brezizhodnosti. Država ni bila sposobna zavarovati interesa njenih državljanov, ampak zgolj privatnega kapitala ter posameznikov, ki so javni denar v duhu podjetništva in denacionalizacije transferirali na zasebne račune. Več

  • Izjava za javnost Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani

    V soboto, 19. decembra 2015, je v Ljubljani skupina predstavnikov Zveze slovenskih domoljubov inscenirala sežig knjige dr. Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik. Več

  • Spoštovano uredništvo!

    Prebral sem članek Delati bo treba precej dalj od upokojitvene starosti in se odločil, da se enkrat le oglasim. Enainštirideset (41!) let sem plačeval prispevke za pokojnino in pridno so se zbirali na računih pokojninskega sklada bivše in nove države. Bilo  jih je že nominalno dovolj za normalno uživanje v dneh upokojitve. Pri pridnem obračanju denarja pa bi se morala vsota še (kot je bilo tako lepo slišati frazni košček stavkov: oplemenititi, ji ustvariti »dodano vrednost«, jo vložiti v donosne dejavnosti, itd.) povečati. Tudi moji generacijsko primerljivi zaposleni so počeli enako. Ni bilo skrbi, da nebi imeli dovolj lastnih sredstev za življenje po šestdesetem. Več

  • Za otroke jim gre, mar ne?

    »Seks z nekom ki ga imaš rad, je druga najboljša stvar na svetu«, je babica Maud nekoč rekla vnuku Waliju. Več

  • Policisti, mandarini in gozdovi

    Spoštovani, Več

  • Apokaliptično opozorilo

    Prebivalci Slovenije zmotno mislimo, da so ograje iz britvic, ki jih država postavlja tudi tam, kjer beguncev ni, - Kolpa, Dragonja - tam zaradi beguncev. Namenjene so nam, prebivalcem Slovenije. Tako kot je Pahor kot premijer utiral pot na oblast dr. Ivanu Janši, in bil za to nagrajen s položajem predsednika države, saj ga je izvolila desnica, tudi Cerar deluje v skladu z zahtevami istega politika in v smeri njegove Druge republike ali pa Noriškega kraljestva, kakor vam drago. Ograje iz britvic so del izpolnitve njegovih zahtev. Ograjena Slovenija. Ograjena nam. Mi ujeti znotraj nje. Mi, ujetniki dr. Ivana Janše. In v bodočnosti s Cerarjem kot predsednikom države. Za nagrado. Nemogoče? V Sloveniji je vse mogoče, najbolj pa tisto, kar se zdi nemogoče. Več

  • Tanja Marcijan

    17. 12. 2015  |  Pisma bralcev

    Spoštovani!

    Prebrala sem vaš članek o žrtvah med živalmi pa tudi o vseh ostalih posledicah, ki jih prinaša bodeča žica, pa ne le pri nas. Pretreslo me je. Kajti ograje so vedno bile in bodo odraz nestrpnosti in neumestnega strahu. Zato sem proti bodečim žicam, ograjam. Prava rešitev je začetek pogajanj za pravičen mir v Siriji, Jemnu in še kje.To bo tudi ustavilo begunski val. Kajti treba je vedeti, da ti ljudje bežijo pred grozotami vojne in jim je treba pomagati. Več

  • Žižek v snegu

    Resno obravnavanje predloga zakona o prepovedi burk Janeza Janše, se meni zdi neresno. Saj tudi sam predlog ni resen, saj ni nastal z namenom, da bi reševal kak realen problem, ampak z namenom, da bi SDS pridobila kakega novega simpatizerja ali volivca. Janša dobro ve, da s tem predlogom ne bo zgubil nobenega zdajšnjega simpatizerja, jih pa bo, glede na trenutno begunsko in teroristično situacijo, veliko pridobil. In tudi v naprej ve, da zakon ne bo sprejet. Več

  • Kako so vojno pripeljali na naše obale

    V Parizu se je zgodil hud zločin, ko so teroristi ubili več kot 100 ljudi in mnoge ranili. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država (IS), ki ji je zaradi tega francoski predsednik Hollande napovedal vojno. Več

  • 11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Predsedstvo Slovenskega sociološkega društva se je v preteklosti že večkrat javno izreklo v prid popolni izenačitvi pravic in obveznosti zakonskih skupnosti. Tudi sedaj se iz istih razlogov zavzemamo ZA uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga je na predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem dr. Matejem T. Vatovcem (ZL) Državni zbor sprejel 3. marca 2015, in bo predmet referendumskega odločanja 20. decembra letos. Več

  • Ministrov manever

    Vlada je v novembru v proceduro poslala predlog za povišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred iz sedanjih 18.960,28 na 20.400 €, ki jo imenuje »mini« davčna reforma. S tem naj bi razbremenili najbolj produktivni del prebivalstva, oziroma razbremenili srednji razred, ki je davčno preveč obremenjen. Obenem se pojavlja ideja, da bi bilo potrebno v Sloveniji zopet vzpostaviti srednji sloj prebivalstva, ki ga potrebuje potrošniška družba. Srednji sloj je bil v nastajanju v najboljših letih po osamosvojitvi, ko smo se v Sloveniji v prvem navalu nekako ubranili napadu brutalnega neoliberalizma. Vendar je bil kasneje nastanek srednjega sloja v nastajanju zatrt, ko je neoliberalizem dobil prosto pot tudi v Sloveniji. Pa poglejmo kaj prinaša opevana razbremenitev in seveda komu. Več

  • Neposredna demokracija

    V zadnji številki Mladine ste med novicami tedna objavili pod naslovom Neposredna demokracija tudi prispevek o pilotnem projektu participatornega proračuna v mariborski mestni četrti Radvanje. V sicer pravilno poudarjenem zapisu, da gre za pilotni projekt neposredne demokracije, ste na koncu zapisali, da se je referenduma udeležilo le 652 Radvanjčanov, kar predstavlja 11-odstotno volilno udeležbo. Radi bi opozorili, da ni šlo za referendum, kjer se odloča za ali proti, temveč za glasovanje, kateri predlagani projekti (predlagali so jih krajani) imajo med Radvanjčani največjo podporo. Izglasovali so torej prioritetno listo projektov, ki jo je do vrednosti 100.000 EUR mestna občina dolžna uvrstiti v proračun za leto 2016 in jih seveda v tem letu tudi izvesti. Več

  • doc. dr. Eva Boštjančič, red. prof. dr. Valentin Bucik, asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, doc. dr. Urška Fekonja Peklaj, Tina Golob, red. prof. dr. Darja Kobal Grum, Katarina Kocbek, Nives Kolarič, asist. dr. Luka Komidar, asist. dr. Renata Marčič, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. dr. Vlado Miheljak, red. prof. dr. Sonja Pečjak, izr. prof . dr. Anja Podlesek, asist. Vida Ana Politakis, Mojca Poredoš, MR, izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček, izr. prof. dr. Grega Repovš, asist. Anka Slana, izr. prof. dr. Matija Svetina, red. prof. dr. Maja Zupančič, doc. dr. Gregor Žvelc
    Izjavi se pridružujejo tudi našteti člani in članice oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
    red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman, asist. Marina Horvat, izr. prof. dr. Katja Košir, doc. dr. Bojan Musil, asist. Anja Pahor, doc. dr. Sara Tement, Urša Černič, asist. dr. Katja Jeznik, izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec, doc. dr. Andreja Hočevar, red. prof. dr. Robi Kroflič, red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, red. prof. dr. Sonja Kump, doc. dr. Nives Ličen, asist. Danijela Makovec Radovan, doc. dr. Jasna Mažgon, doc. dr. Petra Mrvar, red. prof. dr. Janko Muršak, asist. dr. Vesna Podgornik, Nevenka Princes, izr. prof. dr. Marko Radovan, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, izr. prof. dr. Barbara Šteh, asist. dr. Marjeta Šarič, Tanja Šulak, izr. prof.dr. Tadej Vidmar

    4. 12. 2015  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Izjava članov in članic Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zvezi z razpravo o referendumu

    Podpisani člani in članice Sveta oddelka za psihologijo FF UL izražamo podporo ZZZDR, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot skupnost dveh oseb ter tako prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice za istospolne partnerske skupnosti kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. ZZZDR po našem mnenju tako ureja položaj istospolnih partnerjev, ki živijo v tovrstnih skupnostih, vendar so zaradi svoje spolne usmerjenosti brez ustrezne pravne ureditve obravnavani diskriminatorno in nepravično. Rešitev, ki jo zakona prinaša, prispeva k večji ekonomski in socialni varnosti ter tudi večjemu psihosocialnemu blagostanju skupine ljudi, ki je pogosto, tudi javno in s strani različnih političnih in socialnih skupin, neenakopravno obravnavana. Poleg tega, da zakon zagotavlja enako obravnavno raznospolnih in istospolnih parov, hkrati ureja tudi pravice in položaj otrok, ki že sedaj živijo v skupnostih istospolnih partnerjev. Ugotovitve številnih psiholoških raziskav zadnjih štirideset let kažejo, da pogoje za zdrav psihološki razvoj otroka enako učinkovito kot tradicionalne družine zagotavljajo tudi družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine in družine z istospolno usmerjenima staršema. Spolna usmerjenost staršev nima pomembnega učinka na otrokov razvoj, pri otrocih iz istospolnih družin raziskave niso ugotovile pogostejših duševnih motenj ali drugih psihosocialnih težav. Prav tako za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali da bi imeli težave s spolno identiteto. Izsledki opravljenih psiholoških raziskav izpostavljajo pomen drugih psiholoških dejavnikov družine za otrokov razvoj, kot so občutljivost, skrb, toplina in odzivnost staršev na otrokove potrebe, ki zagotavljajo vzpostavljanje varne navezanosti otroka na starše; pozitivni medosebni odnosi med člani družine; nudenje ustreznih spodbud otrokovemu razvoju. Zato razumemo omenjeno zakonsko ureditev kot pozitiven družbeni dejavnik, ki prispeva k večjemu občutku varnosti, vključenosti in sprejetosti tako parov kot tudi otrok, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, ali ki živijo v družinah z enim staršem, dopolnjenih družinah ali razširjenih družinah. Več

  • Misijonarji miru

    V Mladini je avtor članka Gregor Repovž navedel trditev, ki ne drži. Navedba, da slovenska cerkev ne obstaja, ni točna. Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja je edina avtohtona cerkev na Slovenskem. Vse ostale vere bi morale v Sloveniji imeti enak status kot ga imajo Hofer, Lidl, Spar ali Leclerc. Oseba, ki v medijih predstavlja RKC, večkrat v javnosti resnično uporablja izraz slovenska rimskokatoliška cerkev. Ta navedek bi bil točen, če bi katoliška cerkev bila ustanovljena v zaselku Rim v Beli krajini blizu Adlešičev, vendar temu ni tako, zato se ta izraz ne bi smel uporabljati. Več

  • Intervju, dr. Tadej Troha

    Z veseljem sem prebral intervju dr. Tadeja Trohe v zadnji Mladini. Čeprav se z marsičem, kar dr. Tadej Troha navaja v svojem intervjuju, strinjam, se moram odzvati tudi na pisanje, ki se tiče neposredno mene oz. mojega dela kot predsednika Državnega zbora. Žal mi je, da dr. Tadej Troha svojih interpretacij mojega odnosa do aktualne begunske problematike ni preveril pri meni, saj bi potem verjetno lažje in bolj objektivno ocenjeval moja dejanja in tudi moja izvajanja. Ne glede na to, pa moram poudariti, da me še bolj žalosti, da je dr. Tadej Troha moje vodenje Državnega zbora označil kot »oholo držo«, pri tem pa navedel nek, iz konteksta vzet detajl. Če bi želel sliko mojega odnosa s političnimi strankami v Državnem zboru prikazati takšno, kot v resnici je, tega gotovo ne bi storil. A ker ne želim polemizirati o tem, kako kdo vidi svet, bi dr. Tadeja Troha le opozoril na njegove netočne navedbe, da naj bi imel »povsem nedopusten, pokroviteljski odnos do poslancev Združene levice« ter da mene in moje »Združena levica preprosto moti«. Navedbe, ki sem jih citiral, so zavajajoče, netočne ter škodljive – do mene in tudi do Poslanske skupine Združena levica. Namreč, nič od povedanega ne drži, saj tako s Poslansko skupino Združene levice kot z drugimi poslanskimi skupinami sodelujem dobro. Prepričan sem, da vam bodo enako povedale tudi same poslanske skupine. Je pa res, da moram kot predsednik Državnega zbora imeti enake kriterije za vse. To, verjamem, bi razumel tudi dr. Tadej Troha, če bi namesto trganja detajlov iz konteksta, vedno vzel v obravnavo celoten kontekst. Zato bom drugič bolj vesel, če bo dr. Tadej Troha, preden bo dajal kakršnekoli neosnovane vrednostne sodbe, podatke in detajle o meni te preveril pri meni. Od tam dalje pa bo vsekakor imel to, čemur so stari Rimljani rekli scientia est libertas . Sicer pa ga ob priliki z veseljem vabim na kavo (in kvalitetno debato). Več

  • Podpisi: Manca Jurca, Teja Bakše, Laura Radešič, Emy Poljanšek, Mateja Mlinarič, Melisa Baranja, Katja Melavc, Emina Kamerić, Špela Breceljnik, Kaja Bat, Tjaša Štrekelj, Katarina Stanič, Angelika Čeh, Katja Malus, Teja Mervar, Kaja Plavčak, Andreja Ošlaj, Marija Lampe, Sabina Sejfić, Tjaša Franko,Nuša Černe, Katja Gartnar, Monika Kmetec, Domen Pokorn, Lea Gregorka, Tina Lapajne, Maja Gorjanec, Tina Črne, Tjaša Tušek, Barbara Zlatnar, Lara Mestnik, Nina Karmelj, Špela Potokar, Janja Lenartič, Lara Sedej, Natalija Čepin, Saša Kristan, Andrej Miklavčič, Tomo Novosel, Pika Potočnik, Sanja Galonja, Maja Doler, Nataša Gartnar, Zala Falež, Petra Tekavc, Tjaša Dolgan, Urška Mikolič, Iris Dežman, doc. dr. Jelka Zorn, Nina Černe, Anja Petrič, Kaja Deržič, Lara Železen, Aneja Čeh, Ines Zorec, Špela Modic, Nea Černigoj, Patricija Vidonja, Natalija Štern, Mojca Šoba, Klavdija Koražija, Maja Grum, Aleš Žnidar, Petra Jalšovec, Ana Dobrajc, Vida Fućak, Tamara Kovačevič, Urška Remic, Lorena Jenšterle, Katja Kolarič, Maja Poljak, Tina Mirošič, Michelle Risman, Katja Rogan, Vanja Švajger, Urška Janc, Miha Divjak, Neža Stegovec,Eva Medved, Sara Rodman, Irena Grmek, Maša Žugelj, Ana Pančur, Špela Selan, Sabina Zajec, Peter Srebrnič, Tadeja Simčič, red. prof. dr. Darja Zaviršek, Katja Dragan, Silvija Roman, Ema Lavric, Lea Rojec, Laura Orel, Ana Nekić, Nika Bizalj, Tajda Markeš, Hanah Karba, Rebeka Govek, Nika Stefanišin, Jošt Cafuta Maček, Kristina Majcen, Dino Černivec, Gašper Ločičnik, Tina Čuk, Anja Koren, Katarina Bogataj, Tina Šendlinger, Vida Vincek, Vlasta Potočnik, Manca Kravanja, Anita Kodila, Jelka Šušmelj, Tina Marš, Matic Podgrajšek, Maruša Smolič, Melisa Spruk, Petra Žalik, Tjaša Kozorog, Nina Pozelnik, Mihaela Kukolj, Darja Caserman, Maja Likar, Maja Grden, Jerneja Kopavnik, Ines Mulec, Anja Brežnik,Darja Brglez, Mateja Vončina, Barbara Ambrožič, Neža Barle, Laura Fajković, Meri Rožac, Tea Martinović, doc.dr. Mojca Urek, Martina Stojnić, Anže Trček, Pavla Mrkun, Ana Špan, Manca Posega, Nastja Kikec, Megi Kogoj, Simona Nahtigal, Sara Lavtižar, Lili Zupančič, Aida Hajdarević, Maja Hodošček, Anja Zeko, Nika Vukša, As. Natalija Djoković …

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev

    Javno pojasnilo o domnevni zlorabi fakultetnega prostora v primeru bližajočega se referenduma

    Spoštovani! Več

  • 20. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Bodeča žica ob reki Kolpi

    Želela bi opozorit na ozko zamejen pogled izjave RIC-a, pospeševalca podjetništva in turizma. Proti ograji so navedli le dva argumenta, naravovarstveni je bil, sodeč iz članka, ki izjavo povzema, le bežno omenjen, medtem ko je bil temeljni argument proti ograji podan na dolgo in široko; ker (zagotovo to predstavlja realen problem) bo škodila turistični podobi dokaj zaostale regije. Nič pa ni bilo rečeno o največjem problemu: da je postavljanje režeče meje indikator tega, da tudi ta vlada pušča begunce umirat na poti, da se jih s takim odnosom v celoti prepušča trgovini z ljudmi in, če se jih preusmerja na morebiti še bolj rasistične točke v nekaterih bližnjih državah, se jih izpostavlja usmerjenemu nasilju skrajno desničarskih nacističnih skupin. Predvsem pa so zaprte meje pokazatelj, da drsimo vse globlje v globalno (pravo, ne hladno) vojno stanje. Izjava RIC-a je torej lahko resnična, a je preozko zamejena (ozko omejena), v kateri bistveno umanjka. In ravno z manjkajočim pokaže na odnos (preštevilnih) državljanov, tudi institucij do begunskega vprašanja, to je neempatičen odnos. Kar je seveda (žal) za pričakovati, ko pa mainstreamovski mediji z begunci vodijo vojno in jih prikazujejo kot vojsko, ki maršira nad nas z mačetami, koranom in pametnim telefonom. Pozor, nekateri izmed njih imajo celo zemljevid Evrope z označenimi mejnimi prehodi! Obenem je državljanom vseeno, če država drsi v militarizacijo. Na Avaazu je že nekaj dni odprta peticija z naslovom "Slovenia: For the immediate removal of wire fences on the border with Croatia"; do tega trenutka so se zbrali le 304 ljudje, podpisniki. In ko je ljudem kao vseeno, začno reproducirati ideologijo skrajne desnice, ker je ne zaznajo in mislijo, da je to njihovo "spontano" legitimno mnenje. No, neempatičnost, ignoranca, sejanje strahu in sovraštva so seveda del iste agende - skrajne desnice, ki v tem trenutku dominira tako v parlamentu, kakor v velikih medijskih hišah, upam pa, da ne tudi na ulici, četudi se vse več pročelij po Ljubljani spreminja v grafiten izbruh (neo)nacizma. Več

  • Misijonarji miru

    Ob branju prispevka g. Repovža v današnji številki Mladine Misijonarji miru sem opazil nekaj posplošitev glede katoliške Cerkve v Sloveniji. Želel bi si, da se moje opozorilo objavi na običajnem mestu v naslednji številki, saj sem prepričan, da nisem edini zvest bralec Mladine, ki se šteje med pripadnike obravnavane institucije. Več

  • Varuhi meje

    V članku Varuhi meji je zapisano, da avstrijski in nemški vojaki med delom z begunci niso oboroženi. Zapis ni najbolj natančen, nemški vojaki res niso oboroženi, medtem avstrijski vojaki nosijo pištole. Več

  • Varuhi meje

    Kadar pišem o čemerkoli, še zlasti pa pri ustavnopravnih vprašanjih, skušam biti jasen in precizen. Zato prosim za tole korekturo navedbe v članku Jureta Trampuša „Varuhi meje“, ki bi jo bralci lahko razumeli kot sklicevanje na moje stališče. Napisano je bilo takole: „Spremenjeni člen zakona o obrambi je tako luknjičast in nedosleden, da bi hitro, kot trdi Matevž Krivic, padel na ustavnem sodišču.“ Res trdim, da bi ta zakon moral takoj pasti na ustavnem sodišču (zato sem Radiu Študent tudi pomagal napisati predlog varuhinji človekovih pravic, naj ona, ki edina to more, poda tako zahtevo ustavnemu sodišču) - nikakor pa ne trdim, da je zakon „luknjičast in nedosleden“. Nasprotno, v svoji očitni in grobi protiustavnosti je popolnoma jasen in dosleden, zato njegova hitra razveljavitev pred ustavnim sodiščem ne bi smela biti niti malo vprašljiva. Vprašanje je le, ali bodo pri varuhinji zmogli ta korak. Ko bo naslednjo soboto, upam, tole v Mladini objavljeno, bo to že znano. Svojo odločitev o tem so namreč s tega tedna (ko to pišem) preložili na naslednji teden. Več

  • S pištolo v zapor

    V tedniku Mladina je bil dne 6. 11. 2015 na 11. strani objavljen članek z naslovom »S pištolo v zapor«, h kateremu je potrebno dodatno pojasnilo, saj je interpretacija odgovora Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij v pričujočem članku zavajajoča. Več

  • Marš smrti

    Predsednik države je, če povzamemo s predsednikovega portala, v državnem zboru »podal mnenje o aktualni imigrantski problematiki«. Več

  • Mehka moč

    Na 43 strani (drugi stolpec) 44. številke Mladine dr. Bogomir Kovač piše, da je po recesiji 2009 slovenski razvojni model razpadel, saj Slovenija ni prenesla kaotične deindustrializacije. Pri tem je treba dodati, da se je slovenski izvoz blaga in storitev od 2009 do 2014 povečal na 14 % višjo raven kot med svetovno konjunkturo 2008, da je to predstavljalo 3.3 milijarde evrov ali 9 % našega BDP spodbude povpraševanja gospodarski rasti in je prevladalo nad učinki prorecesijske ekonomske politike treh zaporednih slovenskih vlad. Poglavitni dejavnik rasti izvoza so bili izboljšani kvalitativni faktorji gospodarjenja zlasti povečane investicije v raziskave in razvoj (R&D). Te so spodbujale olajšave pri davku od dohodka pravnih oseb ter sredstva različnih državnih razvojnih skladov financiranih pretežno iz proračuna EU in po standardih evropske razvojne politike. V celoti vzeto so slovenske investicije v R&D naraščale do 2013. Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se 2014 znižale za 5 % (na 890 milijonov evrov ali 2,4 % BDP). Vzrok je v upadanju državnih sredstev za ta namen. Od zadnjega leta delovanja socialdemokratske vlade (2011) do 2014 so se sredstva države za financiranje R&D zmanjšala za 88 milijonov evrov (za 31 %, skoraj za tretjino). Gre za trend v nepravo smer oziroma postopno odpravljanje tistega dosežka slovenske razvojne politike, zaradi katerega imamo rast izvoza in povratek rasti BDP kljub restriktivni monetarni in fiskalni politiki. Več

  • Javno pismo

    V sredo 28. oktobra sem bil med 7:40 in 19:00 uro v Dobovi, v t.i. Sprejemnem centru za begunce, ki je bil lociran v nekdanjih prostorih podjetja Beti, v vlogi prostovoljca. Namesto sanitetne enote, ki bi jo človek pričakoval ob tovrstnih razmerah, so bili tam prisotni pripadniki enote Slovenske vojske, ki je opremljena in izurjena izključno za namene posredovanja ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem in opremljeni z zaščitnimi sredstvi (ščiti in čeladami) ter gumijevkami. V prostorih so bili razporejeni tudi pripadniki Posebne policijske enote, ki so ravno tako usposobljeni za posredovanje ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. S tako izrazito izpostavljenimi enotami za razbijanje nasilnih izgredov, se humanitarna kriza ne rešuje, temveč se problem mistifikacije in stigmatizacije ljudi poglablja in ustrahuje celotno javnost. Omenjene enote vsekakor so potrebne za zagotavljanje morebitnih množičnih kršitev javnega reda in miru, vendar bi morale biti postavljene v drugi plan, v ozadje posemezne ‘vstopne točke’ na administrativni meji med dvema državama. V ospredje bi demokratični koordinatorji ljudske volje - ki bi jim morali svetovati svetovalci, katerih delovanje bi moralo vedno temeljiti na človekovih pravicah - poslali usposobljen kader za človeku dostojno obravnavo slehernega človeka. In nikakor ne izvajati represije, ko gre za humanitarno krizo tako velikih razsežnosti. Kaj je botrovalo in kaj botruje tej Evropski krizi, boste prebrali kasneje. Več

  • Mladina, št. 42

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je v intervjuju za 42. številko Mladine (16. 10. 2015) sporočila, da ne pogreša Službe vlade RS za podnebne spremembe, vsaj takšne ne, kakršna je po njeni oceni bila, preden jo je leta 2012 razpustila nova Janševa vlada. V zvezi z vlogo in pristojnostmi te službe je bilo že v času njenega nastajanja in delovanja kar nekaj nesporazumov in nerazumevanja tako med politiki kot med že uveljavljenimi podnebnimi strokovnjaki in uradniki. Lučka Kajfež dobro povzema tovrstne očitke – od kadrovske podhranjenosti in pomanjkanja pristojnosti in domnevne povezanosti z okoljskim resorjem. Po njenem mnenju pri podnebnih spremembah ne gre za okoljsko zadevo, zato bi takšna služba spadala pod ministrstvo za gospodarstvo. Če že lahko pritegnem marsikateri oceni Lučke Kajfež v zvezi s stanjem v Sloveniji na področju ukvarjanja s podnebnimi spremembami, pa se ne morem strinjati s statusom, ki naj bi jo imela podnebna politika v družbi in zato tudi ne z ukinitvijo vladne službe za podnebne spremembe. Več

  • Uvodnik: Boste streljali?

    Begunci, ki prihajajo v Slovenijo, so posledica vojne, pri kateri je sodelovala tudi naša država. S podpisom Vilenske izjave smo bili soudeleženi pri zločinu nad suvereno državo, sodelovali pa smo tudi pri oboroževanju in urjenju vojakov, ki so se zaradi kriminalnega početja ameriške vojske in njenih zaveznic iz zavezniških milic množično preselili v vojsko Islamske države. Ker je bilo tako kot v Iraku neuspešno tudi naše sodelovanje v Afganistanu, se moramo zavedati, da smo v vojne, pred katerimi so ljudje zdaj pribežali tudi do Slovenije, vložili kar nekaj proračunskega denarja. Zato je toliko bolj nedopustno in sramotno, da zdaj, ko so posledice tudi naše zgrešene državne politike prišle v obliki nesrečnih ljudi, ki jim je bil tudi z našim denarjem uničen dom, ne najdemo denarja, s katerim bi jim omogočili spodobno in človeka vredno bivanje pri nas. Če Miro Cerar nima poguma, da vsa sredstva, ki jih še vedno vlagamo v oboroževanje in s tem nadaljevanje vojn za naravne vire in dobiček, v katero so Slovenijo zapletli njegovi predhodniki, bi moral kot politik, ki je prišel na oblast z obljubami etične politike, pri priči odstopit. Več

  • 1. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Slaven Kalebić Ljubljana

    Pozdravljeni, Več

  • Plenjenje do razlastitve

    V prispevku »Plenjenje do razlastitve« avtorica Urša Marn predstavlja svoje videnje posledic, ki jih bo ob uveljavitvi prinesel Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjev (ZNVP-1). Več

  • Odziv Pedagoškega inštituta na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada

    Pedagoški inštitut se odziva na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem le-ta predlaga različne ukrepe na področju varčevanja v slovenskem šolskem sistemu, ki med drugim vključujejo tudi povečanje števila učencev na učitelja in optimizacijo mreže šol. Poročilo izpostavlja še relativno visok delež BDP-ja, ki ga Slovenija vlaga v izobraževanje (tj. 4. najvišji delež med članicami EU), povečevanje zaposlovanja v izobraževanju od leta 2000 naprej kljub zmanjšanju števila učencev ter veliko število majhnih šol. Več

  • Andrej Poznič

    23. 10. 2015  |  Pisma bralcev

    Konservativna revolucija za zeleno mizo

    Vsa čast dekletom, ki so se v Ustavnem sodišču uprla večinskemu mnenju, vendar se mi zdi, da je v tej ustanovi čas za veliko radikalnejše poteze: za odstop drugače mislečih in za javno priznanje, da si je del ustavnih sodnikov, očitno večinski, zadal politični cilj, ki nima nobene zveze s poslanstvom Ustavnega sodišča, ki je izrazito protidemokratičen in najverjetneje globoko protiustaven – konservativna revolucija. Tisto, kar nikakor ne uspe na volitvah, poskušajo doseči za (oziroma pod) zeleno mizo. Pri tem imajo ustavni sodniki najmanj dva mogočna zaveznika: javno TVSLO in slovensko RKC, in pa političnega botra, ki jim ga je, resnici na ljubo, nastavil glas ljudstva: predsednika republike, Boruta Pahorja. Ta si je kot osrednji cilj svojega mandata očitno zastavil razgradnjo še zadnjih branikov ustavnosti, zakonitosti, transparentnosti in, konec koncev, dostojnosti delovanja javne sfere slovenske družbe, med drugim tudi samega inštituta predsedstva države. Več

  • Peticija za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti

    Naša publika, obnašanje, vrednote, tehnologije, medijski trgi in družba kot celota se ves čas spreminjajo. Zato v vodstvu RTV Slovenija pozdravljamo vsako mnenje in pripombo javnosti, ki jih prejmemo. Zavedamo se, da je lahko velika večina le teh upravičenih, veliko pa je tudi takšnih, vezanih na subjektivno mnenje, preference in življenjske situacije posameznikov, predvsem pa nas opominjajo na to, da je naše občinstvo raznoliko in kritično. Pomagajo nam strmeti k še boljšemu delu, boljšim programom, oddajam in prispevkom. Če želimo postati in ostati nepogrešljiv javni medij tudi v prihodnjih letih, moramo že danes delovati tako, da nam bo to tudi uspelo. V luči odprtega dialoga zato dobronamerno sprejemamo tudi Peticijo za javno televizijo dr. Rastka Močnika s somišljeniki. Več

  • Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    Spoštovani gospod Smerkol, Več

  • Intervju: Miha Turšič

    Zaradi korektne obveščenosti javnosti posredujemo pojasnila ministrstva za kulturo k zgoraj navedenim člankom. Presenečeni smo, ker pisci člankov resničnosti svojih navedb sploh niso preverjali (intervju »Razsvetljeni politiki so znanost in umetnost omogočali, omejeni politiki so ju uničevali« avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 9. 10. 2015, str. 36), javna pisma ob gladovni stavki Mihe Turšiča avtorjev dr. Mladena Dolarja in dr. Jožeta Vogrinca (Mladina, 16. 10. 2015, str. 4) ter članek O mišji luknji, avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 16. 10. 2015, str. 7). Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Napisala bom svojo zgodbo o tem, kako se me je Ksevt dotaknil. Sem samo učiteljica glasbe, stara 80 let. Imela pa sem očeta, ki je nama z bratom namesto pravljice za lahko noč prebiral Pavla Kunaverja knjigo »Potovanje po vesolju«. Oče je umrl leta 1945 v Dachauu, ko mi je bilo 10 let. Seveda sem imela težave s sošolkami, ki mi niso verjele, da je zemlja okrogla in pleše okrog sonca. V gimnaziji me je učil prof. Pavel Kunaver, ki je vodil tudi številne krožke, med njimi astronomskega. Vse življenje sem prebirala in poslušala novice iz vesolja. Pred dvema letoma pa sem imela priložnost obiskati Vitanje. Na ogledu nas je vodil gospod Živadinov. Vse skupaj, vsebina in razlaga sta mi pustila nepozaben vtis. Izlet je vodil prof. Jurij Kunaver. Več

  • Diletantski župan

    »Mestna občina Celje želi v zvezi s prispevkom »Diletantski župan«, ki je bil v Mladini objavljen 9. oktobra 2015, pojasniti nekatera dejstva. Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Ne maram podpisovati peticij in pisati pisem javne podpore, pa vendar to počnem. Počutim se bedno, da moram prositi za nekaj, kar je samoumevno. Da moram učeno razlagati in se podpisovati z dr v upanju, da bo oblastnika vsaj sram, če že razumeti noče. Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    KSEVT je monument, ki vzbuja entuziazem. Ne le moj, naš, slovenski, entuziazem se globalno širi po Evropi in po svetu. Z entuziazmom navdaja že samo dejstvo, da KSEVT sploh stoji, da je bil postavljen v teh pritlehnih in maloumnih časih nenehnega krčenja in rezanja, da ga je bilo mogoče zgraditi na podlagi navdušujoče vizije in neizmerne energije nekaj posameznikov, da je postavil program, ki presega vso lokalno zamejenost, sega preko običajne samobitnostne nacionalne naravnanosti slovenske kulture in ki, dobesedno, sega do zvezd. Šele kultura, ki je zmožna seči preko same sebe, je lahko zares kultura. Več

  • Intervju: Dr. Orest Jarh

    Novinar Mladine Staš Zgonik je sogovornika dr. Oresta Jarha, nekdanjega direktorja Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), vprašal ali je v Beogradu kakšen predmet, za katerega bi bili sami pripravljeni zamenjati katerega od avtomobilov. »Najbolj me žulijo ostanki Rusjanovega letala. A jih zelo težko zahtevamo nazaj, ker se je usodni polet zgodil tam,« je odgovoril nekdanji direktor TMS. Več

  • Kaj smo se naučili?

    Ker stokrat ponovljena laž postane resnica (če je ljudem všeč, pa že prej), naj še enkrat ponovim, kar večini Slovencev očitno ni všeč, a zato ni nič manj res: Janša ni bil oproščen (pardon - „primer zastaran“!) zato, ker bi bilo zanesljivo ugotovljeno, da obljube podkupnine ni sprejel (resnico o tem zanesljivo vesta le on sam in pokojni Zagožen), ampak zato, ker mu nasprotnega, torej očitanega kaznivega dejanja, tožilstvo ni moglo ali znalo dokazati. Zlasti ameriški, pa tudi nemški in drugi tožilci trikrat premislijo, preden ženejo nekoga s prešibkimi dokazi pred sodišče, ker je od prehudih napak pri tem odvisna njihova služba in nadaljnja kariera - če bi koga obtožili, ne da bi kakršenkoli dokaz sploh imeli, bi bilo pa, ko bi se to na sodišču izkazalo, njihove službe in kariere sploh v trenutku konec. Več

  • Pravica do napake

    Nikar ne mlatimo kar počez po našem zdravstvu, ker s tem uničujemo medsebojno zaupanje še tam, kjer ga najbolj potrebujemo! Več

  • Uvodnik: TV Slovenija

    Z zanimanjem sem prebral uvodnik g. Repovža o razmerah v TV Slovenija. Z glavnimi poudarki vsebine se povsem strinjam, kot bivši dolgoletni sodelavec te inštitucije pa menim, da so dejanske razmere v JZ RTV S še veliko bolj problematične . Več

  • Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    V 32. številki Mladine se je vašemu ocenjevalcu glasbenih edicij Veljku Njegovanu zapisala dezinformacija, ki jo je potrebno odpraviti. Več

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Spoštovani kolega Miheljak, nekoliko sem presenečen nad formo objave Tvojega odgovora; objavil si kolumno, na celi strani, odgovoril sem Ti v pismih bralcev, Tvoj odgovor pa je uvrščen kot nova, vpadljiva kolumna, četudi na strani Pisem bralcev. Vse skupaj je videti kot polemika med oblastnikom in navadnim smrtnikom, oblastnik s topom, anonimus s fračo. Zna biti, da Ti s tem nimaš nič, da gre zgolj za uredniški standard oziroma dizajn, a vseeno; morda se boš ob tem spomnil podobnih dopisovanj v starih časih, v Delu in še kje, ki so morala biti po volji takratnih političnih veljakov. Več

  • Pravice

    Spoštovana ga. Maja Novak, s kolumno Pravice ste me spet navdušili in enmlčk spodnesli. Kriva je moja nečimrnost: namreč, tako ste zadeli s tistim „nedokazano nekrivi“ in „nedokazano ne krivi“ (What the fuck is That, bi skozi zobe iztisnil chef Ramsay), ker mi je že nekajkrat prišel na misel „oče naroda“ Janez Stanovnik, ki je v svojem času v nabasani Linhartovi dvorani CD krasno definiral „stanje“ (v državi) s prispodobo: Ženska ne more biti malo noseča - je ali pa ni. Več

  • Populistično

    Ob prispevku Populistično dr. Sreča Dragoša sem ob omembi možnosti javne polemike slišala, da naj to strokovnjaki razčistimo med štirimi očmi. Zdi se, da nekateri ljudje ne razumejo, da namen naših polemik ni, da prepričamo drug drugega, pač pa da javnosti prikažemo različne vidike oz. možnost različnih pogledov na situacijo. V tem smislu (p)odpiram širšo razpravo (in ne toliko žongliranja s številkami) med strokovnjaki, ki jo omenja dr. Tine Stanovnik v Mladini 4.9.2015. In če začnem pri njem: trdi, da ostaja ključni problem revščine brezposelnost, da je tveganje revščine šestkrat večje v gospodinjstvu, kjer ni polno zaposlenih. Tudi po moje je srž problema tu – a krivca za to vidim v sedanjem sistemu socialne varnosti, ki ga v tej obliki dr. Tine Stanovnik, kot eden njegovih pomembnejših tvorcev, dosledno zagovarja. Tudi tu je uporabna metafora Kavelj 22: 1) če si iz družine, kjer je kdo polno zaposlen, naš sistem socialne varnosti deluje, drugače pa ne. 2) V Sloveniji pa imamo še vedno več kot 110.000 brezposelnih, in zadnjih 8 let večinoma na razpolago manj kot 10.00 prostih delovnih mest na leto. Tu lahko dodatno samo še razpredamo o tem, kakšna so ta delovna mesta: o tem, da se je delež začasnih zaposlitev (16,5%) v skupnem številu zaposlitev v letu 2014 spet povečal, in da delež začasnih zaposlitev med mladimi (15–24 let) ostaja najvišji v EU. 3) In potem nekateri pač vztrajajo, da je to problem trga dela, in ne problem sistema socialnega varstva. Ali res? Ali ni tako, da bi sistem socialne varnosti moral biti učinkovit v družbi kot je, ne pa v takšni kot je bila ali kot bi si želeli, da bi bila. Mi sedaj prehajamo v postindustrijsko, ‘dvopetinsko’ družbo oz. družbi, kjer kalkulacije konkurenčnosti spremlja ‘jobless growth’. Dejansko je sedanji sistem socialne varnosti v tem trenutku mogoče zagovarja le, če se obenem zagovarja tudi sistem polne zaposlenosti. Ta pa je v naši družbi trenutno dosegljiv izključno s politiko krajšanja delovnega časa. Komplementarna in bolj ambiciozna rešitev sprememba sistema socialne varnosti, ki ob manjšanju revščine meri tudi na več svobodo, več podjetništva, manj korupcije, manj bolezni, manj šikaniranja in manj strahu v družbi pa je, seveda, uvedba Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki je ljudem zagotovljen, ne glede na to, ali delajo ali ne, s kom živijo in koliko imajo premoženja. Več

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Spoštovanemu Ladu Ambrožiču sem dolžan odgovoriti na njegov odziv na mojo kolumno o javni hiši RTV (4. 9. 2014). S kolegom Ambrožičem sicer nimam »odprtih vprašanj«, v zgodbo o zadnjih čistkah na RTVS pa sem ga vpletel, ker na položaju varuha gledalčevih pravic preveč medlo spremlja dogajanje. Njegov odziv na mojo kolumno je še dodatno utrdil to mojo oceno. Namreč, Lado Ambrožič mi piše, da »zadeva«, o kateri pišem, ni ravno kršitev gledalčevih pravic. Če čistke, kot iz izjave v izjavo, iz nespretnega pojasnila v še bolj nespretno pojasnilo vse bolj razkrivajo Biziljeva, Rebernikova, Filli, niso kršitev gledalčevih pravic, potem res ne vem, kaj je. In tudi v svojem pismu vidi spoštovani Lado Ambrožič problem zgolj v načinu komuniciranja (pač, da so premeščeni in odpuščeni izvedeli za svojo usodo iz tiskanih medijev, ne pa od odgovornih urednikov). Do samih premestitev in prenehanja honorarnih razmerij se kolega Ambrožič ne opredeli jasno in glasno, kot se od varuha pričakuje. Prav tako se ne opredeli, kaj pomeni prihod »serijskega kršitelja etičnega kodeksa« Travna v »prenovitveno ekipo« na javno televizijo. Več

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    V polemiko med Miheljakom in Ambrožičem bi posegel s svojim prepričanjem, da razlika med njunima stališčema ni tako velika, kot se zdi po prvih polemičnih tonih. Več

  • Doba meritev

    Spoštovani, Več

  • Intervju: Dimitrij Rupel

    Dimitrij Rupel je nedvomno zanimiva osebnost. Vsake toliko sproži kakšno afero, o kateri poročajo mediji, udrihanje po njem pa je potem stvar nekakšne politične korektnosti. Sam temu hvalabogu nisem nikoli nasedal, toda afera Grah je sodu izbila dno. Pustimo zdaj ugibanje, ali je Ruplova amnezija v nedavnem intervjuju zaigrana ali ne. Gre za dogodek (ki mu ni v čast) izpred devetih let in dveh mesecev, torej je navsezadnje lahko tudi pristna. Ne spomni se več, »o Grahu nima[m] pojma«. Več

  • N’toko: Umetnost in resničnost

    Precej pesimistično intonirani kolumni pod zgornjim naslovom bi sam dodal še nekaj pesimizma. Avtor se v njej sprašuje, ali ima umetnost sploh kak učinek na družbene razmere v katerih deluje in o katerih govori. Zanima ga predvsem tako imenovana angažirana umetnost oziroma glasba. Naj kar takoj povem svoje mnenje: angažirana umetnost nima na družbene razmere ali ljudi prav nobenega neposrednega učinka. Poznamo sicer socialno književnost in slikarstvo, ki razgaljata določene družbene razmere, a imata učinek le na tisto občinstvo, ki je zanje že samo občutljivo. Poznamo pesmi upora, ki so sestavni del tega upora, a ga ne zanetijo. Te pesmi in glasba praviloma nastanejo med tem, ko je upor že v teku. Partizanske pesmice so pomagale dvigovati bojno moralo pri tistih, ki so jo itak že imeli. Glasba sužnjev in zatiranih pa ima najpogosteje vlogo tolažbe in samopomilovanja. Več

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Cenjeni kolega Miheljak, Več

  • Populistično?

    Dr. Tine Stanovnik pravi, da ne drži moja navedba, da se sredstva za socialno zaščito v Sloveniji (kot % BDP) krčijo, po njegovem se vztrajno povečujejo. Pri tem dr. Stanovnik verjetno misli na podatke v zvezi z odstotnim deležem, ki se primerja glede na celoto izdatkov države. Tu ima prav, v Sloveniji se ti izdatki povečujejo (Eurostat), to se dogaja v večini ostalih držav, a tudi tu je treba dodati, da je to naše povečanje manjše kot ga beleži povprečje EU (28). Isto seveda velja za trend v absolutnih zneskih. Vendar to ni dokaz, da moja opozorila ne držijo. Če pogledate zadnje podatke OECD o tem, kako se je spreminjala struktura državnih izdatkov na področju socialne zaščite (pokojnine + nezaposleni) med letoma 2007 in 2013, potem je očiten tale trend: med tridesetimi državami (poleg evropskih še Avstralija, ZDA, in J. Koreja) je daleč največje krčenje od vseh v omenjenem obdobju zabeležila prav Slovenija (za -4,9), šele daleč na drugem mestu sta Grčija in Nemčija (-1,3), medtem ko beleži povprečje vseh tridesetih držav porast (+1,9). Če v istem viru pogledamo za iste države gibanje strukture izdatkov v istem obdobju ‘07/13 za ožje področje socialne zaščite, to je za socialne prejemke (= v zaščiti najpomembnejša kategorija), dobimo spet enako sliko: nedosegljiva rekorderka v največjem zmanjšanju omenjenih sredstev je spet Slovenija (- 5,8), šele daleč na drugem mestu sta Grčija (-1,7) in Madžarska (-1,5), sledita pa samo še dve državi, ki sta zmanjšali sredstva, Nemčija (-0,7) in Švica (-0,4), vseh ostalih 25 držav pa beleži pozitiven trend (povprečje: +2,0). Kaj iz tega sledi? Če bi Slovenija imela pred krizo prenapihnjeno socialno državo in previsoke socialne transferje ali pa bi jih imela vsaj malce nad povprečjem EU ali vsaj malce nad povprečjem OECD ali vsaj malce nad povprečjem držav s primerljivim BDP, potem bi Stanovnikova teza o tem slovitem »makroekonomskem šoku«, ki da je kriv za omenjene neugodne trende, malce pridobila na teži. A nič od tega ni res. Tudi pred ekonomsko krizo, torej v obdobju največje konjunkture med 2005 in 2008, se je v Sloveniji odstotni delež (BDP) za socialno zaščito zmanjšal, medtem ko se je povečal delež revnih (bili smo peti v EU po zvišanju revščine med ‘07/08 v EU, ki je v povprečju uspela zmanjšati ta delež). Mimogrede: seveda je ravno obraten trend pri povečevanju deleža BDP za ekonomske dejavnosti, tu smo vseskozi v evropski špici, pred, vmes in po ekonomski krizi. In kako bo dr. Stanovnik z »makroekonomskim šokom« pojasnil predvideno delitev BDP za socialni sektor danes, ko smo spet po ekonomski konjunkturi med prvimi v EU? Sklicevati se pri tem na relativno nizko neenakost pri nas je tudi zelo relativno. Res je dohodkovna neenakost nizka, a bistvena je premoženjska, za katero velja obratno. In tudi prva (dohodninska) se povečuje po obeh kriterijih (80/20, Ginijev koef.), kar dr. Stanovnik dobro ve. Vse skupaj pa ni tako enoznačno povezano z revščino, kot se namiguje. Nikakor ne drži, da bi morebitno zmanjšanje odstotka revnih samodejno zmanjšalo tudi dohodkovno neenakost, kot ne drži niti obratno, kar dokazuje vrsta drugih držav; v tem kontekstu sem omenil Češko. Z ugovorom, da si Češka to lahko privošči, ker ni doživela »makroekonomskega šoka«, se pač ne da pokriti njegovega primera Švedske, ki beleži negativne trende pri revščini, saj Švedska ni doživela »makroekonomskega šoka«. Poleg tega ravno Švedska ni dokaz Stanovnikove teze, da hitra rast revščine, kot pravi, »ni nekaj posebnega«. Nasprotno, ravno Švedska je dokaz, da je hitro povečanje revščine nekaj posebnega. Kajti druge skandinavske države tolikšnega trenda nimajo. Takšnega porasta tudi večina evropskih držav nima, čeprav so doživele famozni makro »šok«, a niso povečale revščine za tak odstotek kot mi, nekateri so jo uspeli za enak odstotek celo zmanjšati, vključno s šokirano Grčijo. Več

  • Javna sredstva za katoliške maše

    Očitno nekateri dojemajo ustavno načelo »ločitve cerkve in države« še vedno v duhu totalitarnih časov in povsem drugače kot v ustaljenih demokratičnih državah. Mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije je že leta 1996 ugotovila, da je bilo to načelo, ki je bilo zapisano v ustavo leta 1946, v času komunističnega režima »razumljeno predvsem v negativnem smislu izločitve cerkve iz javnega življenja«. Takrat je oblast izključevala duhovnike, redovnike in vernike iz javnega življenja, preprečevala je birme, procesije in sploh vsako javno manifestacijo vernosti na Slovenskem, obenem pa je podpirala močno protiversko in proticerkveno propagando. S tem so bili verniki drugorazredni državljani. V tej tradiciji je razumeti članek Petra Petrovčiča. Več

  • Smo že iz krize?

    V članku Urše Marn »Smo že iz krize?« (str. 26 v 35. številki letošnje Mladine) je zapisan stavek: »Primarni proračunski primanjkljaj, pri katerem je izločena cikličnost, je aprila letos glede na april lani prvič po dolgih letih znašal +0,3 odstotka BDP-ja, se pravi, da smo dosegli celo presežek. « Primarni proračunski primanjkljaj ali presežek izračunamo tako, da od javnofinančnih odhodkov odštejemo izdatke za obresti. Tu ni izločena ciklična komponenta primanjkljaja. Slovenki problem je, da imamo strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki ga ne bomo odpravili z gospodarsko rastjo. Več

  • Populistično?

    Sicer zelo poglobljeni prispevki g. Dragoša in ostalih avtorjev o revščini, ki se širi po Sloveniji, so povsem prezrli doneske novega (zadnjega) pokojninskega zakona na tem področju. Več

  • Populistično?

    Celovita in podrobna polemika z dr. Srečom Dragošem, avtorjem udarnega prispevka (»Populistično?«) v Mladini z dne 28. avgusta, bi zagotovo vzela preveč prostora, bi pa širša razprava med strokovnjaki bila zelo zaželena. Mene je presenetilo dejstvo, da je v celotnem, sicer obsežnem, prispevku, zelo malo dokaznega materiala za trditve dr. Dragoša o hitrem slabšanju socioekonomskega položaja prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega se je nemogoče izogniti občutku, da gre v njegovem prispevku za izrazito in selektivno poudarjanje določenih negativnih trendov ter nestrinjanje z določenimi rešitvami v sistemu socialnega varstva. Manjka primerjalna analiza – tudi statističnih podatkov, ter »kontekst«, v katerem so se dogajale spremembe v sistemu socialnega varstva. Več

  • Deseti krog pekla

    »…moj point je, da nismo pozabili kako biti človek človeku, ampak da tega že v osnovi nikoli ni bilo, z redkimi izjemami. Ampak, da je v krvi, da si nekaj egoista, da preživiš. Naši predniki so lovci in borci in niso lepo sprejemali prišlekov. To ostaja. Koliko komu, je druga reč. Samo hotela sem napisat še tak vidik. Ker jih je več. Ljudje različno doživljajo zadeve, imajo različne poglede. Ja, saj, jaz bi tudi marsikoga sprejela, mu pokazala delo in knjigo in ga naučila slovensko.« Več

  • Slavoj Žižek: Grška apokalipsa

    Ob vsem spoštovanju avtorja pogojno problematiziram trditev: “Motiv pripravljenosti za izredno trpljenje je nasploh skrajno problematičen”. Trditev gre jemati v kontekstu odsvetovanja radikalnih izbir v zgodovinskem trenutku, ki Grkom nalaga strpnost in taktiziranje znotraj s strani globalnega kapitala zastavljenega okvirja, sicer utegnejo zdrsniti na raven denimo Kube. Več

  • 21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Sila za neoliberalne spremembe

    Spoštovani, Več

  • Knjiga: S puško in knjigo

    Zastavljam si vprašanje, ali se je Nežmah s svojimi pamfleti tako zastrupil, da v rubriki Kultura ni več zmožen niti trezno pogledati resnici v oči in povedati bistvo sporočila nove knjige Boža Repeta, S puško in knjigo? Njegovih pamfletov že dolgo ne berem, analize knjig pa, in sem se oglašal že doslej ko sem opazil, da je »ponarejal« avtorje, zlasti tiste, ki opisujejo zgodovinska dogajanja. Prav to počne tudi sedaj kar lahko zazna vsak, ki je bral knjigo ali zelo poglobljen intervju z avtorjem. Nežmah v svojem komentarju poskuša ignorirati osnovne ugotovitve in zgodovinske utemeljitve avtorja zaradi česar je sploh napisal to knjigo; Partizanstvu v Sloveniji je v času NOB, ob vseh anomalijah, le uspelo s puško in knjigo iz naroda hlapcev narediti narod junakov, torej, za spremembo slovenskega narodnega značaja je šlo. Repe je utemeljil tudi, da ni bilo stvarnih razlogov za nevarne delitve ljudi v boju proti okupatorjem, pri tem je jasno opredelil za katero strukturo kolaboracije gre. Morda najbolj pomembna utemeljitev pa je, da je Hitler popolnoma zavračal Slovence kot narod, kar stare politične elite iz katoliškega in liberalnega tabora niso niti zaznale! Ti, in drugi uspehi OF in celotne NOB so trn v peti Nežmaha, zato avtorju na navidez vljuden način podtika primere »partizanskih zločinov«, češ, da v knjigi niso raziskani. Repe dobro ve, da če bi se zgodovine lotil po njegovi želji, bi Nežmah takoj postavil nova vprašanja, družno servirana od različnih možin, zverov, grimsov, janšev, dežmanov, griesserjev itn, ki namesto, da bi skupaj gradili novo Slovenijo tudi na izjemni energiji in ustvarjalnosti Narodnosvobodilnega boja slovenskega naroda, le iščejo način kako to razvrednotiti. V zalogi imajo nova in nova vprašanja do končne zmage, podobno kot so dosegli ustaši in četniki in na ta način za več generacij zanetili sovraštvo med sabo in med hrvaškim in srbskim ljudstvom. V slovenskem primeru je zadevo najbolj enostavno definiral dr.Boštjan M. Zupančič v enem stavku v Večeru: »Če je župnik rekel, je vsa vas šla v domobrance.« Organizacija partizanskega gibanja pa je šla skozi trnovo pot, od človeka, do človeka, od vasi do vasi, od gozda do gozda, s puško in knjigo v roki, do močne vojaške, kulturne in politične organizacije do svobodne države. Zato vsa ta brezplodna podtikanja ustvarjajo le nove delitve, za kar bi poljski pisatelj Ignacy Karpowicz rekel, da gre za stik grafomanije z duševno zaostalostjo. Vendar bodimo realni, Nežmah ni dvorni norec, je doktor znanosti, lahko piše v MLADINI in je toliko bolj odgovoren za svoje besede. Več

  • Zakaj je nastop izraelskih filharmonikov nesprejemljiv dogodek?

    24. avgusta letos bo v Ljubljani nastopil Izraelski filharmonični orkester. Propagiranje državne ideologije in politike preko kulture, je vedno bil sestavni del zunanje politike držav. Izraelski filharmonični orkester tako lahko razumemo zgolj kot predstavnika svoje države, s katero se tudi odkrito identificira. Ob različnih priložnostih so namreč igrali tudi pripadnikom izraelskih obrambnih sil in jim izrazili svojo podporo. Več

  • Najboljša soseda

    Politike in širšo javnost na obeh straneh slovensko-hrvaške meje želim spomniti na nekaj dejstev, ki bi morala biti upoštevana pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ko je govor o meji na morju in o »katastru pri Dragonji«. S to besedno zvezo je namreč prejšnji slovenski arbiter med objavljenim prisluškovanim pogovorom s prav tako odstopljeno agentko imenoval slovensko ozemlje ob levem bregu Dragonje, katero si je leta 1991 prilastila Hrvaška. Več

  • Najboljša soseda

    Spoštovani g. minister, Več

  • Ne spomeniku?

    V Državnem zboru so že drugič obravnavali sprejetje zakona z enako vsebino glede dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Spraševali so se, kako zagotoviti finančna sredstva, vendar ni bilo dokončne odločitve. Več

  • Nekoč lovci, danes plen

    V zanimivem članku Urše Marn »Nekoč lovci, danes plen« dobi bralec občutek, da pri nas trg kapitala deluje normalno, le da določeni gospodarski subjekti iz Hrvaške na njem nastopajo z nepričakovano velikimi (glede na gospodarsko stanje na Hrvaškem) vložki. Za razumevanje procesa pa je treba vendarle upoštevati, da so sedanji prevzemi podjetij v Sloveniji posledica delovanja dobro organiziranih lobijev iz tujine. Pri tem se nekateri subjekti s Hrvaške vključujejo v širši kontekst. Ta pa je, po moji oceni, naslednji: Več

  • Podporni delavci

    V članku Podporni delavci, ki je bil objavljen v 31. številki Mladine, sem zapisal, da lahko poslovni sekretarji v javnem sektorju v teoriji napredujejo do 26. plačnega razreda, a se v praksi vsi upokojujejo v 21. plačnem razredu. Pravilno bi bilo reči, da lahko poslovni sekretarji v teoriji napredujejo do 31. plačnega razreda, a se v praksi vsi upokojujejo v 26. plačnem razredu. Za napako se opravičujem. Več

  • Bernard Nežmah: Pamflet

    Spoštovani, Več

  • Komu zvoni knjiga

    Kratko zgodovinarjevo osebno premišljevanje tri desetletja pozneje. Več

  • Nova doba

    Kljub manjšim spremembam v statusu marihuane, v smislu dekriminalizacije, je to še vedno prepovedana droga v 192 izmed 196 svetovnih držav. Po branju članka Nova doba iz revije Spiegel bi mislili, da je razmerje obratno. Na nekatera pravilna dejstva članek sklene napačne zaključke - kot da legalizacija marihuane ne bi imela nepredvidljivih zdravstvenih in socialnih posledic. Te so le opombe na koncu, ki ne vplivajo na sporočilo članka. Zdravila morajo v kliničnih raziskavah dokazati učinkovitost, varnost in kakovost. Pričakovana korist zdravil mora krepko presegati tveganja; strogo se ločuje med zdravljenjem in rekreativnim drogiranjem. JAZMP v 2015 ni prejela nobene vloge za registracijo zdravila z vsebnostjo THC. Članek nekritično hvali hitro vstopanje kanabinoidov v telo pri kajenju marihuane, kaj pa rakotvorne sestavine dima? Poznate zdravilo s 50 rakotvornimi snovmi; takšno, ki bi se uporabljalo s kajenjem? Vsako zdravilo definira farmacevtska oblika, zdravilna učinkovina, mehanizem delovanja, terapevtska indikacija in med temi je potrebno razlikovati. Ne glede na podtikanja o farmacevtski industriji, je to regulirana panoga, katerih temelj so klinične raziskave. Nikjer tudi nisem našel pozitivnega stališča do legalizacije marihuane katerekoli profesionalne zdravniške organizacije. Jasno ji nasprotujeta tudi ameriški in kanadski združenji zdravnikov. Strokovnjaka FDA K. Sabeta citiram v članku v majski številki revije ZZS Isis: ‘’Tobačna industrija je 80 let lagala o škodljivosti kajenja in ciljala na otroke, kar še vedno počne, zakaj bi bilo pri marihuani drugače?’’ Vtis poročanja medijev pri nas je žal drugačen. Članek Nova doba v zaključku naredi logično napako: legalizacija, zvečana dostopnost ter oglaševanje - naj ne bi zvečali rabe. Kakšno sprenevedanje! Članek droge naivno primerja. Alkohol je resda rekreativna droga, vendar povzroča tudi težke socialne in zdravstvene posledice; hkrati ni ustrezna primerjava. Propagandistični članki za legalizacijo marihuane se primerjavi kajenja tobaka in marihuane izogibajo, čeprav je bolj logična. V obeh primerih gre za isti način uporabe s hitrim učinkom - za kajenje; večina poleg marihuane hkrati kadi tobak. Pozitiven del članka iz Spiegla je, da navede, da je največji delež zasvojenih prav pri kajenju tobaka, večji celo od heroina. Zamolči pa podatek, da se z marihuano že manipulira, da se je vsebnost THC v zaplenjenih vzorcih marihuane v ZDA od 1980 do danes iz 4% povečala na 15%, ter da se ne ve, kako bo industrija z izdelkom v prihodnje manipulirala, da bi povečala zasvojenost. Pri tobaku so te manipulacije za povečanje zasvojljivosti privedle do tega, da po novih raziskavah kar 2/3 kadilcev umre izključno zaradi te zasvojenosti; tako je cigareta postala, po vodilnem strokovnjaku tega področja, Stanfordskem profesorju zgodovine Proctorju: najsmrtonosnejši izdelek v zgodovini človeštva. Pri kajenju tobaka je relativno malo akutnih zastrupitev (marihuana naj ne bi povzročila nobene žrtve?!), saj kronične posledice prevladujejo – kot pri kajenju marihuane. Ali med drugim več kot 15 vrst raka, KOPB, kapi, infarktov, itd., oz. več kot 3600 mrtvih letno zaradi kajenja tobaka v Sloveniji (33x več kot v prometu) niso skrajno resne in upoštevanja vredne posledice? Ali rabimo nov izjemno škodljiv izdelek kot tobak, ali ni zasvojenost med glavnimi problemi našega časa? Resnica na področju drog je v letu 2015 takšna: v naprednih državah - Avstraliji, NZ, VB, Finski, Franciji, ipd. – je konec organiziranega tobaka že na obzorju. Evropa je žal najslabša regija, zlasti vzhod in jugo-vzhod. Vedno več držav ima načrtovano letnico končanja prodaje tobaka, npr. Nova Zelandija z letom 2025, prav tako evropske države, po katerih se zgledujemo. Na nivoju SZO je dosežen konsenz, konvencijo FCTC od 2005 je podpisalo več članic ZN kot katerokoli drugo resolucijo - 180. Direktorica SZO M. Chan že nekaj let načrtuje konec tobaka in, kot prva pri nas, fenomenalna ministrica za zdravje M. Kolar Celarc se prav tako zavzema za družbo brez tobaka. Edino pravilno glede na zdravstvene, socialne, okoljske in druge posledice tobaka; o tem je potrebno poročati, to je Nova doba! Kampanja za legalizacijo marihuane je odvračanje pozornosti in delovanje v napačno smer, zaradi najbolj neetičnih korporacij. Redki strokovnjaki, ki podpirajo legalizacijo marihuane in posledično zanesljivo povečanje njene rabe, po moji vednosti ne razkrivajo finančnih interesov. Prof. Proctor je pojasnil, kako je prišlo do zanikanja škodljivih posledic kajenja tobaka. To ne bi bilo mogoče brez podkupljenih ali zavedenih znanstvenikov – dokazi so javni, povzema jih fantastično dokumentirana knjiga Golden holocaust. Raziskave finančnih ozadij pri marihuani so izjemno zanimive, a žal nimamo dovolj raziskovalnega novinarstva in urednikov tipa A. Rusbridger, da bi dobili vpogled v ozadje propagande za legalizacijo marihuane. Več

  • Čudne zahteve

    Državni uradnik na ministrstvu za kulturo Velko Glaner mi v pismu, objavljenem v Mladini št. 30, očita ali kar podtika, da sem »napačno navedel« ključna dejstva iz zdaj že precej »slavnega« dopisa, s katerim omenjeno ministrstvo javnim zavodom s področja kulture prepoveduje sklepanje pogodb z osebami, ki so ali bi lahko bile v kakršnem koli sorodstvenem ali družinskem razmerju z zaposlenimi v javnih zavodih. Glanerjev očitek se sklicuje na kritični komentar, ki sem ga pod naslovom Arbeitsverbot objavil 4. julija v Dnevnikovem objektivu. Obtožbo zavračam, kajti prav ničesar v svoji kolumni nisem navajal napačno. Ker je v mlinu očitno treba povedati dvakrat, prepisujem zloglasni del dopisa od črke do črke še enkrat: »Avtorskih in podjemnih pogodb javni zavod, v skladu s tem splošnim soglasjem, ne sme sklepati s svojimi zaposlenimi niti z njihovimi družinskimi člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre (ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu ali ne) in osebe, ki z zaposlenimi živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti). (…) Dijak oz. študent [ki želi honorarno delati v javnem zavodu], v skladu s tem splošnim soglasjem, ne sme biti družinski član zaposlenega v javnem zavodu.« Tako piše in tako sem dopis citiral tudi že prvič. Nikjer pa ne najdem stavka, s katerim bi ministrstvo kaj »izrecno poudarilo«, ali kjer bi bilo »jasno zapisano, da ministrstvo nikakor ne prepoveduje dela sorodnikov«, kot trdi mag. Glaner. Njegov dopis (ki ga je v izdatno širši verziji pred tem priobčil tudi že v Dnevnikovem Objektivu) je nespretna in gostobesedna naknadna interpretacija smešnega birokratskega izdelka, polna moralno politične demagogije, s katero bi se ministrstvo za kulturo z zapletenim birokratskim zamegljevanjem ter izumljanjem vedno novih in novih »soglasij« zdaj rado izvleklo iz nedvomne blamaže, v katero se je zapletlo z zloglasnim dokumentom. (Mimogrede, naj si še jaz privoščim en oklepaj: kaj pa vse tete in slavni strici iz ozadij, kaj pa nečakinje in nemara tudi nečaki; so vnukinje in vnuki že odrešeni te strašne fatve? Bo moral direktor gledališča ukrepati že preventivno in prositi za soglasje, da lahko še spi s svojo ženo, kajti potomec, ki bi ga spočela, bi se v življenju kaj lahko odločil za gledališki poklic in ostal brez službe? Norčujemo se lahko v nedogled, toda kaj drugega nam sploh še preostane?) V normalnih demokratičnih razmerah bi se sodelovanje ministrstva za kulturo pri oblikovanju kadrovske politike javnih zavodov moralo končati v najzgodnejši fazi načelnih opredelitev. Vse, kar temu sledi, bi morala biti (in po zakonu tudi je!) stvar avtonomnega odločanja (in ne le odgovornosti) vodstev zavodov, v katerih sedijo dovolj kompetentni in odgovorni ljudje, ki ne potrebujejo moralno političnih podukov in karikature totalitarnega nadzora. Nobenih soglasij, ne splošnih ne posamičnih, tu ne bi smelo biti, saj niso nič drugega kot grob poseg v avtonomijo (samo)upravljanja in vodenja na področju kulture, v skrajni konsekvenci tudi potencialen poseg v svobodo umetniškega ustvarjanja. Množico zakonov, ki mimo ustavnih standardov zdaj »urejajo« ta vprašanja in na katere se sklicuje dopis, bi bilo treba odpraviti, ne pa fabricirati še novih. V tem je bistvo moje kritike, ki ga uradnik službe za odnose z javnostmi MK Glaner ne želi, noče ali morda ne zna prebrati. Te dni se prebijam skozi izjemno zanimivo knjigo dveh nemških družbenih teoretikov in kritikov Markusa Metza in Georga Seeßlena z naslovom Blödmaschinen. Die Fabrikation der Stupidität (»Stroji za poneumljanje. Fabriciranje stupidnosti«; prevod je približen). Nekdanje temelje družbenih razmerij in sistemov, kot so vednost, znanje, etična merila, umetniška svoboda, svoboda posameznika itd., je sodobni kapitalizem nadomestil s »stroji za poneumljanje«, ki jih avtorja prepoznavata v medijih, množični proizvodnji popularne kulture, marketinških strategijah, političnih diskurzih, izdelkih za množično potrošnjo itd., itd., tega je veliko, vso fenomenologijo poneumljanja evidentirata in precej duhovito analizirata na več kot 800 straneh. Ni težko uganiti, da služijo »stroji za poneumljanje« tako za fasciniranje množic kot za njihovo nadzorovanje, se pravi za vladanje. Po analogiji bi lahko zaključili, da se tudi slovensko ministrstvo za kulturo (skupaj z nekaterimi drugimi državnimi uradi) v zadnjem času vse bolj spreminja v nekakšno Blödkanzlei, v kanclijo za fabriciranje stupidnosti, pa seveda za nadziranje »polja« in tlačanov, ki tam še garajo. Kljub vsemu. Več

  • Sir Richard J. Roberts

    Sir Richard J. Roberts je za epohalna spoznanja izpred 38 let prejel pred dvanajstimi leti Nobelovo nagrado in mu je naša alma mater pravkar po pravici podelila častni doktorat. V priznavanju njegovega pomena pa bi mu najiskreneje svetoval, da razmisli o nekaterih tezah svojega predavanja in ne zmanjšuje svojega ugleda s pisanjem čustvene knjige o domnevnem „zločinu proti človeštvu“, kar naj bi bilo nasprotovanje pospešenemu uvajanju gensko spremenjenih rastlin. Sir Roberts sicer priznava, da je npr. firma Monsanto samopašno pogoltna, toda meni, da je takih firm samo nekaj malega, drugim pa izreka priznanje. V genski tehnologiji, ki je njegovo primarno področje, pa argumentira presenetljivo mehanicistično: zamenjavo gena v rastlini primerja z zamenjavo delov med avtomobili: „uplinjač iz rolls-roycea vgradimo v volkswagna“(!). Problem gensko spremenjenih rastlin je pač ta, da so rastline organizmi in da bi bila še primerjava z računalniki huda simplifikacija. Proti staremu mehanicizmu je nastopal vitalizem, ki je (brez pametne razlage, vendar upravičeno) opozarjal na posebnost življenja in kazal na sofisticirani proces, kako rastlina v svojem razvoju programirano oblikuje denimo dolge in kratke poganjke, liste, korenine, da o cvetu in plodu niti ne govorimo. Pri živalih so stvari še bolj zapletene. Spor med mehanicisti in vitalisti je učinkovito zaključil pred sredo 20. stoletja Ludwig von Berthalanffy z „organizmično teorijo“, ob kateri so se pozneje navdihovali avtorji „sistemske teorije“. Življenje poteka kot bivanje organizmov, opraviti imamo s procesom procesov. Kako delujejo naravno dani organizmi, se je uravnotežilo v okoljih; že prenos v drugo okolje lahko rastlino spremeni v invazivko. Po izkušnji, ko je gospa guvernerjeva v Avstraliji odvrgla kaktus, ki je postal grd, nato pa so rabili desetletja, preden so uvozili insekta, ki je invazivko omejil, so invazivke postale tema za načrtne akcije zatiranja. Kako se bo obnašala gensko spremenjena rastlina, torej drugačen organizem, ni že kar naprej jasno, tako da je previdnost res „mati porcelanaste sklede“. Ali bi „zlati riž“ res lahko čudežno odpravil prehranske bolezni otrok, ki jih je povzročilo industrijsko luščenje riža, ne vem, ni pa neverjetno, da bi prinesel težke milijarde kaki trans- Več

  • Intervju Karl Erjavec, zunanji minister

    Intervju z aktualnim zunanjim ministrom zagotovo kaže na njegove dolgoletne izkušnje v politiki. Brez dvoma se zna neposrednemu odgovoru tudi diplomatsko izogniti, kar je vidno tudi pri intervjuju s tako odličnim novinarjem kot je Borut Mekina. Več

  • Čudne zahteve

    Spoštovani, Več

  • O škofovi odgovornosti

    Spoštovano uredništvo tednika Mladina! Več

  • O škofovi odgovornosti

    Polemika o vlogi in delovanju škofa Rožmana v času medvojne okupacije je z vključitvijo dr. Tamare Griesser - Pečar precej zvodenela, še več, očitno je, da so na obeh straneh prevladali argumenti ad hominem. Najbrž predvsem zato, ker je Dr. Griesser - Pečar že v svojem prvem oglašanju eksplicitno zavrnila vsebinsko razpravo, češ da ne bo »ponovno razpravljala o vlogi škofa Rožmana«, ker da je njegovo delovanje med vojno »temeljito raziskano, objavljeni so ključni dokumenti« (19. 6.). Več

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Marko Apih je sicer, domnevam, pravni laik, vendar pa je nedvomno dovolj inteligenten, da bi lahko tudi brez pravne izobrazbe brez težav razumel, kako hude napake so redna sodišča zagrešila v zadevi Patria - samo če bi to hotel in bi se potrudil pazljivo prebrati odločbo Ustavnega sodišča o tem. Ali pa moje poljudno napisane komentarje o njej - toda kaj, ko mu gredo ti še bolj na živce kot sama odločba. Več

  • Ne stari Evropi

    Grčija je pred bankrotom, ker ne more vrniti svojega dolga. Dolžna je skoraj dvakrat več, kot na leto ustvari. Kdor pozna obrestno obrestni račun ve, da tega dolga ni mogoče vrniti, na kar je že pred časom opozoril dr. Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti. In kaj nam je storiti? Mrcvariti Grčijo še naprej, čeprav je dala že praktično vse, kar je lahko? Imajo 25 % brezposelnost, 60 % mladih je brez dela, 2 milijona Grkov živi pod pragom revščine. Več

  • Škofova vloga

    Dr. Tamara Griesser-Pečar v pismu te številke Mladine navede Blumenwitzov del stavka iz njegove knjige Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946), str. 146: ‘’pravno načelo, priznano v mednarodnem pravu, načelo samoohranitve, ki zajema tudi pravico v sili, pravico do samoobrambe in pravico do samopomoči’’. Več

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Razlog razveljavitve sodbe in vrnitve mandata »po krivem« obsojenemu, »za demokracijo nepogrešljivemu« Ivanu, naj razumemo takole: sodniki se ne smejo vtikati v to, kar jim tožilci položijo na krožnik, ne smejo videti več, niti tega ne, kar bi jih sicer prepričalo v obtožbi. Tako bi »kontaminirali« postopek; če tožilec naročilo Patrii za izplačilo predujma ni kvalificiral kot pristajanje na podkupnino (»trditveno breme«), tega pač »ni bilo«. Lahko je šlo samo za naključen spodrsljaj, a sodniki v načelu ostajajo prejemniki pošiljke, spis tožilcev lahko zavrnejo ali obravnavajo zgolj takšnega kot je. Nad nezadostno poantiranimi kazenskimi ovadbami si je dovoljeno/zaželeno umiti roke. Sterilno čista pravni postopek in avtoriteta ustavnega prava sta najvišji vrednoti. Več

  • Dokler hudič ne izve, da smo mrtvi

    V zadnji št. Mladine je v pismih bralcev dr. France Križanič zapisal: »Katerikoli del javnega sektorja pogledamo, povsod so razmere tako kritične, da je funkcioniranje ogroženo.« Ker je trditev pavšalna, zavaja (čeprav ni napačna). S takšnimi trditvami se zamegljuje dejstvo, da so med deli javnega sektorja daleč najbolj kritične razmere v sektorju socialnega varstva. Takšne podhranjenosti pri deležu zaposlenih (glede na povprečje EU), kot velja v socialnem varstvu, ne srečamo v nobenem drugem sektorju javnih storitev slovenske države. Na drugem mestu kadrovske podhranjenosti je sektor zdravstva, v vseh ostalih sektorjih je stanje bistveno manj kritično od socialnega (Eurostat, Umar). Ob tem razpadanju socialne države je treba poudariti še naslednje - specifično slovenske – inovacije, ki jih drugi sektorji niso bili deležni, medtem ko so za socialno varstvo samoumevni: Več

  • O škofovi odgovornosti

    Dr. Pečarjeva se sklicuje na polresnico, da je »domobranstvo pomožna policijska enota popolnoma v skladu z mednarodnim pravo« hkrati pa ošvrkne Repeta, da je prikrojil mednarodno pravo. Sklicuje se tudi na naročeno in dobro plačano knjigo D. Blumenwitza. Več

  • O škofovi odgovornosti

    V potekajočemu razpravljanju v zadnjih treh številkah Mladine o vlogi škofa Rožmana bi kazalo upoštevati tudi njegove aktivnosti v tujini po tem, ko se je izmaknil »komunistični« roki pravice. Gre za dejstva, ki dodatno osvetljujejo njegovo pripadnost naci-fašistični ideologiji. Kot navaja argentinski zgodovinar in novinar Uki Goni v knjigi Resnična Odesa, je v letu 1948 Rožman pomagal ustašem, da so prišli do naropanega denarja na švicarskih računih v višini kar okoli 200 milijonov švicarskih frankov. Citiram po angleški izdaji knjige (Goni, Uki. The Real Odessa. London, New York: Granta Books, 2002, str. 210 – 211), ki jo imam trenutno pri roki, knjiga pa je bila tudi prevedena v slovenski jezik l. 2006. »Občutljivo operacijo so zaupali slovenskemu škofu Grigoriju Rožmanu, notoričnemu antisemitu in vojnemu zločincu. Kljub dobro utemeljenim razlogom za Rožmanovo izročitev po begu v Avstrijo ob koncu vojne, Jugoslavija ni mogla premagati kombiniranega zavračanja Vatikana, Velike Britanije in ZDA, da bi izročile tako visokega cerkvenega dostojanstvenika komunistom. V družbi drugega vojnega zločinca, škofa Katoliške akcije Ivana Šarića, je Rožman ’inkognito’ potoval v Bern«. Goni nadalje navaja, da so ustaši ukradeno zlato po visokih črnoborzijanskih cenah pretopili v dolarje in nekaj spravili tudi v svoje žepe, ker so za pomoč ’beguncem s katoliškega območja’ namenili zgolj znesek po veliko nižjem uradnem tečaju za zlato. Goni še navaja arhive ameriške obveščevalne službe: »Rožman potuje v Bern, da bi poskrbel za ta denar. Denar je v švicarski banki in načrtuje, da bo večino tega denarja poslal v Italijo in od tam ustašem v Argentino«. Če kdo dvomi o Rožmanovi vlogi v slovenski kolaboraciji med vojno, se iz teh verodostojnih navedkov lahko prepriča, da se je le-ta nadaljevala tudi po vojni z drugimi kolaborantskimi skupinami – v danem primeru z ustaši. O kaki skesanosti zaradi podpore okupatorju torej najbrž res ni mogoče govoriti. Več

  • Dokler hudič ne izve, da smo mrtvi

    V 26. številki Mladine je Marcel Štefančič, jr. duhovito analiziral odnose v Evropski uniji in na 36. strani, v odstavku s podnaslovom »Strašne posledice političnih odločitev«, napisal naslednjo trditev: Več

  • Trivializacija TV Slovenija

    Spoštovani Jure Trampuš, Več

  • Privatizirano ustavno sodišče

    Skušnjava ob laični primerjavi avstrijskega sojenja Riedlu in slovenskega sojenja Janši je bila očitno prevelika, da se tudi dva drugače odlična Mladinina novinarja (Borut Mekina in Peter Petrovčič) ne bi spustila v pisanje, ki mu strokovno nista bila kos. Kako neodgovorni so politično (»antijanševsko«) motivirani medijski napadi na ustavno sodišče, ker si je drznilo zaradi hudih kršitev zakonitosti razveljaviti Janševo skrajno defektno obsodbo, opozarjam že dolgo. Tu avtorja sicer nista zašla v zasmehovanje in blatenje ustavnega sodišča kot doslej mnogi drugi, a so zato njuni pravno zgrešeni očitki v nekem smislu še bolj nesprejemljivi, ker skušajo ustvariti vtis strokovnega obračuna z nestrokovnim (projanševsko »privatiziranim«) ustavnim sodiščem. Zato se kot bivši ustavni sodnik čutim dolžnega ostro protestirati proti tako neodgovornemu odnosu do ustavnega sodišča. Več

  • Škofova vloga

    Dr. Božo Repe je za zgodovinsko stroko izredno presenetljivo reagiral na zahtevo dr. Borisa Mlakarja, da naj Jure Trampuš za svoje trditve o škofu Gregoriju Rožmanu predloži dokaze. Namesto, da bi kot zgodovinar podprl tako zahtevo, saj je zvestoba dejstvom za zgodovinarja zavezujoča, je napovedal, da bo Mlakar„moral temeljito premisliti o svojem življenjskem delu“. Bralcu je dal hkrati vedeti, da Mlakar kot zgodovinar ni naredil ravno veliko, saj naj bi se »vse življenje v glavnem ukvarjal z domobranstvom« in objavil o tem kot »vrhunec več desetletnega dela« dve knjigi, ki sta bili hkrati magisterij in doktorat. Te trditve niso samo nenavadne, ampak delajo kolegu Mlakarju veliko krivico. Mlakar je izredno dober zgodovinar in po moji oceni daleč presega svojega kritika. Napisal ni samo omenjeni knjigi, ki sta temeljni za razumevanje dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem, temveč številne poglobljene prispevke, tudi monografije, npr. Tragedijo na Cerknem. In dobro raziskane monografije, ki temeljijo na arhivskem gradivu, potrebujejo svoj čas – tudi včasih desetletja. Več

  • Zakaj, Miro?

    Najhujša histerija okrog prodaje Telekoma se izteka; kost je oglodana do te mere, da je zanimanje že vsega site javnosti zanjo upadlo. Toda v vročici križanja stališč v tej štoriji je ostalo prezrto nekaj, kar predstavlja, če je resnično, neprimerno hujšo manifestacijo naše servilne popustljivosti neoliberalističnim ukazom EU in njene birokracije. Več

  • Zakaj, Miro?

    Leto 2013, ko sem vodila slovensko vlado in ko smo sprejemali odločitve o sanaciji slovenskih bank, ni oddaljeno več stoletij, da bi lahko upravičili dejstvo, da smo očitno pozabili na to, v kakšni situaciji smo se takrat nahajali. Med uredniki slovenskih medijev skorajda ni bilo nikogar, ki ne bi prejel klica katerega izmed tujih kolegov ali bežnih znancev, ki je želel vedeti, kdaj bo Slovenija bankrotirala in kdaj bo v državo vkorakala trojka. Na določeni točki namreč ni bilo več vprašanje, ali bomo dobili to neželeno »pomoč«, temveč, kdaj jo bomo dobili. Vendar smo z jasnim načrtom preprečili situacijo, v kateri se danes na primer nahaja Grčija. Situacijo, v kateri je vlada samo orodje za izpolnjevanje ukrepov, navedenem na seznamu opravil, ki jih je potrebno opraviti po naročilu tujih institucij. Več

  • Kdo je tu nelegitimen

    »V članku z naslovom »Kdo je tu nelegitimen?« je novinar Peter Petrovčič zapisal, da je leta 2011 Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je koruptivno ravnala notranja ministrica Katarina Kresal. Več

  • Okupirana Ljubljana

    13. maj (1941) je brez dvoma primeren datum za spravni praznik. Dogodki na ta dan vsebujejo stvarnost slovensko govorečega zahodnega Balkana. Več

  • Pamflet: Kontaminiran jezik

    Amerikanec iz Amerike je v vsakdanjem razumevanju obiskovalec iz ZDA. Ni pa nujno, lahko je Kubanec, Kolumbijec, Kanadčan ... skratka iz katerekoli države Severne, Srednje ali Južne Amerike. Beseda »Amerikanec« ima ožji in širši pomen. Več

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Trinajst članov društva SRP v svojem pismu v prejšnji številki Mladine z uporabo strokovnega besednjaka zavaja laične bralce s strokovno povsem zgrešenimi stališči. Poglejmo samo glavne nove neresnice in pravne nesmisle, ki so si jih privoščili tokrat (po dveh podobnih pismih svojega »Odbora za zaščito pravosodja«, objavljenih drugje). Več

  • Paradiranje s tragedijo

    Spoštovani, Več

  • Ali res hočemo biti le provinca bogatih?

    Spoštovani, Več

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Najpomembnejši branik pravne države je pravosodje. Seveda je tudi v pravosodju veliko težav in slabosti. Mnogokrat je premalo učinkovitosti in v nekaterih zahtevnih postopkih, posebej na področju gospodarskega kriminala, nezadostne usposobljenosti organov pregona in sodišč. Vzroki temu, da se sodni procesi ne sklenejo v razumnem roku, so tudi v postopkovni zakonodaji, ki omogoča obstrukcijo postopka (izogibanje vročitvi pošte, neudeležba na procesnih dogodkih, zdravniška »potrdila«, »službena zadržanost«, pokvarjen akumulator, neupravičene zahteve po izločitvi sodnikov in dokazov …) s strani storilcev kaznivih dejanj in nekaterih »prizadevnih« odvetnikov. Seveda pa učinkovitost sodnih postopkov ne sme znižati doseženega standarda človekovih pravic in svoboščin! Za dolgo trajanje postopkov so bili zaslužni v nekaterih konkretnih primerih (trgovina z orožjem, Patria …) tudi organi pregona, ki so pod vplivom politike zavlačevali postopke (»založena« depeša, neaktivnost prejšnjega vodstva tožilstva …). V zadnjem času se je pravosodje odločno lotilo tudi kriminala „belih ovratnikov“ in ne zgolj preganjanja „kurjih tatov“. Takoj, ko so pravosodni mlini začeli obravnavati korupcijo, kazniva dejanja pri »lastninjenju«, različne zlorabe uradnega ali službenega položaja, finančne malverzacije ter brskati po davčnih oazah itd., so se pojavili nebrzdani napadi na pravosodje: od »linča« s strani ulice in nekaterih medijev do najetih »pravnih strokovnjakov«, pa tudi s strani dela politike v parlamentu in zunaj njega – z namenom: Nižji kot bo ugled pravosodja, manjša bo v očeh javnosti verodostojnost obtožb in obsodb storilcev kaznivih dejanj. Več

  • #Kolaboracija je kul!

    Spoštovani, Več

  • Pamflet: Okupirana Ljubljana

    Spoštovani, Več

  • V prid Janši

    Kazenski pravniki nimajo pojma, tudi Bavcon ne. Masleša mora odstopiti, to je jasno. Janša ni imel privilegiranega položaja, pred mano, bogom in ustavnim sodiščem so vsi enaki. Testen se je šalil, ko je rekel, da je sodba ustavnega sodišča o Patrii gnil kompromis. Vse je jasno in dokazano, saj sem napisal, da je dokazano. Naj se zgodi (moja) pravica, tudi če propade svet. Urbi et orbi, Matevž Krivic, Sp. Pirniče. Več

  • # Kolaboracija je kul!

    V zadnji številki je vaša revija objavila članek Jureta Trampuša pod zgornjim naslovom. Nobeno besedilo, kaj šele izpod peresa časnikarja ni in tudi ne more biti takega značaja, da se ga ne bi dalo dopolniti, popraviti in kar je še podobnih možnih potez. Zato se v to ne nameravam spuščati, imel pa bi vendarle eno prošnjo, ker se mi zdi, da zadeva pomemben segment našega obravnavanja zgodovine druge svetovne vojne. Namreč, na strani 39 ste objavili fotografijo krste s posmrtnimi ostanki škofa Rožmana, ob kateri ste pripisali, da so slovenska sodišča pred leti pravno rehabilitirala škofa dr. Gregorija Rožmana, »ki je bil neposredno odgovoren za nastanek domobranstva«. Moja prošnja zadeva prav slednjo trditev; pred leti sem se namreč sam kar precej ukvarjal z zgodovino domobranstva in na podlagi zbrane dokumentacije sam do take ugotovitve nisem prišel. Očitno razpolaga pisec z novimi ali drugačnimi dokumenti oziroma viri, da je lahko tako zapisal. V svojem in v imenu zainteresirane javnosti ga naprošam, če lahko te vire bolj podrobno predstavi oziroma utemelji trditev, o kateri je beseda. Z lepimi pozdravi. Več

  • Dva leva: Obletnica konca vojne

    Cerkvena gospoda po svojih zablodah vedno oznanja, da Satan zmaguje nad dobrimi nameni in poštenimi ljudmi, zato je toliko gorja na tem svetu. Hudobni in pretkani Satan se menda lahko prikazuje v angelski lepoti in neizmerni dobroti, da ljudi preslepi in zapelje na svojo pot, jih zlorabi po svoji volji in za svoje zahrbtne namene, nato jih pa zavrže. Kljub vsem težkim zgodovinskim izkušnjam mu še vedno uspeva, ker naivni ljudje preveč gledajo navzgor, zato ne spregledajo pritlehnih namenov Satana. Zapeljani verjetno zato še po sedmih desetletjih ne priznajo svoje krivde za hudobije in zločine. Več

  • V prid Janši

    Kako Lorenci vztraja pri podtikanju, naj bi mu bil jaz nekaj podtaknil, je res že kar smešno - če koga to še zanima, naj si pač sam prebere za nazaj, kako je v resnici bilo. Za spoznanje resnice o sojenjih v zadevi Patria so seveda mnogo pomembnejša Lorencijeva prav neverjetna zavajanja o tem. Najprej vztraja pri (zavajajoči) trditvi, da bi ustavno sodišče pred svojim odločanjem moralo prebrati 22.000 strani sodnega spisa, „če je o zadevi razsojalo vsebinsko, ne samo s stališča zakonitosti“. Toda ni - vse tri sodbe je razveljavilo samo „s stališča zakonitosti“. Kako hudo se tu moti prof. Bavcon, ko trdi nekaj drugega (a še vedno ne tako, kot to prikraja ali narobe razume Lorenci!), sem pojasnil že v sobotni prilogi Dela v svojem odgovoru prof. Bavconu. Če se Lorenci (ali kdorkoli drug) na ustavno in kazensko pravo razume bolje od naju s prof. Bavconom in lahko moje argumente strokovno zavrne ali izpodbija, naj to naredi. Če strokovni spor med ustavnim sodiščem in profesorji kazenskega prava laik Lorenci „presoja“ tako, da je prof. Bavcon zanj avtoriteta za kazensko pravo, je tudi s tem pokazal, koliko razume o ustavnem pravu. Več

  • Poziv proti sprejemu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin

    Podpisniki poziva, slovenski znanstveniki, člani znanstvenih odborov za delo z GSO v zaprtih in odprtih sistemih ter drugi strokovnjaki s tega področja (podpisniki), nasprotujemo pobudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vladi Republike Slovenije predlaga zakon, ki bi omejil pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v Sloveniji. Slovenija, kot ena redkih evropskih držav, že ima zelo omejujoč »Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami«. Zato menimo, da je sprejem še enega zakona, ki bi urejal tako rekoč isto področje, nepotreben. Določbe zakona, ki se sicer nanašajo na omejevanje pridelave GSR, delujejo zavajajoče na potrošnika, ker se ne nanašajo na uporabo gensko spremenjenih rastlin v prehrani. Več

  • Popravek

    V članku „Naša voda korporacijam“ sem med drugim primerjal tudi cene storitev oskrbe s pitno vodo v občinah, kjer službo opravljajo profitabilno in kjer to opravljajo neprofitno. Za primer sem podal tudi občino Murska Sobota. Zapisal sem, da znaša vodarina v tej občini 0,35 evra na kubični meter. Ta podatek, ki sem ga pridobil iz registra, ki ga vodijo na ministrstvu, ni točen. V Murski Soboti dejansko plačujejo 0,5 evra na kubični meter. Kar je sicer še vedno za okrog 30 odstotkov nižje kot v primerljivih občinah, kjer to službo opravljajo profitabilno. Za napako se opravičujem. Več

  • V prid Janši

    O podtikanju naj bo z moje strani dovolj. Krivic se pač drži metode: dokazano je, ker sem rekel, da sem dokazal. Bralcem, ki se jim to ljubi, naj pogledajo na začetek najinega dopisovanja in presodijo. Več

  • Pamflet: Okupirana Ljubljana

    V svojem zadnjem pamfletu z naslovom Okupirana Ljubljana si je Bernard Nežmah med drugim v zvezi z okupacijo Ljubljane med drugo svetovno vojno zastavil retorično vprašanje „A kaj je pomenila okupacija?“ In takoj pojasnil: „V prvi vrsti so meščani izgubili pravico do prostega gibanja in odločanja o javnih zadevah.“ To preprosto definicijo vojne je seveda postavil predvsem zato, da je v nadaljevanju lahko vse skupaj primerjal z danšnjim stanjem v prestolnici in tako ponovno obračunaval z županom Jankovićem (sploh bi se po vzoru Cicera in Katiline Nežmahovi pamfleti morali imenovati „Štirje govori proti Jankoviću“). Saj ne da se z njegovo oceno Jankovićevega ravnanja in njegovih nenehnih gradbenih posegov izključno v najožji center prestolnice ne bi strinjal, a se v to ne bom spuščal, ker omenjeni gospod ni moj župan. Več

  • Samospoštovanje

    Z začetek naj spomnim, da se 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) nanaša tudi na Slovence na Avstrijskem Štajerskem, ki se jih v razpravah o ADP, žal, v glavnem ne omenja. Več

  • Sezona lova

    Ker bo zadeva Patria vse do konca avgusta 2015 štela za nerazsojeno, si kot aktivni sodnik ne smem dovoliti komentarja njene vsebine, še posebej, ker zadevnih rednih sodb nisem prebral. Čutim pa dolžnost pozdraviti odločbo Ustavnega sodišča RS kot eno izmed najbolj pretehtanih, argumentiranih sodnih odločb v zadnjem času, ki zdrži vse strokovne primerjave s svetovnimi standardi, kar je za tako majhno državo velikega pomena. Za razliko od avtorja prispevka se ne bom spuščal v politične konotacije ali v obrambo oziroma napadanje posameznikov oziroma njihovih stališč; za vpete v zadevni kontekst mi namreč ni kaj dosti mar, jih večinoma ne poznam, v mojem prostem času ne zasedajo veliko prostora. Potrebno pa mi je spregovoriti kot dobronamernemu delu stroke. Več

  • V prid Janši, Sezona lova

    Kako se Janko Lorenci izmika priznanju, da mi že ves čas podtika, prav po otročje, da naj bi mu jaz nekaj podtaknil, sem pojasnil že zadnjič - nima smisla ponavljati. Označi me za oholega, češ da sem se bahal, da so moje oči „najbolj vešče pravniške oči“ pri nas - ko dokažem, da si je to izmislil, tega niti ne obžaluje, kaj šele, da bi se za obrekovanje opravičil - namesto tega raje nadaljuje v starem stilu. O tem je res škoda nadaljnjih besed. Več

  • Kočljivi gospodar Zemlje

    Malce mi je že neprijetno, ko spet hvalim dobro kolumno J. Lorencija. Čutim pač veliko zadovoljstvo, ko berem človeka, ki razume kontekst časa in me njegova znanja /razmišljanja le še dodatno obogatijo in potrdijo v (tudi mojem) razumevanju sveta. To je daleč nad mediji, ki lajnajo vsakdanjost in favorizirajo aktualno politiko in bolj ali manj pristajajo na nakazano slabšalno smer človeštva in Slovenije. Recimo ne pritiskajo z vsemi močmi proti dviganju glave Hitlerjevega nacizma v vseh mnogoterih pojavnih oblikah. Tudi pri nas se ta ista ideologija z vsem pompom dogaja, vodilno pri tem pa je Ustavno sodišče. Pa, če gre zgolj za ljubi kruhek medijev, mi je vsaj še razumljivo, ne pa sprejemljivo, resno strah pa me je, da se večina pišočih, govorečih ne zaveda tega, kar pravi Lorenci v kolumni, »prevedem«: Človek, kočljivi gospodar Zelje. Več

  • Čas za sojenje

    Povod za to polemiko je kolumna,v kateri sem zapisal, da ustavnega sodišča ne spoštujem, da pa je treba njegove odločitve upoštevati, sicer bi zavladala kaos in brezvladje. To piše črno na belem. Krivic se je nato ostro spravil na to moje mnenje o US, me oštel, da se tako grdo, brez spoštovanja o njem ne sme pisati, zraven pa mi podtaknil, da jaz ne bi upošteval (bil za izvrševanje) odločb US. Več

  • Intervju: Katarina Bergant

    Na pogovor z dr. Katarino Bergant, se je v pismih odzval pravnomočno obsojeni bivši poslanec Zoran Thaler, ki zaključuje, da sodišče v moji osebi „ni bilo sposobno ločevati med medijskim, političnim in pravnim nivojem zadeve“ in, da „se je odločilo presojati v skladu z medijskim pričakovanjem in drhalsko miselnostjo spletnih forumov.“ Več

  • Narod modrih

    O slovenski tragediji in duhu (sodobnega) časa spregovori tudi Cankarjev Jerman v Hlapcih: „Ali veš, da se ukvarjam z zgodovino slovenskega naroda? ... Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhál. In mi smo vnuki svojih dedov.“ Več

  • Pazi(n), proračun!

    Spoštovani g. Marjan Horvat! Več

  • Intervju: Katarina Bergant

    G. Peter Petrovčič v intervjuju z dr. Katarino Bergant, okrožno državno tožilko in strokovnjakinjo za kazensko-pravne vidike delovanja preiskovalnih novinarjev, kot ponavadi izpostavi relevantna vprašanja iz labirinta naše kazensko pravne stvarnosti. Več

  • Čas za sojenje

    Očitno si tudi Janko Lorenci, vsaj v tejle polemiki, ne more kaj, da takrat, ko mu zmanjka argumentov o resničnem predmetu polemike, ne bi še on uporabil že tisočkrat uporabljenega polemičnega trika: speljati pozornost bralcev kam drugam. Zadnjič sem natančno analiziral njegovo „drobno goljufijo“ (izmikanje priznanju lastnih, zapisanih besed), zdaj pa na mojo argumentirano zavrnitev njegovih trditev, da sem mu nekaj podtaknil, zapiše samo še: „Pa mi je podtaknil.“ Kot v prepiru med otroki: „Pa si, pa si, pa si!“ Več

  • Množična kršitev

    S tem pismom se odzivam na članek »Množična kršitev«, ki je bil dne 10. 4. 2015 objavljen na triindvajseti strani vašega tednika. Zmotil me je predvsem zaključek članka, v katerem avtor ugotovi, da »razsodbe novinarskega častnega razsodišča pač niso tako vplivne, kot bi morale biti,« in s tem cilja na brezzobo novinarsko častno razsodišče. Več

  • Maja Novak: Rešimo kite, mamuta in MK!

    Pri vprašanju, če gre za utemeljeno dilemo ali pot v pekel, kot ga zastavlja draga kolegica Maja Novak, se bom zadržal samo ob razglabljanju o MK, saj o kitih in mamutih precej premalo vem. Več

  • Sumljivi poobedki

    V odgovoru na članek »Sumljivi obedi« (Mladina, št. 14, 3. 4. 2015) direktor ŠOU v Ljubljani in direktor Zavoda Študentska menza s svojimi dragocenimi pojasnili zgolj potrjujeta temeljno namero članka. Študentska menza je dokaz, kako se prepletajo javno poslanstvo študentske organizacije s poslovnimi interesi zasebnikov. Ta »banalnost zla«, za legitimno politično krinko ŠOU skriva legalno pokritje študentskega biznisa, kjer se prelivata denar in moč brez pravega javnega nadzora. Več

  • Vlado Miheljak: Pretočnica

    Paranoidne projekcije v teorijo zarote so očitno naravni sopotnik, pravzaprav zaveznik politikov. Ni sicer jasno ali postanejo politični osebki paranoidni, ker oz. ko vstopijo v politiko ali pa v njo vstopajo, ker so takšni. Paranoidni. To lahko preverjamo pri strankah, ki so postavile (politično) nove nove obraze na ogled. Nove, ki delujejo kot stari: užaljeno, nanašalno. SMC je prepričana, da se je godi krivica, ker so brez popustov observirani in za svoje zdrse kritizirani. Prav tako tudi Združena levica in njene članice. Res je, da stranke desnega političnega pola dobivajo brezrezervno in nekritično podporo in maksimalne popuste pri ocenjevalcih iz desne hemisfere, a na levici na takšen luksuz pač ne morejo računati. Ko spomniš, da je TRS kot konstitutivna stranka Združene levice imela še na predzadnjih volitvah težave z levo samoumestitvijo, so užaljeni. Ko opozoriš, da ni prav posrečeno groziti, da bo prišel čas, ko bodo ljudska sodišča bruhala ogenj, so seveda tudi užaljeni. Ko pripomniš, da je zvezda pomladanskega prestopnega roka na levici, Violeta Tomić, reagirala primitivno, z nacionalističnimi stereotipi zgolj zato, ker jo neka avtorica, ki živi in ustvarja onkraj Kolpe, terja za poravnavo dolga, se odzove na pričakovani način. Namesto, da bi ali spokorjeno povedala, da zdrs obžaluje ali nedvoumno demantirala besede, ki da so ji bile položena v usta, se zateče v paranoidne konstrukcije o fantomskih povezavah in posledičnih motivih podpisanega z neko izvenparlamentarno grupacijo na levici. Ne bi se spuščal v detajle dolžniško upniškega razmerja, čeprav je bilo po pisanju upnice “domače poslovanje” dogovorno in vzajemno ter da je bil tak tudi končni pobot oz. poravnava dolga. Tisto, kar je zavržno, je reakcija Tomićeve, ki je, ko ji je upnica potrkala na poslansko vest in za to vest odmerjeno plačo, za časopis Finance povedala: “V Sloveniji se vse fakture plačujejo na podlagi izstavljenih računov, če kdo misli, da bomo plačevali na roko, razmišlja balkansko. … Zgleda, da pač nekdo, ki živi južno od Kolpe, tega ne razume.” Ko sem ob ekspresnem preskoku podpredsednice DSD Tomićeve na funkcijo predsednice TRS na to spomnil, mi je v odgovoru navedla, da je bila njena resnična izjava bistveno drugačna: “Očitno v njenem svetu poslujejo drugače”. Ni kaj, če drži slednje, potem so jo Finance grdo zmanipulirale. In če so jo zmanipulirale, je odgovorna političarka odločno demantirala izjavo? Ne, Nikakor. Na FB (ne v zadevnem časopisu!), je zapisala, da ji je “žal, da je časopis Finance navedel, da naj bi izjavila, da se je ga. Rudan odzvala „Balkansko”. Izjava je bila narobe razumljena in izvzeta iz konteksta.”. Kakšna akrobacija pa je zdaj to? Ni kategorično zatrdila, da so si Finance to izjavo izmislile, ponaredile in zahtevala popravek, ampak, da ji je žal, da so jo navedle(?!). Žal ti je lahko tudi, ko kdo navede resnične, a neprijetne izjave. In kajpak je izjava izvzeta iz konteksta, še pripomni. Kakšnega konteksta pa? V katerem drugem kontekstu je stigma balkanskega razmišljanja ljudi onkraj Kolpe sprejemljiva? Več

  • Čas za sojenje

    Dopisovanje z gospodom Krivicem postaja naporno. Gospod očitno misli: kdor ima zadnjo besedo, ima tudi prav. In piše naprej. In še naprej zanika, da mi je podtaknil, da jaz ne bi upošteval odločitev ustavnega sodišča (US). Pa mi je podtaknil. Tokrat še bolj poudarjeno govori tudi o potrebnem spoštovanju sodišč. Več

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    V Mladini št. 13 pod člankom z naslovom »Ne drugi, ampak slepi tir?« mag. Tomaž Ogrin iz Ljubljane podaja vrsto vprašanj na gradnjo II. železniškega tira med Divačo in Koprom. Več

  • Sumljivi obedi

    Zavod Študentska menza je zasebni zavod, ki je bil leta 2013 ustanovljen s strani ŠOU v Ljubljani z namenom zagotavljanja zdrave, kakovostne in cenovno dostopne študentske prehrane. Posebno skrb zavod namenja socialno ogroženim študentom, katerih število iz leta v leto narašča, s tem pa narašča tudi število študentov, ki nimajo dovolj denarja, da bi si lahko zagotovili vsaj en topel obrok dnevno. Študentska menza je s svojim delovanjem pričela v letu 2014 in je med študenti zelo dobro sprejeta. V menzi Indeks je bilo v letu 2014 pripravljenih kar 88.000 študentskih obrokov. Porabniki sredstev ŠOU v Ljubljani, ki jih ta namenja v proračunu za leto 2015 v višini 105.000 EUR za prehrano študentov v Študentski menzi, so tako izključno študentje. Prostori na Kersnikovi 6 v Ljubljani, ki lastniško pripadajo ŠOU v Ljubljani, so se zaradi tega projekta namenili v uporabo Študentski menzi. Nihče ni nikogar preganjal iz prostorov, gre za strateško odločitev ŠOU v Ljubljani. Namen Študentske menze, ki ima seveda omejene kapacitete in sredstva, ni rušiti tržnih cen, ampak zagotoviti študentom, ki si v času študija žal ne morejo privoščiti obedovanja v vsaki restavraciji, zdrav in topel obrok. Več

  • Vlado Miheljak: Pretočnica

    Lucidne kolumne Vlada Miheljaka sem vedno rada brala. Pravzaprav jih še vedno, čeprav se mu zapišejo pritlehni zdrsi praviloma vselej, kadar gre za Združeno levico ali katerikoli njen del. TRS in DSD ga mučita, odkar se nista želela solidarnostno pretočiti v neko Miheljaku bližnjo stranko, ki se je za državnozborske volitve povezala s SD, saj je po besedah njenega ugledno pretočnega prvaka iskala vlak za državni zbor, in ji je SD kot lokomotiva vzbujala več upanja kot Združena levica. Na koncu je njegova protežiranka zgrešila ciljno postajo in mimogrede presenetljivo učinkovito sesula svojo solidarno gostiteljico - vlačilko, navzlic domnevnemu obvladovanju narcisizma malih razlik. Pa bodimo pošteni. Pretok med strankami Združene levice je za okolje mnogo manj nevaren, kot je bil pretok kadra LDS v njegovo stranko. Več

  • Dežela družinskih tragedij

    Policist v Celju je po naključju ustavil šoferja, ki je prevažal truplo svoje žene. Dobili smo novo (katero že po vrsti?) »družinsko tragedijo«. Ne kaže, da bi novinarji kdaj reflektirali, kaj z uporabo tega izraza pravzaprav sporočajo javnosti, žalujočim in kaj povzročitelju zločina. Pri tem ne pomnim, da bi umor v drugačnih okoliščinah poimenovali »tragedija«, po drugi plati pa je pomenljivo tudi, da se prav nobenemu novinarju ni zdelo primerno poimenovati »tragedija« poskus umora s sekiro, ki ga je nad možem zagrešila bojda pretirano ljubosumna žena. Umoru žene ali partnerke torej ne glede na nesporno kriminalnost dejanja po mnenju poročevalcev ne gre odrekati »tragičnosti« – storilec je namreč daleč najpogosteje partner, ki ubije svojo partnerko, ženo oz. bivšo partnerko. V spregi s šovinističnim diskurzom na spletnih forumih in družabnih omrežjih, ki je hkrati odraz in dejavnik reproduciranja stanja in vzorcev razmišljanja, je, ko gre za vprašanje nasilja, to zares ubijalska kombinacija. Več

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    V pismu mag. Klemen Ponikvar, Slovenske železnice, Prometni institut Ljubljana komentira članek geografa Gašperja Kleča iz 12. številke Mladine. V tem komentarju najbolj izpade, ne kilometri, ampak navedba, da so hitrosti tovornih vlakov med vožnjo v povprečju okrog 70 km/h. Pred leti sem bil na prostorski konferenci o 2. tiru v Sežani. Predstavljen je bil projekt 2. tira za hitrosti do 160 km/h. Na moje vprašanje, ali bodo tako hitro vozili tudi tovorni vlaki, je bil odgovor, da oni pa 75 km/h. To se sklada s podatkom mag. Ponikvarja. Neodgovorjeno pa je ostalo vprašanje, zakaj pa potem proga za 160 km/h. Prosim mag. Ponikvarja za odgovor. Da je načrtovanje 2. tira za potniški promet s 160 km/h nesmiselno, je menda jasno. Ampak uradna video predstavitev 2. tira kaže ravno potniški vlak. Zakaj zavajanje? Logistika posameznika iz krajev ob obali do Divače je smiselna le po avtocesti. Razen, če bi se na primer 300 delavcev vsak dan vozilo iz Kopra v Divačo in nazaj, v službe (ki jih še dolgo ne bo) in nikamor drugam. Pa še tem bi bil prihod na peron bolj zamuden, kot, če od doma sedejo v avto in se odpeljejo direktno v Divačo. Po delu pa v bližnjo trgovino, naložijo v avto in nazaj direktno do doma. Več

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    Pozdravljeni, Več

  • Čas za sojenje

    Mladina, št. 07 Več

  • Nalezljivost

    V kolumni Janka Lorencija z naslovom Nalezljivost, kjer primerja Slovenijo z Grčijo, se je avtorju kljub realistični diagnozi zapisala trditev, ki jo je treba močno relativizirati. Kolumnist pravi, da je grška Siriza »zmagala zaradi obupne splošne stiske in do gnusa gnile domače politike. Pri nas je kriza plitvejša, politika pa kljub vsemu še ni na tako slabem glasu.« To je idealiziranje slovenskih razmer. Res je grški delež revnega prebivalstva večji od slovenskega, a trendi in ukrepi v zvezi z revščino so v Sloveniji slabši kot v Grčiji. V zadnjih meritvah (Eurostat) je Slovenija zabeležila neslaven rekord: med letoma 2012 in 2013 smo glede hitrosti oz. velikosti potiskanja prebivalstva pod prag revščine postali celo drugi v Evropi (hujša od nas je bila zgolj še Litva), medtem ko so evropske države ravnale obratno, v povprečju so zmanjšale delež revnih. Grčija ga sicer ni zmanjšala, a ga kljub »trojki« tudi ni povečala, medtem ko je, denimo, Španija – druga največja evropska bolnica - v istem času revščino zmanjšala za dvakrat toliko, kot smo jo pri nas povečali. Celo že v obdobju debelih krav, torej na vrhuncu največje gospodarske konjunkture v letih 2007/08, je Slovenija delež revnih prav tako povečala in se med vsemi EU-državami tudi takrat uvrstila na visoko (peto) mesto po velikosti tega škandaloznega pridelka, medtem ko je Grčija takrat uspela revščino nekoliko zmanjšati in to za natančno enak odstotek, kot se je povprečno zmanjšala tudi v vsej Evropi. Ne pozabimo, da se danes Grčija konfrontira z EU prav v imenu zmanjšanja revščine in je v tej zvezi sprejela tudi že prve zakonske ukrepe. Skratka, po omenjenih trendih in konkretnih ukrepih ravna Slovenija nasprotno od Grčije, čeprav bi jo morali imeti za zgled. In ne pozabimo, ignoranca do revnih (in ostalih družbenih margin) je za Slovenijo značilna brez izjeme tako v kriznih kot konjunkturnih časih, torej neodvisno od ekonomije. Več

  • Javno pismo

    Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar! Več

  • Kazenska ovadba proti nekdanjemu veleposlaniku v Parizu Janezu Šumradi je bila zavržena

    Mladina je svojo raziskovalno novinarsko pozornost trikrat (11. 11. 2011, 1. 6. 2012 in 20. 7. 2012) namenila delovanju veleposlaništva RS v Parizu v času mandata veleposlanika dr. Janeza Šumrade (2006-2010). Med drugim je pisala o menda odkritih in številnih »nepravilnostih« v delovanju veleposlaništva ter o pariškem stanovanju, ki naj bi si ga dr. Šumrada in njegova soproga »omislila ... z denarjem državnega proračuna. Šumrada naj bi za odplačevanje posojil trošil denar, ki ga je dobil od zunanjega ministrstva za najem rezidence – skupaj naj bi šlo za približno 350 tisoč evrov.« Več

  • Nadzor nad Sazasom?

    V članku »Nadzor nad Sazasom?«, ki je bil objavljen 13. marca 2015, na strani 13 revije Mladina, avtor Peter Petrovčič nesorazmerno in populistično obravnava novelo avtorske zakonodaje (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) in celotni prispevek, vključno z naslovom, gradi na nepreverjenih in neobjektivnih dejstvih. Združenje SAZAS oz. »Sazas« uporabi, kot da je edina kolektivna organizacija, ki se jo zadevajo predlagane spremembe avtorske zakonodaje. Avtor prispevka si ni pridobil stališča Združenja SAZAS o obravnavani tematiki in nikakor ni stopil v stik z nami. Tak novinarjev pristop je povzročil zavajanje avtorjev in javnosti. Več

  • Intervju: Dr. Gorazd Kovačič

    Z večino stališč dr. Kovačiča se strinjam, čeprav v novih predlogih ZViS vidim tudi nekatere dobre možnosti, da se sistemsko reši vprašanje nesorazmernih AH, konkretno, v izstopu iz sistema javnih uslužbencev (profesorji nismo uradniki!) in nadomeščanju AH (in vseh ostalih dodatkov) z jasno omejenimi stimulacijami. A se po drugi strani strinjam, da so mnoga druga izhodišča za novi ZViS nesprejemljiva (npr. začasnost zaposlitev). Toda k pisanju me je spodbodel predvsem zadnji odgovor dr. Kovačiča, ki je očitna posledica »pokvarjenega telefona«, prevečkrat in napačno posredovanega, slišanega in reinterpretiranega opisa stanja na Univerzi v Mariboru. V mislih imam stavek »Na mariborski univerzi imajo nekateri profesorski naziv, a predavajo 28 ur na teden za le devetsto evrov neto plače, ker je fakulteta v času rektorja Dušana Rebolja znižala obračunsko vrednost ure.« Že v nekem drugem sestavku, v Večeru, je avtorica dr. Vuk Godina pavšalno trdila, da je »Rebolj uvedel povečano izkoriščanje zaposlenih delavcev na univerzi in neplačevanje njihovega dela«. Gre za podobno napačno trditev, zato, podobno kot njej, odgovarjam tudi dr. Kovačiču: Več

  • Čas za sojenje

    Gospod Krivic drobno goljufa še naprej. Na vse načine motovili in napeljuje na svoj mlin moje besede, da je fraze o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča vedno teže poslušati. Hkrati sem zelo jasno zapisal, da je treba odločitve tega sodišča upoštevati, sicer bi zavladala kaos in brezvladje. Torej sem napravil dovolj jasno razliko med spoštovati in upoštevati, izvršiti itd. Pravni pouk za mojega spoštovanega sobesednika: glagol spoštovati ima pač več pomenov. Beseda spoštovati v pomenu ceniti, imeti do koga spoštljiv odnos, se mi v zvezi z ustavnim sodiščem v tej zasedbi zdi neprimerna. No, Krivic se dela, da distinkcije ni in s kopičenjem citatov, samocitatov (zelo so mu pri srcu) in svojimi razlagami tega, kar sem mu repliciral, žene svoje – da jaz odločitev US ne bi upošteval. Človek pač, ki se rad oglaša, hoče vedno imeti prav in si mora zato kdaj pomagati tudi z domišljijo, zavajanjem ali indičnimi mnenji. Najbrž ne zato, ker je bil nekoč sam ustavni sodnik. Več

  • 13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Obkrožite svojo vero

    Tekst, v katerem kolumnist N’toko piše o vlogi religije in njenega domnevnega nasprotja, ateizma, v sodobni potrošniški civilizaciji, ima gotovo nekaj dobrih točk, a jih po mojem mnenju kazijo slabo domišljena argumentacija in sklepi. Več

  • V kletki

    Prebiranje kolumn ni kratkočasna zadeva. Njihova funkcija je daleč od tega, da bi bralca zabavala, saj njihovi avtorji vedno opozarjajo na aktualne družbene probleme in pri tem izkazujejo močno osebno noto do obravnavane teme. Včasih se z njimi strinjamo, včasih pa tudi ne. Obravnavajo problematiko, ki nam je bližje ali pa se nas sploh ne dotakne. Več

  • Čas za sojenje

    Pri Janku Lorenciju že zelo dolgo, vsaj trideset let, visoko cenim celo vrsto velikih kvalitet njegovega pisanja in razmišljanja - tega, da se moji kritiki njegovega zadnjega pisanja o ustavnem sodišču skuša izmakniti tako, da je eni od svojih misli, ki sem jo kritiziral, naknadno skušal odvzeti ost, pa gotovo ne morem ceniti. Če se v kolumni, kjer napadeš ustavno sodišče kot „politikantsko“ in „kužno delujoče“, hkrati obregneš ob frazo „odločitev US bomo spoštovali“, bi rad videl bralca, ki je to razumel kaj bistveno drugače kot jaz. Avtor pravi, da je bila moja interpretacija tega njegovega stavka samovoljna in zlonamerna - in da on v resnici misli, da je odločitve US treba „upoštevati“ (!?) - „sicer bi zavladala kaos in brezvladje“. Morda res, če jih res niti upoštevali ne bi (če bi jih torej drugi državni organi kar ignorirali) - toda v najini polemiki je šlo za nekaj več od golega upoštevanja. To je - hote ali nehote - potrdil Lorenci sam, ko je v svojem odzivu na mojo kritiko napisal takole: „Res pa je fraze o spoštovanju vedno teže poslušati. Bodisi zato, ker so tisti, ki jih izrekajo, sami nevredni spoštovanja, ali pa zato, ker gre za problematične ali škodljive odločitve US.“ Seveda so odločitve kateregakoli iz ljudi sestavljenega organa lahko problematične in tudi škodljive. Tisti, ki o njih tako mislijo, jih zato lahko kritizirajo - pogoj za minimalno družbeno kohezijo (in zato tudi ustavna zahteva!) pa je spoštovanje (tj. izvrševanje - ne odobravanje!) zakonito sprejetih in izvršljivih odločitev pristojnih državnih organov. Še zlasti tistih zadnjih, najvišjih, s posebnimi ustavnimi pristojnostmi, ki so jim z ustavo podeljene prav zaradi ohranjanja minimalne družbene kohezije - da družba ne zapade v anomijo ali, z Lorencijevimi besedami, „v kaos in brezvladje“. Več

  • Ljubljanske škrbine

    Spoštovani, Več

  • Predolge noge in prekratka znanost

    Polemičen zapis, ki ga je v zadnji številki Mladine podpisala petdeseterica posameznic in posameznikov z logov naše družboslovne in humanistične inteligence je nedvomno v marsičem upravičeno kritičen do zapisanih trditev novinarke Dnevnika Anite Vošnjak, ki je v svojem članku povzela predavanje dr. Simone Fišer Kralj, raziskovalke na Inštitu Jovana Hadžija ZRC SAZU z naslovom »Vsem moškim so všeč dolge noge«. Kot biolog si zapisane trditve vseeno upam videti in razumeti nekoliko drugače od podpisanih petdesetih, ne da bi hotel eksplicitno stopiti v bran novinarki ali raziskovalki, ki ju niti ne poznam. Več

  • Kaj išče mama v zakonodaji?

    Ob predlogu novele zakona o zakonski zvezi so se spet prebudili nasprotniki; spet mahajo s „tradicionalno definicijo družine“, v kateri sta nosilni figuri „oče in mama“. To je ideološka manipulacija. V zakonodaji in sploh v uradni rabi je ime za moškega starša oče, za ženskega starša pa mati. Dalje, govorimo o očetovstvu in očetovski skrbi ter o materinstvu in materinski skrbi. Na tej ravni ni „mame“ in morda „maminstva“. Pač pa je mama in mamica ljubkovalna beseda, tako kot ata, papa, očka. Kdor ustvarja asimetričen par, daje poudarek na čustveno nabito „mamo“ in s tem manipulura s čustvi publike. Več

  • Guvernerjeve sence

    Spoštovani, Več

  • Intervju dr. Stanka Setnikar Cankar

    V mojem pismu ni več neresničnih navedb, kot je zapisala gospa Nataša Gerkeš, pač pa samo ena: na ministrstvu res ni 1800 zaposlenih, pač pa »samo« 517 ljudi. Povedano drugače, za kakšnih 15 do 20 osnovnih šol! Razkošje, ki ima zoprne in škodljive posledice, saj so to skoraj ali pretežno vse javni uslužbenci, ki branijo svoja delovna mesta s tem, da si izmišljajo delo zase in seveda predvsem za druge … No, koliko je zaposlenih s pogodbami, brez katerih se ne da nič računalniškega, na primer, o tem ne bomo izvedeli nič. Tudi o vrednosti teh pogodb nič (mogoče bi bilo za strošek manjkajočih zaposlenih v mojem navedku). Da pa se da prešteti vse tiste na ministrstvu, ki hodijo med delovnim časom na jogo v posebej določen prostor v stavbi ministrstva. Bi povedali kaj o teh zaposlitvah? Več

  • Prosti sedež

    Človek, kot je Krivic, ki druge nenehno poučuje o poštenosti, načelnosti, strokovnosti itd., ne bi smel drobno goljufati. V svojem prispevku se najbolj obregne ob moj stavek: »Zato je vedno teže poslušati frazo: odločitev US bomo spoštovali.« Takoj nato pravi, da jaz (J.L.) odločitev ustavnih sodnikov ne bi spoštoval. Več

  • Apel za prost vstop v muzeje in galerije

    Pri nas smo, za bistveno razliko od drugod, že kar sprijaznjeni, da je gneča v galerijah le ob otvoritvah, kjer je morda bolj pomembno biti opažen, kot pa dejansko konzumirati razstavljeno. Kasneje pa na iste razstave zaide le še peščica obiskovalcev in kak organiziran ogled. S tem naj bi se financer, ministrstvo za kulturo in tudi galerije in muzeji nekako kar sprijaznili. Še zlasti, ko je za kulturo denarja vedno manj. nihče pa se pri tem ne vpraša, kolikšen je pri tem resnični kvantitativni in kvalitativni izplen za družbo kot celoto. Sedanji, dva ali trikratni prosti vstop na leto, tega problema ne more rešiti Z zavistjo opazujejo naši kulturni menedžerji kulturnejša okolja velikih evropskih in severnoameriških mest, kjer pred muzeji z odmevnimi in plačljivimi razstavami nastajajo tudi večurne čakajoče vrste obiskovalcev. Več

  • Prosti sedež

    Z Vladom Miheljakom sva si v pogledih na družbo in politiko že dolgo zelo blizu - se pa včasih ob kakšnem vprašanju tudi polemično spopadeva. Tokrat (glej najino polemiko ob njegovi kolumni v lanski št. 51-52) se nisva, kot sam pravilno poudarja, glede Janše - zanj je Miheljak odlično napisal, „da si ne zasluži takšnega luksuza, da bi mu krivično ali pristransko sodili“. O tem, ali so mu redni sodniki ta nezasluženi luksuz vendarle omogočili, torej, ali so ga obsodili nezakonito (kot mislim sam), ustavno sodišče kot zadnja domača instanca še ni odločila. Toda v času tik pred to odločitvijo se (poleg mnogih drugih) oglasi tudi Miheljak in kategorično zapiše, da „ustavnih sodnikov ne usmerja črka zakonov in ustave, ampak neka druga motivacija“ in da si zato, pazite, „od ustavnega sodišča ne gre obetati nič, kakorkoli bo že v prihodnje presojalo“! Več

  • Intervju: dr. Stanka Setnikar Cankar

    V Mladini ste 6. februarja 2015 objavili odziv ravnatelja OŠ Prule Dušana Merca na intervju z ministrico dr. Stanislavo Setnikar Cankar. V pismu je več neresničnih navedb. Več

  • Se bojim

    Moj nemški prijatelj Henner Müller Holtz iz Heidelberga, profesor angleške književnosti, pisatelj in fotograf, duhovit in luciden mož, žal pokojni, mi je pred kakimi tridesetimi leti med klatenjem po heidelberških študentskih pivnicah, rekel tole: »The next war we might win, I am afraid.« (V naslednji vojni bi lahko mi zmagali, se bojim). Več

  • Peticija Preprečimo razprodajo

    K razvnetemu boju podpisnikov peticij proti privatizaciji in razprodaji ter oni za privatizacijo državnega premoženja bi bilo nemara potrebno dodati še besedo, dve o deetatizaciji. Termin je povezan z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja in pomeni »nasprotovanje sistemu, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju.« Gre za znano marksistično teorijo o odmiranju države. Že v socialističnih časih se je na veliko diskutiralo tudi o umiku politike iz gospodarstva in nekaj se je v tem smislu tudi naredilo, saj je bilo samoupravljanje v resnici bistveni del procesa deetatizacije oz. obratno. Upoštevajoč omenjene okoliščine bi torej danes lahko kdo pomislil, da so pravi nasledniki »partijske linije« o deetatizaciji pravzaprav pristaši privatizacije, vsaj v tistem delu, ko pozivajo k popolnem umiku politike iz gospodarstva. (O iluziji omenjenega »umika«, torej o t. i. depolitizaciji gospodarstva s t. i. privatizacijo državnih podjetij, kajpak ne bomo izgubljali besed!) Več

  • Zadnji Hofer pred onstranstvom

    V reportaži novinarja TAZ se lepo odraža zavoženost ravnanja s prostorom in je obenem tudi zgovoren vzorec tujih investicij s pomočjo slovenskih lakajev. Po Frančku Drenovcu je deformacija države nesposobnost zaščite slovenske naravne in prostorske rente, ki pa jo v živo demonstrira ga. Alenka Fikfak, predavateljica na FA in vodja urbanizma v Kopru. Če že izpostavlja problem namenske rabe stavbe po koncu njene primarne funkcije, bi lahko in morala vedeti, da obstaja tudi institut „stavbne pravice“. Torej vsem tem raznoraznim hofrom, sparom, lidlom, .., se mora dodeliti največ stavbna pravica za obdobje amortizacije stavbe, kar pomeni polno prodajno ceno zemljišča in konec razpolaganja z njim po njenem prenehanju. Kaj kmalu se bomo namreč srečali s problemom prostorskega načrtovanja v občinah, kjer je evforija konkurenčnosti v prostoru naredila svoje in se bomo po olastninjenih in zapuščenih tovarnah, hotelih in drugih objektih iz časa certifikatne razprodaje srečali še z veliko bolj zvitimi tujimi lastniki slovenskega prostora. Več

  • Koga boste pa naslednjič volili?

    Ker sem bil nekaj časa »iz stroja«, nekoliko pozno odgovarjam na polemično reakcijo Matevža Krivica na mojo kolumno Koga boste pa naslednjič volili? (Mladina, 19. 12. 2014). Več

  • Prosti sedež

    V članku z naslovom „Prosti sedež“, ki poroča o udeležbi slovenske delegacije na svečanosti v Auschwitzu, navajate, da je v falconu za potnike 10 sedežev. Želimo pojasniti, da smo s strani Ministrstva za obrambo ob odobritvi prevoza prejeli uradno sporočilo, da je za polet na voljo 9 sedežev. Posadko letala so sestavljali štirje člani.  Več

  • Upanje za prebežnike

    V prejšnji številki Mladine smo po pomoti zapisali, da se odločitev ustavnega sodišča glede zakona o mednarodni zaščiti nanaša na pritožbo Romske družine Asani, ki jo zastopa Matevž Krivic. To ne drži, ustavno sodišče je Asanijeve že zavrnilo in jih praktično poslalo nazaj na Kosovo. Omenjena ustavna odločba se nanaša na neko drugo družino Romov s Kosova, ki so v Sloveniji vložili prošnjo za azil. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Več

  • Intervju: dr. Stanka Setnikar Cankar

    Vsaj dva velika in pomembna očitka, ki sta nujna dr. Setnikar Cankar, ministrici za šolstvo, je treba zapisati ob intervjuju v Mladini, št. 5. 30. 1. 2015. Več

  • Ihta: Priprta vrata

    Strinjam se z mnenjem Maje Novak, ki je v članku Priprta vrata pisala o morebitnih posledicah postopnih odrekanj delavcev, ki zaradi ohranjanja delovnih mest lepo tiho sprejmejo vse, kar jim država v imenu varčevanja vzame (četudi so s tem pogosto kršene človekove pravice). Taka »priprta vrata« so se že zgodila in dogajala, zato so današnji delavci bolj brezpravna raja kot tisti izpred sto let. Več

  • Peticija dvoličnežev

    Ekonomista dr. Igor Masten in dr. Sašo Polanec sta v točki 1. svojega odziva na moj zapis o dvoličnih podpisnikih peticije za privatizacijo zapisala, da niti osnov ne poznam in da zavarovalnica Vzajemna ni državno podjetje, „temveč zasebna zavarovalnica v lasti zavarovancev,“ in da bi lahko v Mladini „osvojili vsaj osnove ZGD.“ Bralce bi zaradi objektivne informiranosti radi obvestili, da položaja Vzajemne „ZGD,“ zakon o gospodarskih družbah ne ureja, ampak da gre, kot je razsodilo tudi vrhovno sodišče (G 1/2006), za posebno obliko družbe (DVZ), ki ima primesi zadružništva in družbeništva in ki temelji na posebnem zakonu. Ekonomista, ki sta delala za Vzajemno, se torej v osnovi motita. Več

  • Odprto pismo

    S skupino prijateljev smo začeli lansko jesen nositi cvetje in sveče k spomeniku, ki obeležuje ustanovitev Osvobodilne fronte aprila 1941 v hiši na Cesti 27. aprila v Ljubljani (v Rožni dolini proti živalskemu vrtu, malo pred Vilo Podrožnik). Kot zanimivost lahko povem, da je v tej zgodovinski hiši zdaj rezidenca nemške veleposlanice v Sloveniji. Človek se vpraša, zakaj so se med vsemi lepimi starimi vilami v Ljubljani odločili prav zanjo. Ampak ne pišem o tem. Spomenik je na cesti na javni površini. Pišem zato, ker so začele januarja naše rože in sveče nenadoma izginjati. Prinesemo nove, pa jih spet nekdo odnese. Enkrat smo našli priloženo sporočilo ene od ljubljanskih uradnih ustanov, ki pa je bilo, kot smo ugotovili, lažno. Več

  • Politična odločitev

    Ustavno sodišče je odločilo, da se vse osnovne šole v celoti enako financirajo z javnimi sredstvi, če so v javni ali pa v zasebni lasti, ker gre za »javno storitev«, ki je »obvezna«. Več

  • Intervju: Ljerka Bizilj

    Spoštovana kolegica Ljerka Bizilj v intervjuju omenja razmere v Informativnem programu TVS po letu 90; med drugim tako navaja, da so bili po spremembi režima najprej ukinjeni komentarji in okrogle mize kot tudi, da ni bilo več raziskovalnega novinarstva, ker je »bilo urednike strah, da jih bodo novi oblastniki zamenjali«. - V resnici smo komentarje objavljali v osrednjem Dnevniku vse do leta 1998, ko smo jih »preselili« v novo oddajo Odmevi, leta 2000 pa so bili, z uveljavitvijo doktrine o javni radioteleviziji, ki »ne sme imeti svojega mnenja«, zares ukinjeni. Vseskozi so tekla tudi televizijska omizja, do uvedbe Odmevov tudi Žarišča, oddaje Dosje pa so bila priložnost in izziv za raziskovalno novinarstvo. Trditev o cenzuri spodbija podatek, da je Informativni program Televizije v tistih letih s svojimi oddajami iniciral padec dveh ali treh ministrov in da je bila po javnomnenjskih anketah Dela Televizija Slovenija sredi 90-ih po verodostojnosti v samem vrhu med vsemi institucijami v novi državi. Se pa strinjam z oceno, da smo za usodne razmere v Sloveniji krivi tudi novinarji, ker nismo pravočasno razbrali uničujočih potez, ki jih je vlekla politika, v prvi vrsti seveda divje privatizacije. Več

  • Pogodba s hudičem?

    V zadnjih dneh veliko poslušamo o kreditih, vezanih na švicarske franke. Vrednost le teh je skokovito narastla in veliko ljudi se je znašlo v položaju, kjer morajo sedaj odplačati kar dva namesto enega kredita. V sosednji Hrvaški je levo-sredinska vlada premiera Milanovića obljubila interventni zakon, ki bo konverzijo frankov v kune ohranil v zmernem znesku. Tudi naš premier Cerar je namignil na možnost tak- Več

  • Peticija dvoličnežev

    Novinar Borut Mekina je v zapisu Peticija dvoličnežev zapisal, da sva v peticiji za privatizacijo podprla nasprotovanje pisanju fiktivnih študij za državna podjetja, drugače pa naj bi ravnala v preteklosti sama, saj naj bi za družbo Vzajemna v letu 2009 napisala fiktivno študijo v višini preko 300 tisoč EUR. Te zapisane laži ne morejo biti dlje od resnice, kar bi novinar zlahka preveril pri naju ali Vzajemni. A že naslov, s katerim nama avtor poskuša podati žaljivo osebnostno oznako, kaže na odsotnost želje po objektivnem novinarskem poročanju, ampak zgolj diskreditacijo dveh izmed številnih podpornikov privatizacije. Da novinar Mekina ne bi v prihodnje prihajal v skušnjavo in ponavljal neresničnih navedb, jih na tem mestu tukaj izpostavljava: Več

  • Odprto pismo

    V letu 2013 sem se prijavila na razpisano prosto delovno mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Celju. Več

  • Strah pred ustavnih sodiščem

    Ustavno sodišče je v precepu. Ali izreči nezaupnico pravni stroki in sodni veji oblasti, ki na vseh stopnjah ugotavlja, da dokazi, četudi indični, nedvoumno utemeljujejo ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno ali naj ugotovi, da so predpisi o pasivni volilni pravici glede varovanja človekovih pravic pomanjkljivi in podariti legitimiteto volilnim rezultatom. Več

  • Odpis dolgov

    Na novoletno jutro sem, ker ta dan ni časopisov, v Mladini prebral odlični Štefančičev članek (bravo, Marcel!), kako je kapitalizmu uspelo izničiti tako praktične izkušnje vseh poprejšnjih tisočletij in stoletij spopadanja človeške družbe s problemom dolgov kakor tudi odseve teh praktičnih izkušenj v religioznih prepovedih in obsodbah oderuštva - ne da bi se zavedal, da me takoj za tem, ker bi mi 2. januarja (letos delovni dan!) iztekel rok, čaka pritožba zoper ravnanje države, ki pa svojega dolga do tistih 26.000 upokojencev, ki jim je z zloglasnim ZUJF-om leta 2012 protiustavno znižala pokojnine, noče v celoti niti priznati, kaj šele poravnati. Gre prav za tiste iste obresti, ki jih država neusmiljeno izterja od svojih podanikov (in pomaga domačim in tujim „oderuhom“, da jih izterjajo od kogarkoli, tudi od nje same!) - ko bi jih morala ona sama priznati tem opeharjenim upokojencem, je pa ne le pravičnosti, ampak tudi prava hitro konec. Ne damo - in pika. Več

  • Pamflet

    Spoštovani g. Nežmah, Več

  • Spomenik NOB in jaslice

    V podnaslovu tega prispevka (objavljenega v Mladini 9. januarja 2015) je vprašanje: »Provokacija ali korak k spravi?« Vprašanje je vsekakor zelo pereče, ne le v Spodnji Idriji, temveč v vsej Sloveniji. Avtor (K. Košak) je dal dovolj podlage, da lahko iščemo odgovor še naprej in upoštevajoč širše družbene okoliščine. Več

  • Koga boste pa naslednjič volili?

    Vlado Miheljak se je v svoji kolumni najprej (ironično) prištel k tistim, ki da zapletenih pravnih vprašanj res ne razumejo, nato pa (resno) k tistim, ki so prepričani, „da ustavnih sodnikov ne usmerja črka zakona in ustave, ampak neka druga motivacija“, namreč politična pristranskost. Z dokazom, da res ne razume tudi bolj preprostih ustavnopravnih vprašanj, je, čeprav nehote, takoj postregel sam - s tole trditvijo: „Če ustavno sodišče ni varuh zakonitosti in ustavnosti, ampak demokracije z vsakokratno podobo, predstavo in zlorabo, je a priori politični organ.“ Več

  • Nova podpora peticiji

    Spoštovani, Več

  • 16. 1. 2015  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Proti razprodaji

    Da je deklaracija proti razprodaji v vseh svojih tezah upravičena, mi ni treba posebej poudarjati. Naj se spomnimo samo zahtev evrokratov, ki so o njih mediji samo sramežljivo poročali: Ko prodajate, se ozirajte samo na ponujeno ceno in na nič drugega. To je zahteva rubežnika, ki mu ni mar za „kolateralno škodo“. Vsak kmet bo tudi pri prodaji v stiski ocenil, kako se da izogniti sekundarni škodi. Toda kaj imajo tu iskati rubežniki? Slovenija svoje dolgove odplačuje, rubežnika pa pošljejo nad neplačnika. Več

  • Predsednikova modrost

    Pričenja se sodni proces proti novinarki Anuški Delić, ki je v člankih razkrila dokumente Sove o povezanosti skrajne, militantne, desnice in opozicijske SDS. Njeno pisanje je sovpadalo z vstajništvom pred parlamentom, kjer je militantna desničarska skupina, izvrstno trenirana, poskušala zlorabiti in razbiti vstajniške demonstracije z izvrstno trenirano akcijo. Nekako v istem času so prebivalci Blok opazili vaje uniformirane skupine mladcev; pripovedovali so, da so njihove vaje pogoste in da na uniformah ne nosijo nikakršnih identifikacijskih oznak. Podatkov in pričevanj o nenavadnem delovanju je bilo kar nekaj, višek pa doseglo s proslavo v Kočevski Reki, kjer je bila postrojena paravojaška, politična formacija, za katero je upravičeno soditi o njeni povezanosti (in financiranju) s politično stranko SDS. Več

  • Kulturni boj

    N’Toko, avtor članka »Kulturni boj, Zakaj smo iz vnašanja umetnosti v okolje naredili takšno umetnost?«, objavljenega v Mladini, 31.12.2014. omenja tudi IPF kot eno od ovir pri organiziranju kulturnih dogodkov. Kot oviro za organiziranje kulturnih dogodkov jo avtor prepozna zato, ker IPF organizatorjem pošilja položnice za „okoriščanje z avtorsko glasbo“ za nekaj sto evrov. Avtor seveda lahko ima svoja stališča, ko pa z njimi seznanja javnost, mora poznati tudi dejstva in zakonodajo, ki velja ne samo v naši državi, ampak praktično po celem svetu. Ker pavšalne navedbe neprimerno in zavajajoče prikazujejo dejstva, zahtevajo dodatna pojasnila, ki jih prikazujemo v nadaljevanju. Več

  • Zgodba o neuspehu

    Članek z zgoraj navedenim naslovom se me je resnično dotaknil na več ravneh. Avtorica Ivana Djilas zelo dobro opisuje razmere in dogajanje v naši državi, kam naš sistem in s tem posledično razvoj države in posameznika v njej pelje. Človeka kar strese ob tako realistično, skoraj že brutalno, opisani osebni pripovedi nekoga, ki je živel življenje, v katerega ga praktično subtilno silijo vsa družbena pričakovanja. To kaže na dvoličnost našega družbeno-političnega sistema in pokaže na vse naše sistemske pomanjkljivosti in hibe. Kako ne-varno je postalo naše okolje, ki posameznika najprej izkoristi za vse potenciale in sposobnosti kar jih premore, ožema in ožema ter na koncu ožame, nato pa odvrže kot neuporaben iztrošen proizvod, ki mu ne služi dovolj. Za vogalom je novi sveži mladi objekt(i), ki je pripravljen ponoviti zgodbo s (tragičnim) koncem, dokler ponovno ne prestopi roba, v katerega je bil ves čas nevidno prisiljen. In tako se zgoba ponavlja in ponavlja, samo da je v korist spodbujanja gospodarske rasti (t.i. kapitala), kar se s pridom zagotavlja s pomočjo raznih metod kot so fleksibilizacija delovne sile, krčenje javnega sektorja, večanja normativov, iskanja bolj učinkovitih in profitabilnih načinov dela, ki bi prinesel še več zaslužka na zaposlenega ipd., vse v službi kapitala in njegovih lastnikov. Brezkompromisno in brezsramno, čeprav še vedno odeto v tančico pretveze za namen varčevanja za skupno dobro, ki pa se na koncu vedno sprevže v vse večjo neenakost med ljudmi in bojem posameznikov za vsakdanje preživetje, ohranjanje dostojanstva v teh življenjskih razmerah, kjer so vsakdanji izzivi postali osebni strah pred izgubo oz. iskanjem nove službe, materialnimi posledicami tega, izogibanje praga revščine, nehumanimi razmerami za življenje njihovih otrok, ki so največje žrtve tega sistema ter socialno-psihološke posledice, ki na koncu koncev to brutalnost življenja v takšnih okoliščinah zreducira na osebno raven, kot je opisala avtorica. To »dodano vrednost« sistema na koncu nosi posameznik, ki je skozi objektivizacijo kapitalističnega sistema postal socialno izključen objekt, katerega nihče ne potrebuje, ker ni več učinkovit ali vsaj zadosti profitabilen, da bi lahko maksimalno služil sistemu. Postane kolateralna škoda katero mora sistem izločiti, da se lahko naprej poganja, kot je to v njegovem kapitalističnem interesu. Posameznika in posledično njegove družine napolnijo številni dvomi o njegovi pravilnosti, sposobnosti, učinkovitosti, biti zadosti dober ipd., kaj za vraga slabega je naredil, da se mu je vse to zgodilo. Občutek sramu ga načenja in začenja se utapljati v vseh slabšalnih in manjvrednostnih občutkih, ki postanejo del njegove samopodobe in doživljanja samega sebe skozi prizmo (ne)uspeha. Vse to človeka postopoma popolnoma onesposobi in dehumanizira, kar je končna stopnja človekovega dostojnega življenja, ki mu omogoča normalno delovanje. Posledice tega lahko vedno pogosteje vidimo v naši okolici v obliki vseh tragičnih zgodb, stisk, trpljenja, samomorov, umorov. Brutalno in grozljivo, kar nam ta zgodba pravzaprav želi sporočiti. Več

  • Pamflet: Olimpijska lopovščina

    Novinar Bernard Nežmah je v članku z naslovom »Olimpijska lopovščina« z dne 19.12.2014 navedel neresnične informacije: »Malo pred volitvami so za prvega moža kajakaške zveze postavili Andreja Ribiča, ki ga je Jankovič prepričal, da v imenu zveze podpre njega. Kajakaši naj bi torej podprli njega in ne Vehovarja, kajakaškega šampiona, ki je desetletja delal v kajakaštvu??????« V nadaljevanju popravljamo neresnično navedeno vsebino. Več

  • Intervju: Dr. Peter Jambrek

    V zadnjem intervjuju sociolog, dr. Peter Jambrek, pravi, da premočna država duši civilno družbo in gospodarstvo. Po njegovem »bi se moralo v Sloveniji vzpostaviti normalno zahodnoevropsko stanje, ko država s preobsežnim aparatom ne duši svobodne javne in zasebne proizvodnje.« Ob tem intervjuvanec dodaja, da je zanj »pomemben empirični podatek, kje je Slovenija«. In kje je? Več

  • Intervju: Dr. Miro Cerar

    Ogorčenje zaradi razprodaje državnega premoženja in v njem tudi infrastrukturnih in uspešnih podjetij, narašča v javnosti vedno bolj. K temu je te dni pripomogla ne samo peticija »Preprečite razprodajo«, podpisana od uglednih posameznikov in več tisoč državljanov, ampak tudi – po moji oceni – precejšnje sprenevedanje, ki si ga je v intervjuju, objavljenem v Mladini privoščil predsednik vlade dr.Cerar. Pa pojdimo po vrsti. Več

  • Veliki rop

    Medtem, ko slovenska javnost še naprej opozarja na veliko škodljivost prodaje „paketa 15 državnih podjetij“, se dejavnosti, potrebne za izpeljavo prodaje, nemoteno nadaljujejo. Psi torej lajajo, karavana pa gre naprej in jo pasji lajež kaj malo briga. Več

  • 19. 12. 2014  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Intervju Branimir Štrukelj

    Menim, da bi v razpravi o sindikalnih strategijah morali upoštevati razliko med idealnimi tipi teh strategij, in dejanskimi strategijami, ki jih oblikujejo različna zgodovinska sindikalna gibanja. Richard Hyman v knjigi Understanding European Trade Unionism (2001) omenja tri idealne tipe sindikalnih strateških orientacij: prvič, sindikati lahko delujejo kot čisti ekonomski ’agenti’, ki se primarno omejujejo na zaščito neposrednih ekonomskih interesov lastnega članstva oz. na kolektivna pogajanja na (predvsem) podjetniški ravni (ekonomistični sindikati); drugič, sindikati so lahko primarno razredne organizacije; in, tretjič, sindikati lahko delujejo tudi kot so-ustvarjalci družbenega reda - ’socialni partnerji’. Več

  • Pokonci, torej

    Ko poslušam in prebiram medije, vedno znova opažam, da v svojih prispevkih nimajo radi samo udarno kritičnost, ampak, da jim je tudi vse jasno kaj je prav in kaj ni. Že zdavnaj sem opazil, da tisti, ki jim ni potrebno sprejemati odločitev, bolj natančno vedo, kaj je bolj prav in koristno za našo družbo, kot nosilci odločanja. Najbolj je to vidno pri tistih, ki so že zasedali javne funkcije in so jih po določenem času zapustili, ker pri vsem svojem znanju niso uspeli uveljaviti svojih zamisli. In sedaj zopet solijo pamet tistim, ki so dolžni sprejemati odločitve. Sam bolj cenim tiste, ki vztrajajo in poizkušajo nekaj narediti, ker je to edina pot, da bomo nekoč postali bolj normalna država. Pri tem jim je dolžna pomagati tudi civilna družba, ker bo sicer vedno težje najti kompetentne in poštene politike. Več

  • Privatizacija za telebane

    Krasen članek, daleč nad telebanskostjo, napisan z veliko resnega profesionalizma. Nadvse razumljiv prav telebanom, ki še verjamejo pravljicam neoliberalizma, da je državna lastnina ena sama neučinkovitost (elita v glavnem ve, da gre za ropanje Slovenije in hkrati za njene interese). (Brez prilizovanja ob tem: Mladina je še edini, najbolj neodvisen - popolnoma najbrž ni - in kvaliteten medij.) Več

  • Smo Slovenci suvereni?

    Dr. Božo Repe ima sicer prav, ko med drugim ugotavlja, da smo z vključevanjem v Evropo nanjo prenesli tudi suverenost razpolaganja s slovenskim prostorom. Ampak zakaj bi to bilo nekaj slabega? Da smo v bivši državi Jugoslaviji bili Slovenci sami gospodar slovenskega prostora, da na primer nismo imeli skupnega ministrstva za okolje v Beogradu, kot ga sedaj imamo v Bruslju, in da je zadnja instanca odločanja o okolju in prostoru bila v Ljubljani, je bilo pravzaprav slabo. Spomnimo se samo, kako nesrečno so morali v Dobovi menjavati električne lokomotive, ker nam iz Beograda nisi mogli vsiliti skupnega tehničnega standarda. Na tem področju smo pač bili suvereni in ’se nismo dali’. Sicer je to nesrečno dejstvo odigralo pomembno vlogo pri slovenskem osamosvajanju, ker srbske lokomotive niso mogle privleči ’mitingašev’ do Ljubljane. Ampak to s tehniško odličnostjo ureditve nekega prostora nima veliko skupnega. Tudi zakonodajo s področja urejanja prostora in varstva okolja smo si pisali sami. A to je potem samo razkrilo sebičnost Slovencev, ki so hoteli biti v korak z najboljšimi in ne v korak z bratskimi narodi. Biti v korak z najboljšimi, pa je bila seveda čista utvara. To kar so na področju industrijskega varstva okolja v 70-tih in 80-tih letih ob pomoči Inštituta J. Stefan počeli v koncernu Iskra, v Ljubljanski banki in mnogih drugih gospodarskih organizacijah v Sloveniji, je bilo čista domišljavost, proizvod onesnažujočega političnega sistema, ki že zaradi tega, ker je bil onesnažujoč, ni mogel zagotavljati čistega okolja. Suverenost ti pač dovoljuje, da počneš karkoli, in če si z Balkana, pač ne moreš početi kaj pametnega. Ali bi, na primer, če nas v to ne bi prisilila širša skupna domovina Evropa, zavarovali tako velik kos (37,85 %) nacionalnega ozemlja (http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/ barometer/index_en.htm). Res je, da smo si s tem močno omejili možnosti za prostorski razvoj. Ampak to je vendar nekaj povsem zanemarljivega v primerjavi s splošno koristjo, s prispevkom, ki ga obsežno varovanje pomeni za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Zemlji. Tudi zato je tako pomembno, da se na Balkanu oblikuje veliko naravno območje (Hrvaška je v Naturo 2000 že vključila 36,53 % državnega ozemlja, Bolgarija 34,32 %, in te številke, vključno s slovensko, iz leta v leto naraščajo - spletni naslov glej zgoraj). Tako bo Evropa lahko pokazala vsem drugim kontinentom, da tudi sama žrtvuje veliko svojega ozemlja v dobro Zemlji, njeni naravi, in ne, da v ta namen zgolj zahteva žrtve od drugih: na primer od Brazilcev, da varujejo Amazonsko območje pred gospodarskim izkoriščanjem, ali od Afričanov, da preženejo pastirje iz velikih naravnih parkov (Serengeti, Kruger itd.), od Malezije in Indonezije, da nehata krčiti džunglo in saditi oljne palme itd. In kakorkoli na to pogledamo, izguba suverenosti je v tem primeru zares nekaj pozitivnega. Konec bo balkanizacije. Nemirni del Evrope se bo umiril, ko se bo nanj vrnila samorasla narava, ko bodo po prostoru tekale samo še prosto živeče živali, med njimi tudi sedaj ogrožene. Ne bo več etničnih in verskih razprtij. Ne bo več rezanje vratov in preprodaje organov in kar je še podobnih balkanskih razvad. Zato je, spoštovani dr. Repe, vstop v EU in izguba suverenosti nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu, kot je bilo nekaj najboljšega za Kristusu, ko so ga pribili na križ. Izginili bomo, pa kaj zato. Za nami bo ostalo veliko delo (žrtvovanje) v dobro Evrope, človeštva in Zemlje. Več

  • Čas za spremembo

    Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja o smiselnosti premikanja ure dvakrat letno, in se marsikomu zdi ta administrativni ukrep povsem nesmiseln, se pa la redko kdo vpraša o smiselnosti ure, uradnega časa, ki na neki dani lokaciji velja, ne da bi ga skozi leto kakorkoli spreminjali. Govorimo seveda o astronomskem času, edinem pravemu času, če temu lahko tako rečemo, namreč, da je ura poldne, ko je sonce najvišje na nebu. In to je vse, kar šteje. In če so nekdaj ljudje čas doživljali povsem ciklično, vstajali ob sončnem vzhodu in hodili spat ob sončnem zahodu, poleti spali manj in pozimi več, v novodobnih časih, ne le neoliberalnega kapitalizma, temveč npr. Mao Cetungove Kitajske, še zdaleč ni nič tako, kot v astronomiji sicer brezpogojno velja. Med l. 1912 in 1949 je Kitajska poznala tri časovne pasove, od 1949 pa vse do danes ima Kitajska po dekretu Mao Cetunga en sam čas in se požvižga na navidezno gibanje Sonca še mnogo bolj, kot nekdanje cesarske dinastije, ki so sicer obladovale marsikaj, a si le nikdar niso domišljale, da vladajo Soncu. Tudi sicer je nasploh videti, da imajo vsi imperiji težave s Soncem, oz. če hočete z vrtenjem Zemlje okrog osi, zadnja aktualna varianta neoliberalnega kapitalizma pa še posebej. Njega dni se je bilo treba zmeniti kako določiti časovne pasove, in od kod sploh pričeti šteti. Gre za t.i. geografsko dolžino, ki je povsem arbitrarna, šteti lahko pričnete od koder koli že, če so drugi to vaše štetje pripravljeni priznati, in ker je bila Britanija nekdaj imperij in pomorska velesila ji je nekako uspelo prepričati ostali svet, da šteje časovne pasove od Greenwicha vzhodno in zahodno, po eno uro na vsakih 15 stopinj. Seveda se niti s Soncem niti z Angleži niso strinjali Francozi, ki so želeli, da se nulti meridian postavi v Pariz, no to se ni zgodilo, so se pa odločili, da bodo eno uro naprej, čeprav zato ni nobene potrebe. Bretanja npr. leži zahodno od Greenwicha in bi se glede na svojo lego morala ravnati po angleškem času, pa se ne. To še v večji meri velja za Španijo. Ste vedeli, da je bil do l. 1940 v Španiji v veljavi “angleški čas”, torej eno uro nazaj, kar je tudi prav, astronomsko dosti ustrezneje. Za eno uro naprej ga je l. 1940 prestavil general Franco zaradi usklajevanja z Nemčijo in Italijo. Tu imamo čudovit primer, kako politika poseže v astronomijo. Francov čas velja v Španiji še danes, pač pa ima angleški čas Portugalska. Več

  • Privatizacija

    V Mladini št. 46 direktor Heliosa Aleš Klavžar odgovarja na članek novinarja Petra Petrovčiča iz prejšnje številke, češ da je njegov zapis z »vidika časovne dimenzije nejasen«. Jaz trdim, da so Klavžarjeve trditve enoznačne in sprenevedave. Več

  • Popravek

    V predzadnji številki Mladine sem se odzval na popravek, ki ga je v Mladini objavil odvetnik Jani Soršak. Najina polemika se nanaša na članek o pritiskih na aktualnega direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andreja Kraška. V odzivu sem v delu, kjer je tekla debata o tem, kdo bi lahko prvi vnaprej obveščal medije, zapisal: »Soršak recimo zapiše, da naj bi HSE za sporno odločbo izvedel iz medijev in da je o njej prvi javno spregovoril Krašek. Drži: Na AVK so povratnico dobili šele po približno dveh tednih in vmes je Krašek že moral odgovarjati na novinarska vprašanja. A se Soršakova zgodba vseeno ne izide. Medtem, ko HSE dva tedna ni hotela prevzeti pošte je njegova odvetniška pisarna oziroma on, kot HSE-jev odvetnik, sam vpogledal v sodni spis.« Na podlagi pojasnil in dokumentov, ki nam jih je po tem zapisu poslal Soršak, se je izkazalo, da zapis ni točen. Prvi članek v medijih je bil namreč objavljen 23. 4. 2013 v Delu. Res je, da je odvetniška pisarna Janija Soršaka v spis vpogledala dan prej, 22. 4. 2013, vendar je na tisti dan AVK izrek odločbe objavil tudi na spletni strani, kar torej pomeni, da so javnost dejansko prvi obvestili v AVK. V odzivu sem omenil še, da je uredništvo Mladine obiskala policija, po tem, ko smo pisali o spornem prevzemu Večera iz strani družbe 3 LAN. Ovadbe tedaj proti Mladini, v imenu AVK, ni podal Soršak, temveč njegov naslednik Damijan Matičič. Več

  • Veliki rop

    Prodaja državnega premoženja še naprej upravičeno buri duhove slovenske javnosti. Zadnja oddaja Tarča na TV1 je olje na ogenj v veliki meri še dodatno prilila. Več

  • Veliki rop

    Naši in tuji pospeševalci za ekonomske in pravne prevare pri prehranskih verigah nas peljejo v pogubo, čeprav imajo na slinastih ustih vedno samo naš napredek in razvoj. Začeli so s kostno moko, končali bodo pa šele takrat, ko bo od naše države ostala samo še kost in koža. Več

  • Funkcionar

    Mladina je v 46. številki poročala, da je vlada podprla kandidaturo dr. Ernesta Petriča za člana komisije Združenih narodov za mednarodno pravo. Več

  • Neznosnost videti

    V prispevku: Neznosnost videti, je avtor Bernard Nežmah glede aktivnosti računskega sodišča pod mojim vodstvom med drugim zapisal: »A nazaj k računskemu sodišču. Za obelodanitev tako usodnih ignoranc ministrov, ki so soodgovorni za del poplavnih škod, je potreboval sedem (!!!!!!!!!) let. Vsako leto na novo so se dogajale, a RS jih ni opazil. In kdo je že vodil to institucijo? - Nihče drug kot Igor Šoltes!« Več

  • Od korita do korita

    V Mladini je bil 7.11.2014 objavljen članek Boruta Mekine, na katerega se zaradi nekaterih netočnosti odzivam. Več

  • Pokorno javljam

    Enako kot Janko Lorenci sem nezadovoljen z dosedanjimi nastavki bodoče ekonomske politike nove vlade. Toda v dosedanjih postopkih ne vidim toliko »katastrofalno zgrešene politične in ekonomske presoje«, kot res veliko nerodnost v tem kako se lotevajo urejajo ekonomskih in javno finančnih problemov. Cerar pač ni prvi predsednik vlade, ki se je takoj na začetku spotaknil v presoji možnega in sprejemljivega za slovensko javnost. Spomnimo se, da je tudi Janez Drnovšek na začetku svojega vladanja z zakonom o plačah pognal sindikate na ulice. Pozneje se je pa pokazal kot človek, ki je znal poiskati ravnotežje med posameznimi interesi. Upam, da bo tako tudi pri Cerarju in njegovi vladi. Tudi tej vladi mora postati jasno, da ni nič slabšega, kot je politika, ki ji ne verjamejo niti sindikati, niti gospodarstvo, niti ostalo prebivalstvo. Več

  • Privatizacija

    Članek Petra Petrovčiča, objavljen v Mladini, dne 7. novembra 2014 z naslovom 8 dni/teden v razdelku »Privatizacija« vsebuje napačne informacije. Več

  • Odziv na »članek« Janija Soršaka

    Jani Soršak, ki ga poznamo kot bivšega vodjo Agencije za varstvo konkurence (AVK), je minuli teden želel in zahteval, da Mladina njegovo pismo bralcev postavi tako, kot da gre za članek. Zaradi zakona o medijih, ki ga je sprejela prva Janševa vlada v svojem pogromu proti novinarjem, uredništvo ni imelo druge možnosti, kot da Soršakovi želji ustreže - čeprav seveda Jani Soršak ni novinar, temveč odvetnik, ki proti plačilu brani svoje posebne interese oziroma interese svojih klientov. Več

  • Dvojna Merila

    Iz članka z naslovom »Dvojna merila«, ki je bil 24. oktobra 2014 objavljen v Mladini, je mogoče napačno sklepati, da je z začasnim vodenjem Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP), ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje, nekaj narobe. Več

  • Jani Soršak

    7. 11. 2014  |  Mladina 45  |  Pisma bralcev

    Prikaz nasprotnih dejstev

    V članku z naslovom „Temna plat ministrovega odstopa“ in podnaslovom: „Napadi na direktorja AVK, zaradi katerega je odletel gospodarski minister Jožef Petrovič“, je novinar navedel več nepreverjenih dejstev, ki ne držijo. Vsebina članka, brez podlage v dejstvih, namiguje, da naj bi Jani Soršak izvajal oz. svetoval napade na AVK in za takšno »svetovanje« prejemal plačilo, kar seveda ne drži. V kolikor bi avtor članka zasledoval cilj objektivnega novinarskega poročanja, v interesu javnosti, bi dejstva moral preveriti, pa jih ni. Ker je določene okoliščine, pomembne za objektivno razumevanje zadeve, izpustil, jih pojasnjujem v nadaljevanju. Več

  • Zahtevamo preiskavo

    Spoštovani mag. Goran Klemenčič, minister Vlade Republike Slovenije za pravosodje Več

  • Nenavadni pogledi

    Kratek odgovor na kritično noto red. prof. dr. Dimitrija Rupla v Mladini Več

  • Konec privida

    V zadnjem času je javnosti predstavljeno kar nekaj prispevkov, ki problematizirajo s koalicijskim dogovorom predvideno ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To namero ne kritizirajo samo predstavniki prizadetih zavarovalnic, kar je razumljivo saj jim dopolnilno zavarovanje zagotavlja zelo visoke dohodke. S posebno pozornostjo pa je potrebno obravnavati predvsem tiste kritike, ki opozarjajo na potencialno velike negativne posledice te spremembe kot so zvišanje davkov (zdravstvenega prispevka), zmanjšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva, znižanje obsega in kvalitete zdravstvenih pravic, omejevanje konkurence v okviru zdravstva in zavarovalništva ter slično. Navajanje vseh teh škodljivih posledic (pospremljeno s propagandno in lobistično aktivnostjo) vnaša negotovost zato se tudi vsi dosedanji poskusi uveljavljanja sprememb na tem področju klavrno propadli. Ljudje in politiki večinoma ne dojamejo, da gre pri vsem tem le za, z materialnimi interesi pogojeno, zavestno deloma pa nezavedno zavajanje javnosti. Namreč v primeru, da republiški zavod za zdravstveno zavarovanje prevzame plačevanje vseh standardnih zdravstvenih storitev, ki so na nivoju povprečne evropske kvalitete in uvede manjše participacije pri tistih zdravilih in storitvah za katere se na osnovi strokovne presoje upravičeno domneva da je njihov obseg pretiran in da lahko takšna participacija prispeva k gospodarnejšemu zdravljenju in boljši preventivi brez škodljivih posledic za splošno zdravstveno stanje prebivalstva in da se prostovoljna dodatna zavarovanja uveljavljajo le še za nadstandardne storitve, se lahko stopnja obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih zelo enostavno ustrezno poviša in istočasno brez kakršnihkoli problemov uveljavi tudi ustrezen prispevek na druge neto osebne prejemke zavarovancev. Več

  • Kompradorji

    Medtem, ko slovenska javnost še naprej opozarja na veliko škodljivost prodaje „paketa 15 državnih podjetij“, se dejavnosti, potrebne za izpeljavo prodaje, nemoteno nadaljujejo. Psi torej lajajo, karavana pa gre naprej in jo pasji lajež kaj malo briga. Več

  • TTIP in drugi akronimi smrti

    Za ohranjanje zdrave pameti je koristno ločevati uradne laži od gostilniških resnic. Resnice bi morale biti javne, da bi bila njihova krepostna lepota vsem na očeh, vendar je večina resnic prikritih in tajnih, da ne bi prišle na dan, ker bi potem razgalile velike sramote in hudobije oblasti. Do skritih resnic se dokopljemo lahko sami, pogosto jih izvemo pa kar pri klepetu ob pijači, ki postavijo uradne resnice pogosto na laž. Kar poglejmo. Več

  • Intervju Zoran Janković

    V štirideseti številki Mladine je župan Mestne občine Ljubljana omenil, da Pahorjeva vlada Ljubljani ni ničesar vzela ali vrnila. Pri tem je »pozabil« na novelo Zakona o glavnem mestu (Ul. RS 110/09). V 6.a členu te novele je mesto dobilo dodatne 0.73% dohodnine (približno 15 milijonov evrov letno) namenjenih financiranju pogojev za delovanje organov in organizacij ter predstavništev v slovenskem glavnem mestu. Gre za varstvo okolja, urejanje prostora, javno varnost, prometno varnost, mestni promet in druge javne službe. Več

  • Kompradorji

    Eden vodilnih slovenskih kolumnistov Janko Lorenci v svojem prispevku »Kompradorji« izraža razočaranje nad Socialnimi demokrati. Ocenjuje, da privatizaciji (mišljen je projekt razprodaje Slovenije v povezavi z očitno namenoma napačno prikazanim makroekonomskim ravnotežjem v 2013) sicer nasprotujemo, a se kasneje prestrašimo. Ne bo držalo. V koalicijski pogodbi o prodaji oziroma razprodaji podjetij ni govora, omenja pa se nadzorovana in strateško premišljena privatizacija. V ta razmislek sodi investitorjeva vrednost podjetja kjer država prodaja svoj delež (ta vrednost je pomembna pri infrastrukturnih podjetjih z velikimi eksternimi ekonomijami - pri Aerodromu Ljubljana d.d., na primer, znaša od pol milijarde evrov navzgor), dolgoročno povečanje števila delovnih mest, poslovna samostojnost družbe ter njena sposobnost uvajanja novih tehnologij, oziroma prilagajanja razmeram na zanjo relevantnem trgu (ne da bi bila omejena le na slovenski trg). V tem smislu sem razpravljal na seji Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije in se opredelil, da mora Državni zbor ponovno presojati tudi o podjetjih, ki so se lani znašla na spisku za razprodajo. Več

  • Politični Analfabeti

    Potem, ko je komisarska vloga Alenke Bratušek na bruseljskem parketu neslavno končana, delno tudi zaradi njene diplomatske in konceptne šibkosti, je prišel čas, da se vendar ozremo še na pomembno vlogo lastnih političnih elit, pa tudi naših medijev pri tem dogodku. Še zlasti ker z našo novo uradno ponudbo: Violeto Bulc vzbujamo nelagoden vtis, da gre pri tem skoraj za zrcaljenje prve, a z, žal, še manj izkušenim diplomatskim in prepoznavnim obrazom. Več

  • Politični Analfabeti

    No, če so že vsi vrgli kamen, bi ga še jaz. Namreč v gospo Alenko Bratušek. Ker res ni prav, da na vprašanje o tem, kako bi ravnala kot energetska komisarka, če bi Putin zaprl plinsko pipo, ni odgovorila kakor ji je prec’ prišlo na um, se pravi po resnici: da bi o tem vprašanju itak odločila Angela Merkel. Več

  • Nenavadni pogledi

    Spoštovani, Več

  • Absurdistan

    Je poslanec hkrati, ko je poslanec, tudi v delovnem razmerju in ima iz tega razmerja vse pravice ter zanj veljajo tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno s plačo in letnim dopustom ter regresom za ta dopust? V vsakem primeru mora tudi on podpisati pogodbo o zaposlitvi oz. mora biti izdan adekvaten akt, katerega vsebina je v naprej določena. Glede na poročanje medijev je »naš« poslanec prejel že prvo plačo. Bo prejel tudi regres za letni dopust? Bo tega preživel doma ali v tujini? Bo v tujino odšel v okviru kakšne parlamentarne delegacije in v izvrševanju svoje poslanske funkcije? Je poslanec iz zapora poslanec v celoti ali je le delni poslanec? So volivci volili takega poslanca z omejenimi funkcijami ali so mu podelili mandat brez »zaporniških« omejitev in omejevanj? So bili volivci seznanjeni z morebitnimi omejitvami? So res vedeli, poslanca s kakšnim mandatom volijo? Ali gre zgolj za privilegij »Quod licet Janši (Iovi), non licet bovi«? Več

  • Sladki greh

    Generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Blaž Košorok se je minuli teden odzval na naš zapis, da je v letu 2012 tudi sam lobiral za TEŠ6, oziroma za pridobitev državnega poroštva za šesti blok termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Zapisal je, da naše informacije ne držijo. In sicer zato ne, ker je funkcijo prevzel šele 4. 11. 2012, ko so bile vse ključne pogodbe že podpisane in zaveze določene, „sprejet pa je bil tudi že novelirani investicijski program številka 5, ki je ponovno določil ceno premoga 2,25 evra/ GJ (septembra 2012).“ Ravno nasprotno naj bi gospod Košorok ob nastopu funkcije preučil vso dokumentacijo ter domnevno prvi javno opozoril, da so podatki v dokumentih zavajajoči. Več

  • Sladki greh

    Iz odgovora 3.10.2014 PR službe HSE bi lahko sklepali, da je g. Blaž Košorok povsem neveden postal generalni direktor HSE v novembru 2012. To zagotovo ne drži, kar lahko potrdijo priče, pa tudi dokumenti. Še pred prijavo na mesto generalnega direktorja HSE je g. Košorok komuniciral s tedanjim direktorjem g. Matjažem Janežičem, zagotovo pa tudi z g. Matjažem Eberlincem, ki se je januarja 2012 zaposlili na HSE, pred tem pa je bil zaposlen na TE–TOL, kjer je bil do jeseni 2012 direktor g. Košorok. Oče Matjaža Eberlinca g. Marjan Eberlinc, direktor Geoplin Plinovodov pa je sodeloval 2011 v vladni strokovni ekipi, ki je bila imenovana za pregled postopkov pri izgradnji bloka 6 TEŠ. Poročilo je bilo pripravljeno 30. 4. 2012 in obravnavano na 16. Seji Vlade RS 31.5. 2012. Več

  • Sladki greh

    Članek, ki je namenjen dokazovanju oziroma navajanju primerov političnega kadrovanja v državnih podjetjih v Sloveniji, se začne kar z mojim »primerom«. Novinar se je zadovoljil z nekakšnimi splošnimi sodbami in površnimi ali nepopolnimi podatki, ki jih na noben način ni poskušal preveriti tudi pri meni. Več

  • Sladki greh

    V Mladini je bil 19. septembra 2014 objavljen članek Boruta Mekine z naslovom Sladki greh, v katerem med drugim piše, da je Blaž Košorok parlament in vlado zavedel z informacijami glede TEŠ 6, zato da je država HSE odobrila poroštvo za kredite. To ne drži; glavne aktivnosti za pridobivanje državnega poroštva za investicijo v TEŠ 6 so se intenzivno odvijale v letih 2010 in 2011, ko Blaž Košorok sploh še ni bil generalni direktor HSE. To funkcijo je prevzel 4. novembra 2012, ko so bile vse ključne pogodbe za blok 6 TEŠ podpisane, zaveze do lastnika HSE predhodno določene, sprejet pa je bil tudi že NIP 5, ki je ponovno določil ceno premoga 2,25 €/GJ (septembra 2012). Pred tem se sedanji generalni direktor HSE ni ne z vlado, ne s poslanci, ne s kom drugim dogovarjal o zadevah, povezanih s TEŠ 6. Res pa je, da je kmalu po nastopu funkcije podrobno proučil zadnja dva investicijska programa za blok 6 TEŠ (NIP 4 in NIP 5) in pripadajoče anekse k pogodbi o dobavi glavne tehnološke opreme ter prvi javno opozoril, da so podatki v obeh programih zavajajoči in da Premogovnik Velenje ne bo mogel zagotavljati cene premoga 2,25 €/GJ. Ravno tako Blaž Košorok ni dopustil sprejema NIP 6 – niti oktobra 2013 niti februarja 2014, ker je dokument vseboval napačne vhodne podatke. Več

  • Etični vladar

    Kar zmore velik slovenski esejist ne zmore vrsta ekonomistov, izgubljenih v visokih teorijah. Prav to se kaže tudi v sedanji vladi, ki še vedno ne razume, da je osnovno zlo in največji del koruptivnih dejanj povezanih z dejanji politike, ki še naprej vztraja na zgrešeni gospodarski zakonodaji in prepričanju, da sami nimajo nič pri izčrpavanju gospodarstva. Zato bi si morali novi ministri prispevek Marcela Štefančiča jr. vzeti ne samo k srcu, ampak ga tudi upoštevati v svojem delovanju. Pri sedanji sestavi vlade je to vprašljivo, delajo na žalost po inerciji in na izhodiščih ekonomsko-finančnega eksperta, ki med prednostne naloge postavlja razprodajo državnega premoženja. Tako kot večina neotov ne razume, da je slovenski problem v zagonu gospodarstva in v ustvarjanju nove vrednosti, pa naj se to sliši še tako obskurno. Če minister in vlada ne bodo takoj spremenili svojih usmeritev bo slovenska ceha grozljiva. Povečevala se bo brezposelnost in kar je še slabše, ne bo zmanjševala korupcije in ne bo povečevala konkurenčnosti. Tako kot je nekdaj Rop izbral napačnega ministra ga je sedaj tudi novi »etični vladar«. Sedanji kazalci izvoza kažejo zgolj utvaro o izhodu iz krize. Več

  • Intervju Damjan Damjanovič

    Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič v intervjuju z Juretom Trampušem med drugim pove: »Ne razumem, zakaj bi filharmonija v svojo škodo nadaljevala z brezplačno oddajo dvorane. Sicer pa tudi ostali organizatorji za najeme dvoran, katerihkoli, ne samo naših, plačujejo.« (stran 29, desni stolpec). Več

  • Vstajniška ministrica

    V prejšnji številki Mladine smo v članku »Vstajniška ministrica« pomotoma zapisali, da je odvetnik dr. Peter Čeferin upokojen. To ne drži, dr. Peter Čeferin je še vedno v rednem delovnem razmerju pri Odvetniški družbi Čeferin. Za napako se opravičujemo. Več

  • Predobro obveščeni starši

    Administrator e-dokumentacije na Gimnaziji Nova Gorica Andrej Šušmelja se je s pismom, ki je bilo objavljeno v prejšnji Mladini, odzval na članek Predobro obveščeni starši, ki obravnava elektronsko obveščanje staršev o tem, kaj se v šoli dogaja z njihovim otrokom. V članku sem zapisal, da to otroku škoduje, Šušmelj pa trdi, da je tak sklep grobo zavajajoč. Zapisal je, da niso vsi otroci ali dijaki enaki in potrebujejo različno pomoč staršev, ter da orodja, ki staršem omogočajo elektronsko spremljanje otrokovega šolanja, delujejo kot ojačevalec vplivov, dobrih in slabih: »dobri starši bodo z elektronskim obveščanjem postali še boljši starši, tisti, ki so zafrustrirani z neuspehi otroka kot družinskega projekta, pa najverjetneje postanejo grozni starši«. Vendar sem poskušal v članku poudariti, da je povečevanje nadzora staršev nad tem, kaj se dogaja z otrokom v šoli, škodljivo ne glede na to, ali so starši dobri ali slabi. Šola mora biti prostor oziroma obdobje, v katerem se otrok osamosvaja od družine. Če so problemi, ki tam nastanejo, njegovi problemi, se otrok uči, kako se soočiti z njimi. Ta možnost je manjša, če je reševanje vsakega šolskega problema družinski projekt. Orodja, ki staršem omogočajo hitrejšo in enostavnejšo dostopnost informacij o otrokovih ocenah in izostankih, težko ocenimo kot korak, ki je v nasprotju s trendom prekomernega vtikanja staršev v šole, na katerega v Sloveniji opozarjajo mnogi, med drugimi tudi Andrej Šušmelj v svojem pismu. Strinjam se, da je ob obravnavi vpletanja staršev v šole smiselno starše obravnavati v ločenih skupinah, vendar jih sam ne bi razdelil tako kot Šušmelj, torej na dobre in slabe, ampak glede na to, ali imajo prave sposobnosti, da otroku v šoli pomagajo do boljšega uspeha, bodisi, da se z njim učijo ali mu plačajo inštrukcije, bodisi, da »ustrezno« pritiskajo na njegove učitelje. Te sposobnosti so večje pri bolje izobraženih (in bolje situiranih) starših, zato vpletenost staršev v šole pomeni ohranjanje neenakosti, saj boljši šolski uspeh vodi do prednosti na trgu delovne sile v odraslosti. Več

  • Absurdistan

    V Butalah se je primerilo, da je kandidat v noči pred volitvami umrl od razburjenja in je bil v parlament izvoljen – mrtev. Takšnega primera zakonodaja ni predvidevala. Če bi poslanec umrl sredi mandata, bi mu mandat prenehal po zakonu. Ker pa je bil mrtev že ob izvolitvi, so se znašli v škripcih. Več

  • Absurdistan

    V ključni točki te polemike (ali je uporaba pravila lex certa ter in dubio pro libertate v zadevi „zapornik - poslanec“ tista, ki problem rešuje - ali ne) se kolega Žgur „pridružuje kolegi Bauku“. Če to drži, potem moj odgovor g. Bauku seveda velja tudi g. Žguru. G. Bauk namreč pravilu ne oporeka, trdi le, da je zanj sporna zakonska določba zakona o poslancih dovolj jasna (čeprav jo zakonodajno-pravna služba DZ, trije doktorji prava in jaz razumemo bistveno drugače kot on) - g. Žgur pa razmišlja takole. Povsem „jasnih“ zakonskih določb naj po njem - zaradi ohlapnosti in pomenske odprtosti jezika - pravzaprav sploh ne bi bilo - oziroma, citirajmo točno: „Jasnost pravnih določil je tako šele posledica razlage in ne njihova apriorna lastnost.“ Med povsem jasno pravno normo (npr., da v tej državi zakon ne sme predpisati smrtne kazni za nobeno kaznivo dejanje) in táko, ki jo je možno razumeti na različne načine, sicer res ni ostre meje, ampak kontinuum (ene norme so bolj, druge manj jasne), zaradi česar se je s citiranim Žgurovim stavkom seveda možno strinjati v tem smislu, da tudi do ugotovitve, da je pa neka zakonska določba vendarle povsem jasna, pravzaprav pridemo šele z njeno razlago (kadar je možna le ena). Pri vprašanju, kaj pomeni tukaj sporna določba zakona o poslancih, pa je to že pripeljalo do več nasprotujočih si razlag. In če nobena od njih v dosedanjih razpravah ni pridobila niti večinskega, kaj šele splošnega soglasja, je iz tega zelo jasno samo eno: da ta določba nikakor ni tako jasna, da bi jo bilo dopustno uporabiti kot pravno podlago za odvzem zakonito pridobljenega in potrjenega poslanskega mandata. Ponavljam od zadnjič: zame je s tem razumne debate konec. Tudi primer nejasnosti ustavne določbe, da je nekdo za predsednika republike lahko izvoljen „največ dvakrat zaporedoma“, ki ga je navedel kolega Žgur, tu ničesar ne spreminja: da, tudi ta ustavna določba je res premalo jasna, dopušča dve različni razlagi - a da je med njima treba dati prednost tisti, ki ustreza načelu in dubio pro libertate, je zame v tem „Kučanovem“ primeru enako nesporno kot v sedanjem Janševem. Za vas, g. Žgur, morda ni? Več

  • Demokracija, pravi Stiglitz

    Urednik gospod Grega Repovž je spet zadel v središče političnega vesolja. Na lažnem nebu je dregnil v radioaktivno (torej razpadajočo) zvezdo Demokracijo, sklicajoč se na Stiglitza, ki ga skrbi demokratična konkurenčnost trgov. Pogrešam tehtnejšo izmero opozorila znanega ekonomista. Če je demokracija naš osrednji problem, se o njej vse manj govori. Ob evropskih in naših volitvah so pritlehni miselni ognjemeti osenčevali »najboljše programe«, na novo poslikane obraze, strankarske in druge kapice (čeprav so vsi mislili na debele plašče in žepe) - o demokraciji pa skoraj ni bilo besede. Tudi zdaj je to neskončno pomembnejše kot - ali bo med upravniki evropske hiralnice v Bruslju maševala tudi Alenka Bratovšek, - ali bo Janez Janša prvi častni član poslanske skupine zapornikov v državnem zboru. Tudi ob gnetenju kvasa za novo vodstva EU, je razprava o demokraciji prisotna le kot odsotnost - v financah, bankah in na trgih ni demokracije, ta velja samo za ljudi, o teh pa ni govora ne v Bruslju, ne v Sloveniji in ne v Natu, ki zapoveduje več orožja v imenu trgov in dobičkov. Več

  • Absurdistan

    Razžalostilo me je, ko sem prebral, v kakšno „polemično akrobacijo“ (da ne uporabim kakšne močnejše, morda primernejše domače besede) se je v svojem odgovoru zadnjič spustil moj dotlej korektni polemični nasprotnik g. Dino Bauk. Pravi, da se strinja z načelom „in dubio pro libertate“ (da je treba v dvomu razsoditi v prid omejevani pravici, ne njenemu omejevanju) - ampak tega dvoma naj tu sploh ne bi bilo! Zakon, ki po njegovem mnenju jasno omejuje Janševo pravico do nadaljevanja že uradno potrjenega mandata, naj bi bila tretja alinea 9. člena zakona o poslancih - čeprav dobro ve, da to zakonsko določbo čisto drugače od njega in somišljenikov „berejo“ parlamentarna zakonodajno-pravna služba, dr. Teršek, dr. Zagorc, dr. Čebulj in jaz. Vse nadaljnje „črkobralsko“ prepiranje, kdo bo bolj „umetelno“ utemeljil svojo interpretacijo, je povsem nepotrebno - med razumnimi ljudmi zadošča ugotovitev, da med resnimi pravniki obstaja veliko nesoglasje o tem, kaj ta določba res pomeni. In namesto „pravniškega nadmudrivanja“, katera od obeh nasprotujočih si interpretacij sporne zakonske določbe je bolj ali edino pravilna (o tem se lahko pravniki, ki nimajo pametnejšega dela, mirno in z veseljem še naprej prerekajo med seboj), sem jaz iz zelo preproste ugotovitve, da sta tu pač dve popolnoma nasprotni interpretaciji iste zakonske določbe, „potegnil“ tudi zelo preprost sklep, da ta zakonska določba potem pač že ni tako jasna, kakor bi določba o tem, kdaj se mandat odvzame, morala biti. Zame je s tem razumne debate konec. Kako si končanje te debate predstavljajo g. Bauk in preostali člani „skupine neodvisnih pravnikov“, ki so jih tja imenovale politične stranke, nam bodo pa, upam, kmalu povedali. Tam jih mi, drugače misleči, ne bomo nič motili, ker nas ni zraven. Z zanimanjem pričakujem, kaj bodo ugotovili in nam sporočili. Več

  • Absurdistan

    Spoštovani kolega mag. Matevž Krivic v zadnji številki Mladine zoper argumente, ki sem jih podal v prid prenehanju mandata poslanca Janše (Mladina, 5. september) usmeri vrsto kritik. Žal na vse ne morem odgovoriti, na nekatere niti nima smisla, saj za trenutno razpravo (tako kot moji prvotni argumenti) niso bistveni. Želim pa oporekati dvema tam zapisanima trditvama. Prvič, nikakor se ne morem strinjati s Krivičevim razumevanjem pravnomočnosti kazenske obsodbe in posledic, ki iz nje izhajajo. Pravnomočnost je en najpomembnejših procesnih institutov. Med drugim na področju kazenskega postopka pomeni ovrženje domneve nedložnosti. Prav tako pa je pravnomočnost sodbe »tista navezna okoliščina, na katero lahko upravičeno navežemo sklepanje, da je kazenski pregon zoper posameznika končan. Pravnomočnost sodbe pomeni, da so dejanska in pravna vprašanja pojmujejo kot dokončno rešena« (Up-3871/01). Tako o pravnomočnosti Ustavno sodišče. Zato je argument o tem, da v Janševem primeru še ni bilo odločitve o izrednih pravnih sredstvih in bi zato z odločitvijo o prenehanju mandata morali počakati, mogoče razumeti zgolj kot argument o političnosti smelosti takšnega ravnanja, ne pa kot resen pravni argument o tem, da je potrebno počakati na odločitev Vrhovnega sodišča, saj da še ni jasno »ali sploh je kršil pravo (storil kaznivo dejanje)«. S pravnomočnostjo sodbe je na to vprašanje odgovorjeno. S tem prehajam na drugo trditev – tisto o lex certa in In dubio pro libertate: jezik je po svoji naravi ohlapen in pomensko odprt, zato ga je potrebno venomer razlagati. »Jasnost« pravnih določil je tako šele posledica razlage in ne njegova a priorna lastnost. Možnost različnih (tudi diametralno nasprotnih) razlag posameznega določila je neizogibna. Spomnimo se na primer zapletov glede 103. člena Ustave: ta pravi, da je predsednik republike lahko izvoljen »največ dvakrat zaporedoma«. Določilo je nejasno, saj ga je mogoče razlagati, kot da pomeni »največ dvakrat zaporedoma in nikoli več« ali pa tako, da skupno število mandatov predsednika ni omejeno, omejeno pa je število zaporednih mandatov. Skladno s Krivičevim razumevanjem, kako naj gre razlagati določbe v primerih omejevanja ustavnih pravic in volilne volje ljudstva, bi bila ustaljena razlaga te določbe tako nepravilna in celo protiustavna. Končno se v povezavi s problemom, kako Krivic v tem primeru uporabi argument »lex certa« v njegovi kritiki te rabe načela pridružujem kolegi Bauku (glej Pisma bralcev, Mladina 12. september). Več

  • Predobro obveščeni starši

    Klemnu Košaku ne morem očitati, da se ni potrudil v članku osvetliti teme s strani zgodbe dijaka, z izjavami ponudnikov šolske e-dokumentacije, staršev, ravnateljev in strokovnjakov. Vendar je podnaslov „Hitro in preprosto obveščanje staršev o ocenah in neopravičenih izostankih škoduje otroku“ grobo zavajajoč. Več

  • Dan, ko smo si oddahnili

    V hvalnici misli in dejanj nekdanjega in bodočega finančnega ministra Dušana Mramorja se je novinarki Urši Marn posrečilo, da je celo njegovo nasprotovanje ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pred desetimi leti prikazala ne kot napako, ki je javnemu zdravstvu od takrat do danes odvzela skoraj milijardo milijarde evrov, temveč zaslugo, ker naj bi nasprotoval temu, da bi opuščeno dopolnilno zavarovanje spremenili v dvig prispevne stopnje delodajalcev, kar bi dodatno obremenilo gospodarstvo. To naj bi po njenem pisanju predlagal jaz kot tedanji minister za zdravje. Več

  • Služba za en dan

    Z odločbo Vlade RS sem bil 20. februarja 2012 imenovan za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na MZ; generalni sekretar ni kabinetna zaposlitev, ampak je položajna uradniška zaposlitev. Pred tem imenovanjem sem imel pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na MDDSZE (zaposlen od 21. 5. 2001), tako sem bil z dnem 20. 2. 2012 trajno premeščen na MZ, in sicer na delovno mesto generalnega sekretarja.  Več

  • Obdavčitev plač moti le bogataše

    Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pišejo, da sem v članku Obdavčitev plač moti le bogataše necelovito prikazal razmere pri obdavčitvi dela v Sloveniji in iz tega oblikoval pomanjkljive sklepe. Kot pravijo na GZS, naj bi obdavčitev motila najrevnejše, ki od 1150 evrov bruto bruto plače prejmejo le 600 evrov neto, in ne najbogatejših. A kar pri GZS izpostavljajo kot težavo, je dejansko ključni element socialne države. Kot je namreč na svojem blogu opozoril Bine Kordež, delavci res plačujejo del plače državi, a si s tem financirajo obdobje, ko ne delajo: plačajo za šolanje, ki ga je »brezplačno« zagotovila država; plačajo prispevke za pokojnino, ki jih nato dobijo vrnjene, ko ne delajo (seveda, če prej ne umrejo); plačajo prispevke za zdravstveno varstvo, ki jih nato dobijo povrnjene v obliki zdravstvenih storitev, če zbolijo; z dohodnino plačajo še ostale dejavnosti in storitve države. Skratka, če si še želimo socialne države in drugih državnih storitev, socialni prispevki od plač in plačilo dohodnine ne bi smeli biti tarča kritik. Prav tako ne prispevki delodajalca, ki gredo prav tako povečini za financiranje socialnih storitev države, in torej nazaj delavcem, državljanom. Še to: prispevek delodajalca od plače (16,1 odstotka) je med najnižjimi v EU. Več

  • Intervju Stojan Petrič

    V Mladini št. 35 je bil objavljen komentar Petra Medice, vodje kabineta ministra za finance 2009-2012, na intervju s predsednikom koncerna Kolektor Stojanom Petričem, ki je bil objavljen v 34. številki Mladine. G. Medica je v svoj komentar zapisal, da bi bralec iz intervjuja z g. Petričem lahko dobil napačen vtis, da Kolektor med letoma 2009 in 2011 ni bil deležen ukrepov slovenske razvojne politike in naštel vse finančne spodbude, ki jih je Kolektor prejel v omenjenih letih. Žal zapis g. Medice zahteva naš komentar. Predsednik koncerna Kolektor g. Stojan Petrič v intervjuju nikoli ni omenil, da Kolektor ne bi bil deležen finančnih spodbud ali kakor koli drugače namigoval na to. Je pa odločno poudaril, da morajo podjetja preživeti sama, zato ni naklonjen oziroma ne podpira državnih subvencij oz. nepovratnih sredstev, vloženih v slabo vodeno in upravljano podjetje oziroma v podjetje, ki teh subvencij ne porabi v prave namene. Kolektor je bil vsekakor deležen finančnih spodbud, ki jih je pametno porabil, saj jih je investiral v svoj razvoj. To nenazadnje kažejo tudi dobri poslovni rezultati koncerna. Več

  • Absurdistan

    Mag. Krivic v svojem zadnjem pismu napravi zanimiv obrat. Kot argument v prid svoji tezi izpostavi načelo „in dubio pro libertate“, po katerem naj bi bilo v dvomu vedno potrebno razsoditi v prid omejevani pravici. S tem načelom sicer ni nič narobe in mu je na splošno težko oporekati, če seveda spregledamo kontekst obravnavane zadeve. Kontekst pa je naslednji: določba tretje alinee 9. člena Zakona o poslancih je akt samoomejitve oblastnikov, izraz njihove vnaprejšnje zaveze, da bodo, kljub svoji oblastni poziciji, spoštovali pravni red. Kakršnekoli možnosti naknadnega odstopanja oziroma izjem od takšne zaveze, če naj bo ta količkaj kredibilna, je zato potrebno razlagati zelo restriktivno. Interpretacija mag. Krivica pa gre ravno v nasprotno smer. Dovolj je vzpostaviti kakršenkoli dvom v jasnost zakonske dikcije in že naj bi bilo njeno veljavo potrebno suspendirati v prid oblastniku, ki naj bi se z njo samoomejeval. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za dvom oziroma nejasnost zakonske določbe kot jo denimo pojmuje Dworkin, ko pravi, da nekega zakona ne moremo imeti za nejasnega, če ne mislimo, da obstajajo dobri argumenti za vsako od tekmujočih razlag, pač pa bolj za nejasnost kot posledico „črkobralskega prerekanja o pikah in vejicah“, ki ga mag. Krivic kot očitek meče v mojo smer. Fascinira kako z lahkoto nekdo, ki svojo interpretacijo ves čas te polemike izpeljuje iz „dlake v jajcu“ (trditev, da tretja alinea 9. člena ne govori izrecno o obsodbi pred nastopom oziroma kandidaturo za poslanca, namreč ni nič drugega kot to) s „črkobralci“ obklada tiste, ki od njega želimo slišati vsebinske argumente v prid njegovi interpretaciji zakona. Najino nadaljnje polemiziranje oziroma izmenjava mnenj je smiselna zgolj, če se mag. Krivic vrne na točko argumentiranja svoje razlage zakonske določbe kot ene od tekmujočih razlag in jo poskuša utemeljiti tako, da bi lahko obstala samostojno, torej tudi če na mizi ne bi bilo nobene konkurenčne razlage. Njegova dosedanja interpretacija namreč svojo moč črpa zgolj iz dejstva domnevne nejasnosti zakonske določbe, torej iz domnevnega obstoja konkurenčnih interpretacij in s tem preskakuje fazo njihovega vzpostavljanja. Kolikor pa bo vztrajal pri poziciji „v dvomu zmaga Krivic“, pa s tem pismom najino debato zaključujem. Več

  • Intervju

    V 34. številki Mladine je Urša Marn objavila zanimiv intervju s Stojanom Petričem. Oglašam se, ker bi ob odpiranju različnih tem, obdelanih v intervjuju, bralec lahko dobil napačen vtis, da Kolektor med 2009 in 2011 ni bil deležen ukrepov slovenske razvojne politike. Po podatkih, ki jih je pred decembrskimi volitvami v Državni zbor zbral Urad vlade za komuniciranje, so podjetja v skupini Kolektor v mandatu Pahorjeve vlade prejela 6,3 milijona evrov različnih spodbud pretežno vezanih na tehnološki razvoj. Poleg tega je Kolektor od Slovenske izvozne in razvojne banke (SID) prejel 20 milijonov evrov dolgoročnega kredita, ki ga je Evropska investicijska banka (EIB) na pobudo nosilcev slovenske ekonomske politike namenila proizvajalcem dobavne verige v avtomobilski industriji, pa še 10 milijonov evrov dodatnega kredita SID. In rezultati niso izostali. Več

  • Obdavčitev plač moti le bogataše

    V članku se necelovito prikazujejo razmere pri obdavčitvi dela v Sloveniji, iz tega pa so oblikovani pomanjkljivi sklepe. Poleg tega Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripisuje stališča ali nakane, ki ne držijo. Več

  • Absurdistan

    Najprej odgovor g. Dinu Bauku, ki se vsaj skuša držati teme polemike, ki jo imava z Bogdanom Biščakom, čeprav njeno bistvo tudi on zgreši. Midva sva doslej polemizirala le o „časovni komponenti“ zakonske določbe, ki dovoljuje odvzem mandata obsojenemu poslancu, in na to sem mu zadnjič zelo jasno odgovoril, on pa mi zdaj očita, da svojega stališča še vedno nisem utemeljil. Dlakocepska pravniška prerekanja „o pikah in vejicah“ so ugledu prava in pravnikov med širšo javnostjo povzročila že toliko škode, da se jim v poljudnih razpravah izogibam, kolikor je to le mogoče. Zato sem tudi g. Bauku glede tega odgovoril le z enim stavkom, poudaril pa sem (nekoliko obširneje) pomembnejšo, namreč ustavnopravno dimenzijo tega vprašanja. Zaman - kot mnogo drugih uglednih in drugače zelo dobrih pravnikov je tudi on ta to („ustavnopravno“) uho malo gluh, ali, recimo, naglušen. No, pa dodajmo doslej povedanemu še en „sprej“ za odpiranje takih slušnih poti. Volilna pravica, aktivna in pasivna, je ena od zelo pomembnih ustavnih pravic: z njo ljudstvo izvršuje svojo oblast neposredno (z referendumi) in posredno, z volitvami poslancev, ti pa potem sprejemajo ustavo in zakone. Kot vsaka, je tudi ta ustavna pravica lahko omejena samo tako, kot to ustava dovoljuje. In zakonske omejitve vseh ustavnih pravic, ne le volilne, morajo biti v zakonih jasno določene. Brž ko se pojavi nejasnost ali dvom, stopi v veljavo ustavno načelo „in dubio pro libertate“ - v dvomu je treba razsoditi v prid omejevani pravici. Glede volilne pravice so pa ustavna sodišča, tudi naše, to načelo še dodatno že večkrat podkrepila z argumentom, da morajo biti omejitve v kandidacijskih in volilnih postopkih zakonsko zelo jasno urejene tudi (še dodatno) zato, ker je v teh postopkih treba odločati zelo hitro in ni časa za dolgotrajna razglabljanja, kaj neka zakonska določba pomeni. Biti mora jasna („lex certa“) in takoj uporabljiva. Več

  • Boško znova v medijih

    Zadnje dni smo v različnih medijih zasledili prispevke, ki se ukvarjajo z novo zaposlitvijo Boška Šrota, ki je pred kratkim postal prokurist in namestnik direktorja NT&RC. Ob tem se omenja tudi delo uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki delujeta v okviru omenjene medijske hiše. Želimo opozoriti na naslednja dejstva. Več

  • Sholastika ali kubizem

    Spoštovana ga. Maja Novak, Več

  • Absurdistan

    Parlament »na temeljih iz peska« ni v vseh sestavah doslej uredil zakonodaje tako, da bi preprečil unikatne absurde (obsojenec, ki mu je bilo dovoljeno kandidirati, je lahko ljudski poslanec; deležen je pravic, ki ga lahko celo rešijo prestajanja kazni). Se bo zapornik Ivan kot poslanec zavzemal, da se ta anomalija odpravi? Več

  • Absurdistan

    Ne vem, če ima kak smisel debata z Matevžem Krivicem o tem, ali bi moralo Vrhovno sodišče RS obravnavati zahtevo za varstvo zakonitosti Janeza Janše prioritetno ali ne. Njegova v polemikah večkrat opazna predpostavka, da je pravo nekakšen programirani stroj, ki, potem ko vanj vstaviš nek konkreten primer, lahko vrže ven le eno pravilno rešitev, (ob predpostavki, da je program pravilen, seveda – program pa je pravilen, če je strukturiran, kot njegova misel), je namreč za argumente sogovornika povsem nedojemljiva. Pa ne gre za to, da bi se g. Krivic s sogovornikom ne strinjal, problem je v tem, da ne sliši nikogar razen samega sebe. Več

  • Svoboda je prav v teh stvareh

    Ker mag. Matevža Krivica kot pravnika in njegovo družbeno angažiranost izjemno spoštujem, sem natančno prebral njegov odziv na članek Svoboda je prav v teh stvareh, v katerem sem predstavil argumente za prenehanje mandata poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo v parlament. Mag. Krivic vztraja, da „časovna komponenta“ (veljavnost tretje alineje 9. člena Zakona o poslancih samo za poslance, ki bi bili obsojeni po pridobitvi mandata) tako očitno izhaja iz gramatikalne in logične interpretacije te določbe, da se mu tega v dosedanji razpravi niti ni zdelo potrebno utemeljevati. Tega žal ni storil niti v odzivu na moje pisanje, kjer zgolj ponovi, da so v primeru poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo, volivci to dejstvo torej v času volitev že poznali. Da navedena zakonska določba gramatikalno ni tako nedvoumna kot trdi mag. Krivic izhaja že iz različnih argumentacij, ki jih imamo o njej različni pravniki. Tudi pri preostalih petih razlogih za prenehanje mandata, ki so našteti v isti zakonski določbi ni tako zelo enoznačno, da morajo nujno nastopiti po nastopu mandata, da bi le ta po zakonu prenehal. Ni si namreč prav težko predstavljati situacije, ko je izvoljeni poslanec v času med kandidaturo in izvolitvijo oziroma potrditvijo mandata bodisi postal trajno nezmožen za opravljanje funkcije bodisi nastopil neko drugo funkcijo, nezdružljivo s poslansko. Kaj torej v teh primerih? O dodatnem argumentu piše tudi dr. Matej Accetto v kolumni Težavno vprašanje obsojenih poslancev objavljeni na portalu Ius info. Sprašuje se: „…je »biti obsojen« opis trenutka ali stanja? Če trenutka, katerega trenutka: izreka sodbe na prvostopenjskem sodišču, vročitve sodbe, trenutka pravnomočnosti obsodbe po izčrpanju rednih pravnih sredstev?“ in sklene, da zakonske določbe „nemara vendarle ni mogoče razlagati brez presoje širšega konteksta, namena zakonodajalca in upoštevanja temeljnih načel pravnega sistema“. Za dr. Accetta, ki se mu zdi vprašanje težavno, se delo z argumentacijo torej začne, kjer se za mag. Krivica, ki se mu zdi vprašanje preprosto, pravzaprav konča. Tudi sam sem mnenja, da je vprašanje vredno dodatnega razmisleka in še kakega argumenta, tudi s strani mag. Krivica. Tisti o »seznanjenosti volivcev s pravnomočno obsodbo«, ki ga je podal v svojem odzivu, me, že zaradi dejstva, da volivci in volivke na volitvah volimo liste in ne posamičnih kandidatov neposredno, ne prepriča. Več

  • Števlika, ki ne laže

    V vaši reviji je bil pred kratkim objavljen prispevek – avtor je Marcel Štefančič jr. – ki javnost seznanja, kako ena od lestvic politične stabilnosti meri in ocenjuje položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami (»Številka, ki ne laže – Zakaj Slovenija spada med najstabilnejše države na svetu«, Mladina, 25. 07., str. 32-33). Avtor razgrinja dognanja iz mednarodne primerjalne analize stabilnosti/krhkosti na osnovi kazalnikov oziroma indeksa, ki se je letos preimenoval v Fragile States Index. Ta indeks oz publikacijo, kjer je ta obelodanjen ta indeks izdaja in ureja Fund for Peace, ki ima sedež v Washinghtonu (www.fundforpeace.org) Iz prispevka izhaja, da je naša država izjemno dobro ocenjena, saj spada v prestižno skupino »zelo stabilnih držav«. Po stopnji stabilnosti je pred nami le 15 držav (od 177 kolikor jih je zajetih v analizo). Več

  • Absurdistan

    Dobro znana metoda: ko ne znaš odgovoriti na to, kar je res predmet polemike, skušaš speljati pozornost drugam. Predmet te polemike ni bilo, kot to skuša zdaj zamegliti g. Biščak, vprašanje, ali je v različnih primerih treba odločati različno ali ne, ampak ... bom kar citiral: „To gotovo ve tudi g. Biščak - očitno pa ne ve tega, da je vprašanje, kdaj gre za bistveno različne primere in kdaj ne, eno od najpomembnejših vprašanj zakonitega in pravičnega sojenja, torej izrazito pravno vprašanje.“ Kar dvakrat je namreč izrecno zatrdil nasprotno - da to ni „pravno vprašanje, ampak vprašanje vrednot neke družbe“. Moj odgovor je bil: pravo ni zgolj nekakšen sistem „tehničnih“ pravil za človeško ravnanje, ampak sistem pravil, ki varujejo ravno „vrednote neke družbe“. Ravno pravo (in znotraj njega še posebej ustava) vzpostavlja vrednotni sistem družbe. Več

  • Državni amaterizem

    Spoštovani, Več

  • Monsanto obvlada

    Pod naslovom Monsanto obvlada Peter Petrovčič (Mladina 8. 8. 2014) kratko poroča o nameri ameriškega podjetja Monsanto, da s »kukavičjim jajcem« pomaga prizadetim v poplavah v Srbiji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Bilo bi seveda prav, če ne bi novinar z navedbo, da gre za gensko spremenjene sorte (GSO) krepko zavajal bralce. Več

  • Pravica točno določenega človeka

    Blaznost dajanja prednosti pravici voliti in biti voljen pred izvajanjem polnomočne kazni je mogoče ilustrirati z naslednjo sci-fi fabulo: tik pred naslednjimi volitvami nekdo izvede uspešen atentat na Janeza Janšo, se preda, prizna krivdo, je pravnomočno obsojen in gre kot urejena osebnost prostovoljno v zapor. Na volitvah nastopi na listi stranke in to v izvoljivem volilnem okraju, po možnosti takem, kjer rumeno-modra stranka niti približno ne uživa kak- Več

  • Pomembna simbolika

    Novinar Denis Vičič je v svojem članku Pomembna simbolika poleg mojih stališč, napisanih v pismu Massimilianu Lacoti, povzel tudi mnenje dr. Jožeta Pirjevca, ki je med drugim opozoril, da bi morala »Spomenka Hribar pismo nasloviti na Erjavca in njegovega italijanskega kolega«. Kdor je naredil eno, naj bi še drugo? Sama menim takole: nekdo napiše nekaj, kdo drug pa kaj drugega oziroma drugemu. Upam, da je dr. Jože Pirjevec napisal pismo Karlu Erjavcu in njegovemu italijanskemu kolegu. Sicer pa sem svoje pismo Massimilianu Lacoti poslala v informacijo našemu (začasnemu) ministru za zunanje zadeve, g. Karlu Erjavcu, s komentarjem, ki ga prilagam. Več

  • Razkrivajoči dokument

    Grega Repovž je v uvodniku Mladine (’Razkrivajoči dokument’, 1. 8. 2014, str. 2) zapisal trditev, da je minister Jernej Pikalo, socialdemokrat, poskušal uvesti šolnine v šole. Ta trditev je popolnoma neresnična in v nasprotju z dejstvi. Predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), ki je v pretežni meri že usklajen tudi s predstavniki reprezentativnih sindikatov, ne uvaja šolnin. Nasprotno. Zagotovilo brezplačnega študija je prvič v zgodovini jasno zapisano ravno v predlogu ZViS-1. Predlog namreč določa, da ima vsakdo enkrat v življenju pravico do brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji. Ta bo dana po novem tudi zaposlenim, ki te pravice še niso izkoristili. Minister dr. Pikalo tudi sam osebno, kar je že večkrat javno izrazil, tudi v intervjuju za Mladino, katere odgovorni urednik je g. Repovž, sicer nikdar ne bi pristal na uvedbo šolnin. Več

  • Le da so lepi in čisti

    Komentar Igorja Koršiča na moj zapis v Mladini št. 27 z uredniškim nadnaslovom Le da so lepi in čisti in mojim naslovom »Politični državljan in državljanka ali nikoli zadovoljen in zadovoljèn individuum« je nazoren dokaz tega, kako radikalno različna so lahko branja in razumevanja istega besedila. Več

  • Sejem ničevosti

    V prispevku »Sejem ničevosti. Darko Horvat med londonsko konservativno elito« avtor povzema članke angleškega časnika The Guardian, ki govorijo o seznamu gostov na donatorski večerji britanske konservativne stranke, ki je potekala leta 2013. Avtor prispevek zaključi z navezavo na dogajanje doma. Bralca in zainteresirano javnost bom morda razočaral, saj se bom vzdržal komentiranja, ker namreč menim, da bi sleherni odgovor na navedbe tujih novinarjev, pa naj bo samo navedba, da ne držijo, potreboval dodatno razlago in umestitev v konkretno okolje, ki je bralcu gotovo tuje in povečini neznano. Moje pisanje bo tako namenjeno navedbam o mojem vplivu na delovanje Faktor banke in navedbam o dolgovih do domačih bank. Več

  • Absurdistan

    Kadar pravniki iz prava izločijo vrednote Več

  • Razmere resne, panika odveč

    V članku: Razmere resne, panika odveč, je novinarka Urša Marn glede dviga plač v javnem sektorju zapisala: »Nekateri javni zavodi, celo računsko sodišče, so obe zadnji tranši izplačali že ob koncu lanskega leta, čeprav bi tretjo tranšo smeli izplačati šele februarja letos, četrto pa šele v letu 2015. Pri tem ni šlo za malomarnost ali birokratsko napako, temveč za zavestno kršitev zakonodajnih pravil. Računsko sodišče, ki je sicer do porabe javnega denarja skrajno pedantno, je tokrat ravnalo povsem v nasprotju z lastnimi načeli.« Navedena trditev ne drži in zahteva prikaz nasprotnih dejstev: Več

  • Nezdružljivosti navkljub

    V zvezi s člankom »Nezdružljivosti navkljub«, objavljenim na strani 35 v tedniku Mladina št. 30 z dne 57.7.2014, v katerem sem navedena, vas prosim, da v skladu z določbami 42. in 43. člena Zakona o medijih objavite moj odgovor . Več

  • Pet izzivov za Mira Cerarja

    V 30. številki letošnje Mladine je Borut Mekina predstavil pet izzivov za novo koalicijo oziroma za nove nosilce slovenske ekonomske politike. S člankom in njegovimi sklepi se v glavnem strinjam, imam pa dve pripombi. Več

  • Še en osamosvojitveni greh

    Kaj nam pravi Evropsko sodišče za človekove pravice? Več

  • Prvi test

    Naše velike sramote in pretekle zablode se plazijo na dan in nam izstavljajo visoke račune. Sprotne norosti so pa tudi vsem na očeh. Svet in naši volivci po dveh desetletjih presojajo oblast samo še po tem, kaj sedaj delamo in kaj smo naredili ali zagrešili, ne pa po tem, kaj vse smo si v zanosu ob osamosvojitvi obljubljali, zapisali in tudi sanjarili. Več

  • Le da so lepi in čisti

    V svojem komentarju s podnaslovom “Politični državljan in državljanka ali nikoli zadovoljen in zadovoljen individuum” Dr. Milica Antić Gaber nekoliko presenetljivo vzame v obrambo uveljavljeno politiko. Za avtorico problem ni stanje družbe, države in gospodarstva, ni neka kriza in njeni povzročitelji, ampak vstaje, ljudje in mediji, ki s tem stanjem niso zadovoljni. Antić Gabrova to ljudsko nezadovoljstvo izpostavi celo kot vzrok za to, da “stvari so takšne kot so.” Nadvse čuden pogled na našo krizo in politično stvarnost, ki ga komentiram zato, ker kaže, da da tako misli (tudi) politična “elita”. Več

  • Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči

    Kolumnist Bernard Nežmah me v komentarju (11. 7. 2014) omenja med tistimi, ki se v zadevi »Patria« sklicujejo na slepo vero, da je treba pač verjeti sodnikom; poleg tega, da pritrjujem sodbi, kot argument ne navajam ničesar, razen mnenja svojih kolegov na univerzi. Nežmah ima delno prav. Moti pa se, ko piše, da pritrjujem sodbi. V eni izmed podrobnosti, na katero je opozoril Matevž Krivic, kolegi niso našli razlogov za padec sodbe in le o tem sem govoril. Nikakor pa ne izključujem možnosti, da se v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi najde kaj spornega. Naj nadaljujem, kjer ima Nežmah prav. Res sem se obrnil na kolege, tiste, ki o stvareh največ vedo (kar ne pomeni, da ne bi mogli imeti tudi oni različnih mnenj). Mislim, da sem naredil bolje, če sem o zapletenem pravnem detajlu zaupal njihovi presoji, kot pa da bi se obrnil na škofovsko konferenco, ki se zdi Nežmahu prepričljivejša. Več

  • Odprte žile Slovenije

    Spoštovani, Več

  • Absurdistan

    Dragan Petrovec je 28. 6. ustavnega sodnika Jana Zobca v članku »Težko spraviš politiko iz sodnika« (objavljen v Dnevnikovem Objektivu) razkrinkal kot človeka dvojnih meril. Medtem, ko se je navduševal nad aretacijo kandidata za francoskega predsednika Dominique Strauss-Kahna, češ da že fotografija uklenjenega velikaša deluje higienično (kljub temu, da so obtožbe zoper njega kmalu padle, so preprečile njegovo kandidaturo in volitve so minile brez njegove udeležbe), se mu zdi povsem nespododbno, da bi Janez Janša, kljub pravnomočni obsodbi zaradi korupcije, ne mogel sodelovati v volilni kampanji kot svoboden človek. Več

  • Alternative

    Ni mi prijetno živeti v državi, kjer stranke hlapčujejo neoliberalnim mantram, ki nas peljejo v pogubo. Več

  • Somrak v dolini upanja

    V mesecu maju in juniju 1941 so vkorakali italijanski okupatorji v Belo krajino in takoj uvedli strogi red nad nedolžnim prebivalstvom. Mi nismo pričakovali, da nas bo kdorkoli strašil, saj nismo nikomur nič storili in nobenemu narodu prav nič grozili. Naporno smo delali na svoji trdi, skopi in kamniti zemlji za potrebno preživetje. Več

  • Muzej pohlepa

    Veteranke in veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, smo pred državnim praznikom na medije naslovili čestitko vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije ob našem skupnem prazniku Dnevu državnosti. Ob iskrenih čestitkah smo zapisali, da se nam niso uresničile vse želje, ki smo si jih želeli leta 1991, pa vendar imamo svojo državo in smo člani demokratične družine evropskih narodov. Več

  • O napačnem razumevanju države

    K zelo ustreznemu komentarju k ravnanju nekaterih vodilnih politikov in njihovih oboževalcev bi rad spomnil na dve stvari. Prvič, mislim, da je prišla nekritično v navado trditev, da je bila Janševa vloga pri osamosvajanju Slovenije »velika in pozitivna«. Kakšna je bila v resnici do sedaj še nismo dočakali nepristransko oceno poklicnega zgodovinarja. Pač pa je znano iz medijev nekaj stvari, denimo, da je takratno slovensko vodstvo krotilo njegovo veselje do vojaških spopadov tudi po sklenitvi sporazuma o prekinitvi spopadov, da po zaslugi zavračanja nekaterih njegovih ukazov o napadu na vojašnice JLA s strani terenskih poveljnikov ni bilo še večjih človeških žrtev in materialnih stroškov, nepotrebna sestrelitev helikopterja s pilotom, ki je imel namen prestopiti k teritorialni obrambi, da ne omenjam ravnanje z zaplenjenimi materialnimi sredstvi JLA in še kaj bi se našlo. Zato se mi zdi neprimerno govoriti brez rezerve o »velikih in pozitivnih zaslugah«. Več

  • Pod črto: Jurij Gustinčič, 1921-2014

    Tisti, ki smo na lastni koži izkusili, kako težko je napisati nekrolog oziroma poslovitev od sočloveka, bližnjega, prijatelja, sodelavca ..., nekoga, ki ti je blizu, vemo, da je to skoraj vnaprej izgubljen boj; težko je misli upovediti tako, brez naštevanja suhoparnih dejstev in statistike, da ni solzavo in drugače, kot smo hoteli. Več

  • Intervju: Miro Cerar

    Lk 18,22 »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Več

  • Javno pismo

    Čeprav spleta norosti in bolečine v Sloveniji predvsem za tiste, ki ne ločijo med trgovino z orožjem in svobodo, očitno ne bo prav kmalu konec, je vendarle že dovolj jasno, da je napočil čas preobrata. Poti nazaj ni več. Ljudstvo je svoje povedalo tudi na nedavnem referendumu. In stari, strašljivi okopi senčne preteklosti ga več ne ustavijo. Več

  • Meteor

    Ta zapis ni namenjen obrambi stranke in njenega predsednika Mira Cerarja. Uveljavljeni pravnik moje pomoči ne potrebuje. Gre le za opažanje dogajanja in razumevanje razlogov nastanka in oceno realne moči novih strank, v prizadevanju za dobre gospodarsko-socialne pogoje za življenje ljudi in izboljšanje politične kulture dialoga pred državnozborskimi volitvami. Opažamo tudi spremembe v ravnanju uveljavljenih političnih strank. Leve hočejo „prehitevati po desni“, zato se podobno misleči družijo in bratijo. Vse novonastale stanke pa so v nezavidljivem položaju, kajti „modra“ odločitev „liderja vseh državljanov“ Slovenije o predčasnih volitvah umeščenih v obdobje uživanja ob hladnem pivu in osvežujočem sladoledu, jih potiska na stranski tir. Več

  • Zmaga?

    Kot sem nekoč že zapisal, vse se odvija po scenariju, ki si ga sam Janez Janša ne bi bolje domislil. Tudi ničesar ne bo prosil (odlog ali alternativno prestajanje zaporne kazni) in v petek ga bo pospremila do zapora velika strankina procesija, kot so napovedali njegovi najbolj tesni sodelavci. Priče bomo mega showu verjetno več tisoč članov in simpatizerjev SDS-a, izkazovanja podpore in predanosti svojemu »po krivici« obsojenemu liderju ter zgražanja nad instancami sodstva, ki so ga obsodili. »Politični proces« kakopak, ob v določenem trenutku najbolj priročni zadevi – Patria. Kaj boljšega za Janševo in strankino promocijo niti mesec pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami? Toliko bolj ko Ustavno sodišče ni zmoglo enotnosti pri opredeljevanju do njegove pritožbe zaradi domnevnega kratenja človekovih pravic. Šest sodnic in sodnikov se o pritožbi ni hotelo izreči, ker da obtoženec ni še izkoristil vseh predhodnih pravnih poti (Vrhovno sodišče), trije pa so mu že ugodili z ugotovitvijo, da prvo in drugostopenjska sodba ni dovolj »vodotesna« da bi ga spravili za zapahe in kot taka torej krivična. Dovolj, da bo glas o »montiranem političnem pregonu neo-komunističnega bloka« proti prvemu imenu opozicije in osamosvajanja Slovenije preglasil v naslednjih dneh vsa predvolilna soočenja in vse zgodbe o predvolilnem ali povolilnem povezovanju idejno ali programsko sorodnih strank. Čemu bi se z morebitno prošnjo, recimo o odlogu pričetka prestajanja kazni na povolilni čas, gospod Janša odrekel temu spektaklu, ki se ne bo, po mojem, zgodil le v petek, ob njegovem prihodu na Dob, ampak se pred zaporom dnevno ponavljal. In mediji bodo seveda tam, veliko bolj kot na drugih strankarskih shodih. Če bo kaj počilo, če se bo zgodil povrh še kak incident, toliko bolje za promotorje teh »spontanih« protestov. Več

  • Kobilice prihajajo

    Spoštovani, Več

  • »Dovolj je bilo ustrahovanja sodnikov«

    Pogovor s predsednikom Vrhovnega sodišča gospodom Brankom Maslešo, objavljenem v zadnji številki Mladine, bi utegnil pustiti napačen vtis, da je predsednik republike Borut Pahor ravnodušen do vloge sodstva in pomena krepitve pravne države. Več

  • Neoliberalizem v šolah

    Kakovost pedagoškega procesa je kompleksna zadeva in je ni mogoče meriti na eni sami enostavni lestvici, drugič pa zato ker je v praksi dokazano, da se kakovost izobraževanja tam, kjer obstaja zelo močna podvrženost nadzoru kakovosti z zunanjimi testi, kakovost ni povečala, pač pa je močno trpela poglobljenost pouka in avtonomija učiteljev. Več

  • S političnim kapitalom nad Večer

    Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zelo pozorno spremlja prodaji Večera in Dela v lasti skupine Laško. Za prodajo Večera, ki je v lasti Dela, očitno prihajajo odločilni trenutki ravno v teh dneh. DNS poziva prodajalce, kupce in državne regulatorje, ki bodo preverjali posel, k skrbni in odgovorni preučitvi vseh okoliščin, finančnih virov, transparentnosti in predvsem razvojne vizije enega večjih slovenskih časopisov, ki je tudi pomemben zaposlovalec novinarjev. V ne tako davni preteklosti je Večer že bil tarča špekulantov in tajkuna Mateja Raščana. Ta prevzem, za katerega danes lahko z gotovostjo rečemo, da bi pomenil potop mariborskega medijskega podjetja, je preprečil le skupen odločen upor Večerovih novinarjev in DNS, v zadnji fazi pa tudi ministrstva za kulturo, ki ni izdalo dovoljenja za prodajo. Zavedamo se, da je treba lastniško agonijo Dela in Večera, ki po odločbi AVK ne smeta biti v tolikšni meri lastniško povezana, nujno končati, a nesporni javni interes je, da oba medija dobita lastnike, ki bodo ohranili njuno medijsko dejavnost in poslanstvo v družbi in so pripravljeni prevzem izpeljati na povsem transparenten način. Če bodo pri prodaji Večera in Dela spet v ospredju špekulativni nameni, z namenom izčrpavanja ali celo uničenja medijev, se bomo temu najodločneje uprli. Več

  • Predčasne volitve

    19. številka Mladine je polna sestavkov o bližnjih volitvah. Največ je govora o predčasnih državnozborskih, ki bodo že drugič v zadnjih dveh letih. Te volitve Slovenci pričakujemo še bolj razklani kot doslej. Če je doslej veljalo, da imamo nespravljivo levico in desnico, je danes stanje tako, da imamo razklano tudi levico in desnico. Tako razklani pa od volitev ne moremo pričakovati nič, kar bi nas lahko pripeljalo do stabilne, ali celo učinkovite vlade. Dve stranki na desnici namreč trdita, da s predsednikom tretje zaradi pravnomočne obsodbe ne moreta sodelovati. Na levici pa stranke druga drugi »kradejo« volivce in si izmišljajo razlike, ki ji vidijo samo one. Borba za oblast je še vedno na prvem mestu , država in dobrobit državljanov pa v drugem planu. Poleg že obstoječih, tako imenovanih levih strank, pa se nam sedaj obeta še vsaj pol ducata novih, kar bo volivce še bolj zmedlo in povečalo število tistih, ki se že leta volitev ne udeležujejo. Glede na volilni prag je prav na levici mogoče pričakovati, da se jih kar nekaj ne bo uvrstilo v parlament. Glasovi teh strank pa se bodo po volilnem zakonu razdelili približno na polovico med levico in desnico. Torej bo vsak drugi volivec leve stranke, ki ne bo uspela preseči volilnega praga, v resnici glasoval za desnico. Več

  • Spreminjanje zgodovine

    Na neresnice, ki jih v odgovoru bivšemu predsedniku republike Milanu Kučanu navajajo odvetniki Jože Hribernik, Jože Ilc, Samo Jeras in Miha Velkavrh, ki so v sojenju zaradi domnevnega protipravnega odvzema prostosti na grozovit način zagovarjali pripadnike Teritorialne obrambe Republike Slovenije Božidarja Martina Njavra, Simona Krejana, Roberta Suhadolnika in Andreja Podbregarja, se je treba odzvati. V odgovoru poleg svojih stališč navajajo le »strokovno mnenje Ministrstva za obrambo št. 881-600/7782« in »mnenje Sekretariata za zakonodajo št. 7013-01/89-3,200-01/90-3«, torej organov izvršilne veje oblasti. Toda o zadevi Depala vas so doslej razsodila najvišja sodišča v državi. Več

  • Spreminjanje zgodovine

    Zavajajoča pojasnila odvetnikov v zadevi Depala vas Več

  • Hoteli Bernardin – prodaja hotelov in nadaljevanje tipičnega »prestrukturiranja«

    »Certifikacijska privatizacija« je pri nas rodila vrsto finančnih holdingov. Več

  • Idiot

    N´toko, katerega kolumno redno z zanimanjem preberem, se že v dveh kolumnah zapored čudi, kako je mogoče, da so nekateri njegovi prijatelji tako družbeno neaktivni in zaverovani sami vase. Zadnjo je naslovil kar z Idiot, z izrazom, s katerim so antični Grki označevali ljudi, ki so se brigali le zase. Danes bi morali to besedo prevajati z ignorant ali s čim podobnim, vsekakor pa ne gre za nerazumne ljudi, na kar cilja današnji pomen besede. Sam bi jih imenoval navadne ljudi. Navadni človek hoče, tako kot vsako živo bitje, samo živeti in nič drugega, država pa ga po njegovem pri tem samo ovira. Tu pravzaprav trčimo ob pravi nesporazum. Psihologija, sociologija in humanistika poznajo samo enega človeka, dejansko pa sta dva: naravni, navadni človek, ki svoje človeške lastnosti kot je razum, uporabi za preživetje in uspešen razplod in dejavni, kreativni človek, ki je tudi radoveden in ga zanima skupno dobro. Prvi je izrazit individualec, a se hkrati dobro počuti le kot del črede, drugi pa deluje v dobro črede, a je hkrati individualist in mu osebna svoboda pomeni najvišje dobro. Tako poznamo velike osebnosti, ki so nesporni individualci, a so integrirani v skupnost veliko bolj kot anonimni posamezniki iz množice. Ustvarjal- Več

  • Spreminjanje zgodovine

    G. Milan Kučan je odgovoril na naš zapis v zadevi Depala vas, na članek objavljen v Mladini v št. 13 z dne 28. 3. 2014 z naslovom »Spreminjanje zgodovine«. Več

  • Visoke plače

    Kje so vzroki nekonkurenčnosti ? Več

  • Hoče v zapor?

    Ko se sodstvo, ostanki potuhnjene tranzicije (s 50 let podlage) in nizkonakladni mediji zarotijo proti nedolžnemu Ivanu, čakajočemu na začasno spremembo naslova, je njegov manevrski prostor tako zožen, da se mora zgoditi nekaj velikega, masovnega, hrupnega, kar bo pretreslo iztirjeno, zablodelo psevdo-demokracijo. Rabi pomoč kameradov soborcev, strankarskih jurišnikov, vseh, ki v njem vidijo odrešenika, čeprav z vojaškimi metodami. In pomoč tudi dobi. Udobno se je sukati v njegovi senci, varno in še koristno povrhu, kajti hvaležen pa zna biti ta odličnik. Gotovo bo nastopil čas, ko bo, kot je vselej doslej, nagradil vsakega, ki mu izkaže pokorščino. Kdor pa še brenka po milozvočnih strunah, mu piha na dušo in dviguje napuh, lahko računa na neslutene bonitete. Da ne bi ostali v megleni abstrakciji, naj zadošča nedavno izrečena drzna prilika o ravnanju De Gaulla, ki obsojenca Ivana povzdigne nič manj kot na raven misleca svetovnega formata (Sartre, Voltaire) – teh se namreč ne zapira. Več

  • Izjava tedna

    „Kristjani ne smejo zapreti vrat nikomur, ki si želi biti krščen, četudi gre za zelene može z dolgimi nosovi in velikimi ušesi, kakršne rišejo otroci.“ (Papež Frančišek o nezemeljski evangelizaciji.“ Več

  • Intervju: Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA

    Ne mislim komentirati vseh domislic, ki jih je v intervjuju za Mladino izrekel gospod veleposlanik Mussomeli. Ponavlja pač tisto, kar je slišal. Modrovanja nekega ameriškega državljana povedo največ o njem samem in niti ne bi zaslužila neke posebne pozornosti, če ne bi ta g. veleposlanik Mussomeli bil veleposlanik ZDA. Več

  • Kapo dol

    Ne bom tajil: všeč mi je, da me je gospa Alenka Bizjak imenovala ’’starejši gospod, ki ima rad svoje mesto’’. Bere se prav fino, pa še res je. Svetovala mi je tudi, ’’da naj se mogoče le zavem’ in ’’ustvarim svoje mnenje’’, ker sem očitno s preveliko naklonjenostjo obravnaval župana Jankovića in obenem z njim delo ljubljanskega urbanista, arhitekta profesorja Koželja. Ker nobeden od naju ne bo spremenil svojega mnenja o županu Jankoviću, o politiku Jankoviću pa bodo itak odločali volivci, je smiselno govoriti le o dejstvih. Več

  • V Butalah volimo poleti

    V članku z naslovom „V Butalah volimo poleti“ se vam je pripetila neljuba napaka pri navedbi izjave predsednika republike. V podnaslovu prispevka, katerega vsebine si ne dovolimo komentirati, ste zapisali samo del njegovega stavka in sicer „Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval.“ To pa ni bilo glavno sporočilo predsednika, zato vas prosimo, da stavek navedete v celoti: „Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval, v skladu z ustavnim redom jih bom razpisal pravočasno, spoštujoč ustavne, zakonske in poslovniške roke.“ Več

  • Spreminjanje zgodovine

    Zelo me je začudil odgovor štirih odvetnikov, Jožeta Hribernika, Jožeta Ilca, Sama Jerasa in Mihe Velkavrha, ki so zastopali pripadnike Slovenske vojske v zadevi Depala vas, kjer so brutalno pretepli in aretirali sodelavca organov za notranje zadeve (Mladina 11. 4. 2014, str. 5). Trdijo več stvari: 1- da tajni sodelavec organov za notranje zadeve ni bil civilisti; 2-da so predpisi iz leta 1994 izrecno določali, da vojaški organi lahko ukrepajo proti civilnim osebam, ko gre za preprečevanje dejavnosti zoper vojaško silo in njene organe; 3- da so bila podlaga za odločitev Barbare Brezigar, ki je zavrgla ovadbo zoper štiri pripadnike vojaških varnostnih organov, stališča komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb državnega zbora, sekretariata za zakonodajo in pravnih oseb državnega zbora ter komisije obrambnega ministra; 4- da je bil napadeni Smolnikar sam kriv za poškodbe, ki so mu jih povzročili pripadniki SV. Več

  • Bratje po rodu, tujci po misli

    Radi jih imamo, obletnice, radi se jih spominjamo. Celo z zvenečimi imeni jih obeležujemo: abraham, biserna maša, srebrna ali celo zlata poroka. Povezujemo jih s pomembnimi datumi. Večkrat z veselimi, lepimi spomini, včasih so le-ti lahko zelo žalostni. Kot na primer v Grahovem: partizani bi lahko slavili zmago nad okupatorjevimi sodelavci (pa je niso!), predvsem domačini pa so objokovali padle može, sinove, brate, znance ali prijatelje. Oboji spomini so razumljivi . Najbolj boleči pa so za matere; njim ni mar za ideologijo, politiko. Mati z izgubo otroka izgubi del sebe, del, ki ga je imela najrajši. Moški takih čustev ne zmoremo, materina ljubezen je neprimerljiva z vsemi drugimi. Naj oče še tako ljubi svoj sad, materine ljubezni ne doseže! To je enako mamam po vsem svetu, ne samo domobranskim! Več

  • Ustavni sodniki z agendo

    Pa se je le našel nekdo z razumom in pogumom, Mladina z Grego Repovžem. Ustavne sodnike je poimenoval s pravim imenom – navadni politikanti! In posledično sostorilci neoliberalne politike, ki Slovenijo peha proti dnu Evrope. Več

  • Med naravo in dobički

    Brez vode ni življenja, brez pameti so pa poplave, suše in še kaj hujšega. To so neprijetne resnice. Neprijetna ni samo ena. Več

  • Izkoriščanje na fakulteti

    Fakulteta za družbene vede (FDV) v odzivu na članek »Izkoriščanje na fakulteti«, ki je bil v Mladini objavljen 11. 4. 2014, trdi, da sem zavajal. Več

  • Grand hotel Abgrund

    Z velikim zanimanjem sem prebral Horvatov prispevek. Lukacseve pripombe na račun Hotela Abgrund so zagotovo upravičene in govore o nemoči zgolj teoretskega razpravljanja, ko čas vpije po praktičnem uporu. Toda recept, kaj storiti, ki ga ponuja Lukacs, namreč vstop v stranko, ki nastopa kot nosilka revolucije, je prav tako abstrakten, odvisen od ponudbe na zgodovinskem trgu strank. Lukacs ni hotel končati v Hotelu Abgrund, toda nasprotna izbira je bil moskovski Hotel Lux. Za vstop vanj se je moral Lukacs odpovedati svojemu znamenitemu delu „Zgodovina in razredna zavest“, ki je po desetletjih ponovno postalo inspirativno za renesanso kritične misli. Odpovedati se je moral tudi „Blumovim tezam“, s katerimi je zavračal strategijo madžarske KP, ki se je po porazu revolucije 1919 v času Horthyjeve diktature borila na površini za vzpostavitev demokracije, v globini pa za boljševiško diktaturo; Lukacs pa je zahteval, naj se ves boj iskreno koncentrira na vzpostavitev demokracije, nadaljnji program pa naj sledi iz novega stanja. „Blumove teze“ so bile ubeseditev programa Landlerjeve frakcije v KPM in kritika pozicij frakcije Bele Kuna. Iz podobnega razmisleka je kasneje izhajal evrokomunizem. Za vstopnico v Hotel Lux pa se je moral Lukacs temu razmisleku odpovedati. V Hotelu Lux je potem moral sodelovati v samoobtoževanjih in čistkah; svoje spise v sovjetskem eksilu je moral prilagoditi državi gostiteljici, od Stalina inspirirano kritiko Hegla je v „Mladem Heglu“ zavračal s prav vsiljivim sklicevanjem na Lenina in Stalina. Očitno torej tudi ponujena alternativa Hotelu Abgrund ni bila najboljša, a na političnem duhovnem tržišču skoraj edina na voljo. Tudi danes ostaja edino duhovno upanje v Brechtovem stavku iz „Me Ti“: „Mišljenje je nekaj, kar sledi težavam in je pred akcijo.“ Zgraditi je treba tisto tretje, kar ni niti Hotel Abgrund niti Hotel Lux. Več

  • 25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Ljubiti

    Spoštovani, Več

  • Kapo dol

    V Mladini z dne 7. marca 2014 je bilo objavljeno pismo meščana g. Franceta Zupana, ki z veliko naklonjenostjo obravnava delo župana Zorana Jankovića in njegove urbanistične ekipe. Pri tem se obregne kritično ob civilne pobude, ki da g. župana želijo »osebno diskvalificirati in ga napadajo po medijih« vse v želji, da bi Ljubljana še naprej ostala dolga vas. Zanj smo moteč element v mestu, ki z 8.272 podpisi branimo zaščiten predel mesta, hvaljeno, kar evropsko znano ljubljansko tržnico, pomemben del Plečnikove Ljubljane, ki je razglašena za spomenik državnega pomena. G. Zupan očitno podpira gradnjo garaže pod tržnico, s čimer bi poleg domačih predpisov, kršil tudi mednarodna predpisa kot je Granada Convention for the Protection of Architectural Heritage of Europe ter Valleta convention on the Protection of Archeological Heritage. Več

  • Pot v hlapčevstvo

    Knjigo, ki jo je F. Hayek pod gornjim naslovom objavil pred sedmimi desetletji in še vedno velja za »biblijo« neoliberalizma, je M. Štefančič v svojem prispevku uporabil kot izhodišče za zanimivo analizo te ekonomske paradigme. Štefančič o neoliberalizmu ne ve povedati nič dobrega in veliko nas je, ki podobno razmišljamo. Ne manjka pa tudi takih, ki v njegove dogme verjamejo in se po njih tudi ravnajo. Takih je še posebno veliko med bogatimi pa tudi tistimi, ki danes v svetu vladajo. Neoliberalizem povzroča človeštvu vse več škode in zato ne smemo štediti z napori, da se njegovo delovanje omeji, tudi na našem domačem terenu. Nekatere razloge, zakaj večini greni spodobno življenje, izpostavljam v naslednjih vrsticah. Več

  • Izkoriščanje na fakulteti

    Glede na zavajajoč članek vašega novinarja Denisa Vičića z naslovom »Izkoriščanje na fakulteti«, objavljen v Mladini dne 11. 4. 2014, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani podaja naslednja pojasnila in zahteva predstavitev posredovanih dejstev na enak način in v enaki obliki, kot je bil predstavljen omenjen članek. Več

  • Kako utišati ekonomiste?

    Zadnje čase se je v medijih pojavila navedba, da sem kot finančni minister Republike Slovenije nasprotoval ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada Boruta Pahorja je pripravila več verzij zdravstvene reforme. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v svoj program reforme vključil gospod Dorjan Marušič, dr. med. Bralke in bralce revije Mladina želim seznaniti, da je, kot del te reforme, Ministrstvo za finance pripravilo predlog nove javne dajatve s progresivnimi stopnjami. Ta dajatev naj bi nadomestila dosedanjo zavarovalno premijo. Izvedeni so bili tudi vsi izračuni, potrebni za uvedbo te dajatve. Več

  • Bratje po rodu, tujci po misli

    Sem sicer že na smrtni postelji in samo Slovenec... Pa to je katastrofa: postavljati spomenik velezločinu! Smo edini v Evropi, kjer se to lahko zgodi. In za vsem tem zopet stoji Cerkev kot institucija. In kakšno samo zanikanje resnic, ki jih vsak pošten Slovenec dobro pozna... Več

  • Spreminjanje domovine

    Ob ponatisu knjige »Okopi« Janeza Janše je Mladina v št. 13 z dne 28. 3. 2014 v članku »Spreminjanje zgodovine« ponovno obnovila svoj pogled na t. i. »afero Depala vas« iz leta 1994. Bistvo tega članka je osredotočeno v ugotovitvi, da v Depali vasi »ni šlo za nobeno zaroto Milana Kučana, ampak za temeljno vprašanje, kaj je v demokracijah dovoljeno vojski in kaj ni«. V okviru te teme je s posebnim prispevkom z naslovom »Preko meje zdravega razuma« sodeloval tudi g. Milan Kučan. Več

  • Kako smo si podtaknili varnost

    Redno prebiram kolumne Vlada Miheljaka, večinoma z odobravanjem. V Mladini št. 14 z dne 4. 4.2014 pa se mu je pod naslovom »Kako smo si podtaknili varnost« vrinila netočnost. Zapisal je: »V to nekritično miselno falango se je takrat postavila tudi uradna borčevska organizacija in s tem pretrgala dotedanjo naravno zavezništvo s civilno družbo. Izdala je tiste, ki so ji pomagali preživeti v najhujšem protienobejevskem obdobju. No resnici na ljubo, članstvo ni sledilo modremu vodstvu. Kot je takrat poročala Mladina, je skupina starih borcev (Lado Ambrožič-Novljan, Baldomir Bizjak, Franc Črnugelj, Alenka Gerlovič, Ignac Gregorač, Franc Miklavčič, France Pečelin, Tone Premk, Jože Sevljak, Albin Vengust, dr. Branko Vesel in Vlado Habjan) rekla ne Natu in lastnemu vodstvu.« Več

  • Intervju: dr. Dušan Plut

    Ob branju besed vidnega izobraženca dr. Dušana Pluta me preveva občutek, da nič ni, kot bi moralo biti, kot smo hoteli. Več

  • Z Marxom v EU

    Spadam(o) v tisto (tretjo) skupino ’gibanj’, ki jim ustanavljanje strank v nobeni obliki ni cilj, kot je bilo pravilno opisano v pismu stranke Solidarnost (v odzivu na članek z gornjim naslovom, ki je bil objavljen v pismih bralcev v številki 12). Celo več. Smo tisti, ki izhod iz strankokracije vidimo v aktivnem državljanu, ki mu je potrebno omogočiti, da v čim večji meri neposredno politično odloča. Npr. tako, da se mu s spremembo volilne zakonodaje omogoči, da postane odločilen pri izbiri kandidatov vsaj s preferenčnim glasom. In to sem javno izpostavila tudi na ustanovni seji Odbora, kamor sem zašla čisto slučajno in nepovabljena. To, in ne ustanavljanje novih strank, bi morala biti osnovna zahteva vstaj. Da bi zaradi tega morali stati pred parlamentom in vztrajati tako dolgo, da bi spremembe volilne zakonodaje sprejel še parlament v sedanji sestavi. Volitve na stari, klasičen strankarski sistem bodo samo ponovitev istega – in tisti, ki bodo pri tem sodelovali, bodo pač postali ’isti’. O tem, kot tudi o Univerzalnem temeljnem dohodku sem dokaj neuspešno izgubljala energijo na kakšnih treh sestankih Odbora. Kajti njim, Odboru, je bilo od prvega dne jasno, da so se tam zbrali Intelektualci, ki bodo ubesedili (njim!) nerazumljivo kakofonijo zahtev ulice z ustanovitvijo nove stranke. Tako kot so tudi samo oni čutili ’plebiscitarno zahtevo po novi stranki’ – dokler niso te ’resnice’ skupaj z mediji tudi v resnici vzpostavili. Več

  • 70 milijonov evrov proti ministrici

    Avtor članka trdi, da se ZSSS leta 2002 ni postavila v bran takratnemu ministru za zdravje Dušanu Kebru pri njegovem prvem poizkusu ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako se naj ZSSS ne bi bila postavila v bran ministru za zdravje Dorijanu Marušiču leta 2010, ko ga je takrat skušal znova ukiniti. Več

  • Ni časa za igro

    Staš Zgonik je v članku Ni časa za igro zelo nazorno povzel spremembe v prosti igri otrok, ki smo jim predvsem v urbanih sredinah priča v zadnjih dveh desetletjih. Orisal je posledice, ki jih prinaša vse bolj strukturirana in formalizirana otroška igra, kjer cilje določajo odrasli ter obenem narekujejo poti do njihove uresničitve. Več

  • »Bog, narod, domovina«

    P. Petrovčič je objavil krajši članek v zvezi s postavitvijo novega spomenika padlim domobrancem v Grahovem, v katerem navaja tudi del kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. Ker je omenjeni povzetek pomanjkljiv in lahko pripelje do napačnega razumevanja našega stališča, prosimo, da objavite sledečo dopolnitev: Več

  • Delavci

    Grega Repovž je slikovito predstavil zmedo, ki vlada v družbenih odnosih pri nas zaradi drugačnega (lahko bi rekli bolj primernega za meščansko demokracijo) poimenovanja določenih pojmov in pojavov. K temu smo še dodali sramežljivo izmikanje pri sklicevanju na dobre prakse iz preteklosti, ker naj bi bila to nostalgija po časih samoupravnega socializma, to je pa seveda nesodobno, če ne že okvalificirano, da je to težnja vračanja v totalitarizem. Ti pravoverni čuvaji večstrankarskega kapitalističnega sistema so povsem spregledali, da je imel naš samoupravni socialistični sistem vgrajene vse dosežke modernih socialnih držav, razširjene s pravicami zaposlenih pri soupravljanju v podjetjih in pri drugih družbenih zadevah. Ker jim je tuje vse, kar je bilo dobrega v preteklosti, je postala družbeno sprejemljiva praksa, da se položaj zaposlenih pri nas, in tudi marsikje v Evropi, vse bolj prilagaja delovnim in socialnim standardom, ki veljajo za nerazvite neevropske države. Po zdravi pameti in če bi nosilci gospodarskega in političnega odločanja imeli količkaj socialnega čuta do prebivalstva v svoji državi, bi moralo biti ravno obratno. Razviti bi morali vztrajati v mednarodni menjavi z nerazvitimi, da le-ti upoštevajo minimalne socialne in okoljske standarde pri svojih zaposlenih in se s tem prilagajati razvitim državam. Več

  • Z Marxom v EU

    Berem odmev Matjaža Hanžka (Trajnostni razvoj Slovenije) in Solidarnosti in že oba naziva teh strank povesta dovolj, kaj je za Slovenijo in EU ta hip pomembno. Oboje in še marsikaj! Potem pa iskanje, poudarjanje razlik, skorajda obtoževanje in vztrajanje na svojem (programu). Meni, kot državljanu in potencialnemu volivcu levice pomenijo taki prepiri razočaranje in slab zgled za pravičnejšo, bolj solidarno in pošteno državo. Pa saj to vam je menda jasno!? Neko obliko »podrejenosti« temeljni ideji, socializmu, upoštevajoč njegove stranpoti in »uporabo« dobrih praks kapitalizma, boste morali sprejeti, če hočete vsaj za silo vplivati na politiko te države. To, kar zdaj prepočasi dozoreva, ne vliva zaupanja! Morda je tudi preširoko? Poljaki so ustanovili Antiklerikalno stranko in uspeli s tretjim mestom! Mi pa kar socializem in to takoj. No ja, cilj mora biti visok, da kasneje omagaš. Več

  • Marko Golob

    28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Pisma bralcev

    Z Marxom v EU

    Spoštovani g. Hanžek, Več

  • Ministrov boj za šolnine

    V prejšnji številki Mladine je bil v pismih bralcev objavljen odziv rektorja mariborske univerze dr. Danijela Rebolja na članek Ministrov boj za šolnine. V njem sem povzel bojazni, da predlog novega zakona o visokem šolstvu spodbuja širjenje šolnin, dr. Rebolj pa v pismu piše, da je ta bojazen neupravičena. Rektor pravilno navaja, da fakultete danes praviloma ne širijo izrednega študija, ki je plačljiv, na račun rednega, ki je brezplačen, čeprav imajo to možnost. Toda pri predlogu novega zakona je pomembno, da plačljiv ne bo samo izredni študij, ampak bi bil po novem v določenem deležu plačljiv tudi redni študij, ki se bo imenoval polni študij. S tem bodo odpravljene vse lastnosti, zaradi katerih je bil plačljivi študij manj privlačen od brezplačnega: da je potekal le v petek popoldan in v soboto, da so izredni študentje pridobili manj znanja in da niso študirali skupaj z večino študentske populacije. Ministrstvo se ni nikoli argumentirano odzvalo na očitek, da je razlog za to spremembo želja, da plačljivi študij postane privlačnejši. Več

  • Bi-ko-fe

    Bi-ko-fe je postojanka ustvarjalcev elektronske glasbe, ki moti sosede s svojo glasnostjo, tako v lokalu, kot v okolici lokala, kjer po poročanju sosedov trpita tudi red in čistoča. Več

  • Z Marxom v EU

    V odzivu Matjaža Hanžka v prejšnji številki Mladine na kolumno Vlada Miheljaka je več neresničnih trditev in samosvojih interpretacij, ki stranko Solidarnost pred bralci Mladine prikazujejo v podobi, v kateri se ne prepoznamo in ki si je ne zaslužimo. Zato predstavljamo lastni opis poskusov povezovanja na slovenski levici. Več

  • Ministrov boj za šolnine

    Predlog sprememb ZVIS upravičeno dviga veliko prahu, vprašanje pa je ali res tam, kjer bo zakon sprožil pomembne spremembe v razvoju visokega šolstva. Zadnje kritike, ki jih povzema in interpretira Klemen Košak, avtor članka Ministrov boj za šolnine, se osredotočajo na spremembe v delitvi na brezplačni in plačljivi študij. Iz njih je mogoče razbrati bojazen pred širšim odpiranjem vrat šolninam na javnih univerzah, predvsem s tem, da bi se lahko šolnine uvedle tudi za redni, oziroma po novem, polni študij. Več

  • Z Marxom v EU

    Vlado Miheljak je v zadnjih dveh številkah Mladine opozoril na realni problem sektaštva, ki je prisotno na slovenski levici in ki naj bi (po njegovih besedah) temeljilo na »narcisizmu majhnih razlik«. Potrebno pa je opozoriti na dejstvo, da je očitati sektaštvo tistim, ki so se povezali v Združeno levico precej tendenciozno (prav tako kot vzdevek, »najbolj meščanska dvorana«, ki ga je Miheljak namenil Unionski dvorani – pri tem pa pozabil, da se je v njej leta 1941 zgodil zadnji koncert Akademskega pevskega zbora, ki je s svojim deklariranim protifašizmom povzročil prepoved javnih prireditev v slovenskem jeziku in posledično kulturni molk; v Hotelu Union, katerega del je ta dvorana, sedaj poteka delavski prevzem!). Ravno zato se mi poraja vprašanje od koga nas te majhne razlike delijo? Verjetno ne od SD. Morda od LDS? Še bolj zmotno pa je prepričanje, da nas delijo od Solidarnosti, ki je nastala na pogorišču nekdaj največje stranke LDS in je njeno ustanovitev Miheljak pospremil s pozdravom, da je to še en prelomen dogodek. Več

  • Pozor, hud Zmaj

    Najprej diskreditacija nato likvidacija Več

  • Mrhovinarji

    Avtorica članka Urša Marn je med »mrhovinarje«, ki naj bi služili na račun slovenske in drugih slabih bank, na prvem mestu omenila družbo KPMG. Za to navaja dva domnevna dokaza oziroma povezavi. Po prvi naj bi KPMG pri skrbnem pregledu britanskega softverskega podjetja spregledala resne računovodske nepravilnosti in posredno povzročila visoke odpise pri kupcu. Drug primer se nanaša na svetovanje Irske podružnice KPMG slabi banki Irske NAMA, kjer naj bi bil KPMG med rekordnimi zaslužkarji poleg ostalih mednarodnih revizijskih in svetovalnih hiš. Kljub temu pa je Vlada republike Slovenije zaupala revizijo poslovanja DUTB (tako imenovane slabe banke) v letu 2013, prav slovenski izpostavi KPMG. Več

  • Intervju: Luka Mesec

    Luka Mesec, predstavnik IDS, umešča stranko Solidarnost v intervjuju v zadnji Mladini med liberalne stranke in med tiste, ki se zavzemajo za „mehke popravke sedanjega političnega in ekonomskega sistema“. Karkoli si že pod to opredelitvijo predstavlja, je to zanj zadosten razlog, da Solidarnost ni primeren partner za sodelovanje z nastajajočo Združeno levico. Več

  • Srečko Kosovel – pesnik Krasa in revolucije

    V prispevku Marjana Horvata je nekaj stvarnih napak, ki zahtevajo popravek: literarni zgodovinar, omenjen na str. 60, ni Alojz Gspan, ampak Alfonz Gspan; lani pri Beletrini niso prvič doslej izšla Kosovelova zbrana dela, kot prav tako piše na str. 60, pač pa Zbrane pesmi; prvič in doslej edinič so njegova zbrana dela izšla pri DZS v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, in sicer v štirih knjigah (I 1946; II l974; III/1,2 1977); Več

  • Leva roka desni žep

    V zadnji izdaji tednika Mladina, 21. februarja 2014, ste objavili članek novinarja Boruta Mekine z naslovom »Leva roka desni žep«, kjer ste omenjali tudi občino Trbovlje. Ker ste navedli nekaj nepreverjenih informacij, sem jih kot župan Občine Trbovlje dolžan pojasniti oz. demantirati. Zapisali ste »Tudi tokrat, kot so minuli teden razkrili v Eko krogu, občina Trbovlje ni želela aktivno sodelovati pri pritožbi zoper izdano dovoljenje«. Nato ta članek, v delu, ki se nanaša na Občino Trbovlje, zaključujete s stavkom »Z drugimi besedami, za okrog sto tisoč evrov donacij je občina Trbovlje pripravljena spregledati milijonsko ekološko in zdravstveno škodo.« Dela in načina sodelovanja prejšnjega vodstva občine (o.p. čas županovanja Bogdana Baroviča) ne bom komentiral in zanj odgovarjal. Ker pa v članku pišete v sedanjiku in obtožujete občino, da prejema sponzorska sredstva s strani podjetja Lafarge cement d.o.o., vas je potrebno pri teh dejstvih popraviti. Kot sem že mnogokrat do sedaj, bom tudi vam še enkrat zapisal, da v mojem mandatu županovanja (2010-2014) Občina Trbovlje ni prejela niti centa, kaj šele evra, kakršnihkoli donacij s strani podjetja Lafarge cement d.o.o.! Prav tako se doslej nisem z njimi niti pogovarjal o kakršnikoli obliki sponzorstva. Zato so navajanja v članku zavajujoča in neresnična. To dejstvo je razvidno tudi iz finančnih tokov občine, s katerimi lahko kadarkoli dokažem in podkrepim svojo izjavo. Zaradi zgoraj naštetih dejstev vas prosim, da na osnovi Zakona o medijih objavite popravek tega članka. Več

  • Intervju: Luka Mesec

    V 8. številki Mladine z dne 21. februarja 2014 ste v vprašanju, ki ste ga naslovili Luki Mesecu, zapisali »V stranki Zares je pred meseci prišlo do razdora, nekateri so kritizirali evropske institucije, drugi so trdili, da nočejo biti evroskeptiki. …« Želim vas opozoriti, da v stranki Zares v zvezi z evropsko politiko ni prišlo do nikakršnega razdora, zato je takšna označba povsem neprimerna. Verjetno takšno oznako povezujete z odločitvijo Iva Vajgla, da na volitvah v Evropski parlament ne bo kandidiral na listi Zares. Mnenje o tem, da je trenutna politika EU reševanja gospodarske krize napačna so namreč znotraj stranke splošna sprejeta in s tem se je še na konvenciji na Otočcu leta 2012, strinjal tudi Ivo Vajgl. Tudi on je namreč glasoval za resolucijo »Prioriteta je boniteta ljudi« v kateri smo zapisali tudi, da »bomo posledice te zgrešene politike še dolgo plačevali evropski davkoplačevalci«. Na zadnji konvenciji v Slovenj Gradcu so bile te in podobne ocene od EU vsiljene politike varčevanja ponovljene in glede tega ni v stranki nikakršnega razdora. Zakaj se je Ivo Vajgl eno leto po konvenciji na Otočcu, kjer se je s takimi ocenami strinjal, odločil te označiti za evroskeptične in kandidirati s podporo Desus, je sicer lahko zanimiva tema za politične analize, je pa gotovo neumestno to njegovo odločitev ocenjevati kot razdor v Zares. Več

  • Dober dan, socializem

    Janko Lorenci je svojo kolumno, v zadnji številki Mladine, naslovil z: Dober dan Socializem. Zagovorniki kapitalizma, lažne demokracije in sprevrženega pravnega reda pa so Slovence 23 let prepričevali, da je prav socializem kriv za njihovo nesrečo, ki jo doživljajo danes. Dokler pa bo prevladovalo to prepričanje, ki se je, žal med Slovenci kar dobro zakoreninilo, besedi dober dan še ne ustrezata. Saj skrajna desnica prav to s pridom izkorišča za svoje oblastne ambicije. Nezakonito delovanje Udbe, nepravni povojni poboji, preganjanje drugače mislečih ter še zvrhan koš drugih zmot, so za desnico neizčrpni vir za napad na socializem. S tem pa je socializem ne pa akterji tega socializma, ki so v svojih hotenih in nehotenih zmotah v resnici dajali vtis, da je nekaj narobe s socializmom. Zato vsako obujanje socializma po mnenju desnice pomeni enako nevarnost, kot je Hanibalova vojska pomenila za Rim, pred več kot 2200 leti Več

  • Jože Mencinger – intervju

    Jože Mencinger je eden ne ravno številnih ekonomistov, ki se z dogmami – te so v ekonomski teoriji in politiki vse bolj cenjene - le malo obremenjuje, zato pa več stavi na zdravo kmečko pamet. Njegova strokovna razmišljanja o aktualnih družbenih problemih so zato vedno zanimiva in jih ne gre prezreti. Slednje velja tudi za vsebine, ki jih je predstavil v zgoraj citiranem intervjuju. Še posebno je aktualna njegova misel, da sodobni kapitalizem spričo nezadostnega tržnega povpraševanja brez vse bolj obsežnega kreditiranja ne more delovati, po drugi strani pa ga prav to kreditiranje potiska v vse globlje in dolgotrajne krize. Še pred četrt stoletja se je to težavo po mojem razumevanju razmeroma uspešno obvladovalo s tremi mehanizmi: z močnejšim obdavčevanjem dohodkov od kapitala, z omejevanjem prostega pretoka blaga med državami in z inflacijo, ki je prekašala nominalne obrestne mere. Neoliberalna ekonomska politika je ta rešilni pas proglasila za trgu škodljivega – v resnici je predvsem oteževal bogatenje na podlagi lastnine - in ga je učinkovito pospravila. Ena posledic je tudi sedanja splošna gospodarska kriza, ki ji ni videti konca. Več

  • Corruptio Medicus

    Popravek Več

  • Čas je za New Deal!

    Ni običajno, tudi sam sem bolj redkobeseden v tej smeri, tokrat pa ne smem(o) mimo v slogu muhe enodnevnice: Marcelu Štefančiču, jr. navdušeno čestitam za odličen članek pod gornjim naslovom v Mladini! Kaj članek, gre za nacionalni program, za program vlade, za (novo) koalicijsko pogodbo, strela, za t. i. tolikanj omenjano »tretjo pot« … Več

  • Minister ostaja?

    Kandidatka za ministrico za zdravje Alenka Trop Skaza je marsikoga presenetila s svojo izjavo, da ministrsko mesto lahko takoj zapusti, če bo zaznala, da stvari ne bo mogoče peljati v smeri reševanja problem zdravstva. Kako razumeti to izjavo? Sam sem jo razumel kot opozorilo svojim bodočim kolegom-ministrom in predsednici vlade, da se misli resno lotiti svojega dela. Tako kot mnogi v Sloveniji, je najbrž tudi ona ugotovila, da ministri kar prevečkrat dajejo vtis, da se ne zavedajo resnosti položaja v katerem je Slovenija. Zato jim vnaprej sporoča, da pričakuje ustvarjalno sodelovanje v skupno dobro prebivalcev Slovenije, sicer bo odstopila in odgovornost bo njihova. Njej to ne bo težko najti službo, saj je uveljavljena strokovnjakinja, hudo bo pa za tiste, ki iščejo simpatije pri volivcih. Več

  • Strah pred starši

    Avtor članka Klemen Košak je v prispevku izpostavil do nedavnega uveljavljeno prakso vrtca iz Ljubljane, ki je dajal staršem v podpis soglasje, da se lahko njihov otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami. O omenjeni praksi sem že slišala od znancev, predstavljeni članek pa mi je dal o tem nekaj več informacij. Dogajanje me ni presenetilo, saj je le odraz stanja v naši družbi in kaže med drugim tudi na odnos do drugačnih, ter na nerazumevanje vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajne vrtce in šole. Še več oblika soglasij postavlja v nelagoden položaj tudi starše podpisnike in na nek način širi nestrpnost. Več

  • Intervju: Ljudmila Novak

    Stric iz Murgel je pred leti dejal, da potrebujemo, tako kot levico, tudi žlahtno desnico. Vse kaže, da smo ji sedaj zelo blizu. Zadnji intervju predsednice Nsi zbuja upanje, da smo jo končno le dobili. Tudi Mladina je to zaslutila in ji ponudila razgovor. Novakova je korajžno šla, v ne preveč prijazni »brlog« na pogovor, čeprav ima tam ne preveč prijazno skovanko iz svojega imena. Povedala je mnogo novega, kar doslej iz ust desnice še nismo slišali. Zelo smela je ugotovitev, da je tudi desnica doslej uporabljala fašistične metode, in da je zgodovino treba prepustiti zgodovinarjem, ne pa je zlorabljati za politični kapital in razpihovanje ideološkega sovraštva. Še posebej pa je važna njena ugotovitev, da je SDS preostali del desnice izrabljala v svojo korist. Tudi namig, da je desnica, ki jo predstavlja, pripravljena na sodelovanje z levico je nekaj novega. Zadnji čas. Če bodo s podobnimi stališči soglašale tudi druge stranke,verjamem, da bodo na naslednjih volitvah dobile veliko podpore. Dejstvo namreč je, da Slovenci stari manj kot 85 let z drugo svetovno vojno nismo imeli opravka. Sedanja politična garnitura, pa je bila sploh rojena po letu 50 ali še kasneje. Če bo gospa Novakova pri teh stališčih vztrajala, bomo lahko rekli, da imamo žlahtno desnico in da se nam obetajo boljši časi. Upajmo, da res. Več

  • Izjave

    Spoštovani, Več

  • Veliki režiser

    Marko Apih (Mladina, 31.1.2014) se priduša nad mojo rabo pojma titofili in mi podtika nekakšen fanatizem. Več

  • Res nedolžen?

    Že osem let se v slovenskih medijih piše in govori o Patrii. Piše in govori se o resnici. Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom je v Mladini novinar Mekina napisal: Resnica o Patrii. Več

  • »Tesnobnost časa?«

    Zgodovinar Božo Repe se v svojem obsežnem spisu dotika številnih tem, od katerih večina nima neposredne zveze z interpretacijo Pučnikovega dojemanja dogodkov pred četrt stoletja, ki je vplivalo na Pučnikovo izjavo novinarjem v Ljutomeru. V svojo razlago »za(u)darjanja ideologije izbrisa«, ki jo izvaja iz Pučnikovega ljutomerskega pogovora z novinarji, me Božo Repe tudi tokrat ni prepričal. Med Pučnikovim v Ljutomeru predlaganim načinom dodeljevanja slovenskega državljanstva brez avtomatizma ter z uvedbo meril – ta način tako ali tako ni bil realiziran – in kasnejšim »izbrisom«, pri katerem je bil brez meril uporabljen avtomatizem odvzema statusa prebivalcev, je namreč bistvena razlika v vseh segmentih (Pučnik / »izbris«: dodeljevanje državljanstva / odvzem statusa prebivalca; avtomatizem ne / avtomatizem da; merila da / merila ne). Več

  • Hi-tech šivilje

    Vidi Vukolič, prvi ženski, ki je po 125 letih obstoja vodila Predilnico Litija, je 20. januarja 2014 potekel mandat direktorice. Več

  • Izjave

    Spoštovani gospod Kenda, Več

  • Zveza borcev ni strankarska organizacija

    V reviji Mladina z dne 31. 1. 2014 je dr. Igor Lukšič v intervjuju med drugim izjavil tudi: »…imamo Zvezo borcev, ki se ukvarja s politiko in ki po podpori Jankoviću sedaj razmišlja o tem, da bi šla na volitve s svojo listo.« Več

  • Intervju Igor Lukšič

    Pravljičarska manira nekaterih politikov in nekaterih medijev, da prilagajajo dejstva tako, da njihova zgodba dobi ustrezno poanto, je očitno prevzela tudi Igorja Lukšiča. Kot edini med politiki znotraj parlamentarnega spektra, ki dosledno skuša diskreditirati ustanavljanje novih strank, je tako v intervjuju za Mladino (31.1. 2014) povedal naslednje: Več

  • Izjave tedna

    Ponedeljek, 13. januar, intervju z g. Jocom Pečečnikom (Delo, str. 10, Ozadja): „Iskreno mi ni bilo nikoli jasno, kaj dela Institut Jožefa Stefana in kaj delajo tehnološki parki. Vem, da so tam ljudje v belih haljah z značilno poraščeno brado, ki nekaj delajo in razvijajo, vendar pa nisem nikoli razumel, zakaj to ne pride v naše tovarne. Ti ljudje so evidentno vrhunski strokovnjaki in evidentno razvijajo vrhunske produkte. Kje se zalomi? Zakaj nekdo na vladi ne gre na Štefana, ki se financira iz državnih virov in pogleda, katere sektorje imajo, za kemijo, tehniko itd., in jim reče, dajte podjetjem produkte, ker jih nimajo. Ta most ni bil nikoli postavljen. Tam notri je važno samo, koga boš zaposlil, kdo bo dobil evropska sredstva in kdo neki projekt, da se bo lahko nekaj let grel v laboratoriju. Outputa pa nikoli nisem videl.“ Več

  • Veliki posli

    Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) se je minuli teden odzval na naš zapis, da je v letu 2012 tudi sam lobiral za TEŠ6, oziroma za pridobitev državnega poroštva. Zapisal je, da je „novinar očitno prezrl dejstvo, da sem bil v času, ki ga omenja, še direktor družbe Te-Tol, ki nima nikakršne povezave ne s HSE, kjer sem mandat nastopil 5. 11. 2012, ne s TEŠ6.“ Več

  • Veliki režiser

    Zgodovinar Jože Dežman za svoj poklic deplasirano udriha po reakcijah na podelitev nagrade Jožetu Možini – v maniri »pogromaštva«, ki ga sam obsoja. »Spet gre za brutalen napad na resnico. Prav to v filmu o P.O. moti ideološke skrajneže na Mladini ...«. Na kaj se ta kontroverzna izjava sploh nanaša? Kdo napada »resnico«? Resnica je samo ta, da je dokumentarec slab. Več

  • Juhu, maščobe!

    Spoštovani! Več

  • Pravi zgodovinar?

    Z zamolčanjem, lažjo in nevednostjo lahko delu prebivalstva, ki hlepi po novih resnicah, pravilno ideološko usmerjeni zgodovinarji pričarajo nova dejstva. Več

  • Pravi zgodovinar?

    V tedniku Mladina je bil 3. januarja 2014 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom »Pravi zgodovinar?«, ki se nanaša na Zoisovo priznanje, ki sem ga spodaj podpisani lani novembra prejel za znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja. V njem uvodoma navaja, da je bila podelitev tega priznanja »vprašljiva z vidika znanstvenih dosežkov in objektivne vrednosti njegovega raziskovalnega dela«. Pri tem navaja, da sem Zoisovo priznanje dobil »zaradi življenjskega dela pri raziskovanju povojnih pobojev…«, kar pa ne drži, ker v obrazložitvi tega ni napisanega. S problematiko povojnih pobojev v Sloveniji se namreč sploh nikoli nisem izrecno ukvarjal. Področje mojega raziskovalnega dela so predvsem povojne zaplembe premoženja, politični sodni procesi, koncentracijska in delovna taborišča ter povojni izgoni prebivalstva. Več

  • Bi-ko–fe

    V Portretu pišete, da najemniki lokala Bi-ko-fe, Jure, Peter in Stojan, s svojim delovanjem ustvarjajo prostor, ki opravlja funkcijo kavarne pa tudi kulturne hiše za ustvarjalni del mlajše generacije. Odlično! S tem se sosedje lahko strinjamo, v kolikor je mišljeno na delovanje lokala v času, ko ni koncertov in hrupne glasbe. In takšnega ga pozdravljamo. Več

  • Veliki posli

    V Mladini je bil 17. januarja 2014 objavljen članek Petra Petrovčiča »Veliki posli«, v katerem med drugim piše, da »je leta 2012 okoli predsednika vlade, ministrov in poslancev veliko hodil šef energetike iz SDS Blaž Košorok.« Ta navedba se nanaša na lobiranje za državno poroštvo za pridobitev posojila EIB za gradnjo TEŠ 6. Več

  • Koliko je televizijo stal film o Pedru Opeki?

    Te dni mineva 10 let kar je Zveza Borcev s pomočjo manipulacij v tedniku Mladina napadla Jožeta Možino, ki je s člani našega krožka Moč preživetja posnel film Zamolčani – moč preživetja. Takrat so »zdrave sile« umaknile film s sporeda in ga skušale cenzurirati – in po desetih letih se zgodovina ponavlja. Spet gre za brutalen napad na resnico. Prav to v film o Pedru Opeki moti ideološke skrajneže na Mladini in v nekaterih drugih medijih. Več

  • Denar z neba

    V zadevnem članku je Klemen Košak zapisal, da sem podpisani »direktor Pedagoškega inštituta«. To funkcijo sem res opravljal od konca l. 1986 (ko sem prenehal z urednikovanjem pri Mladini) do prve polovice l. 1993. Zdaj je direktorica inštituta doktorica matematike Mojca Štraus. Sicer pa na kratko dopolnjujem poante dokaj korektnega Košakovega članka, če odštejem to, da se ni povsem distanciral od nekaterih klišejev kot npr. o »odvečnosti« razvijanja državljanske vzgoje ali o tem, da bi »lahko denar porabili za kaj drugega«, resnica pa je, da bi ga težko, ker ni mogoče kar tako izpolniti zahtevnih evropskih kriterijev. Več

  • Intervju: Mitja Gaspari

    Intervju z nekdanjim finančnim ministrom, bivšim guvernerjem Banke Slovenije in kandidatom za predsednika države, g. Mitjem Gasparijem, objavljen v Mladini 3.januarja, je gotovo vreden branja, saj pripoveduje o mnogih zablodah in dogodkih na njihovi podlagi, ki so povzročili krizo in tudi zavore, zaradi katerih se težko izkopavamo iz nje. Toda od osebe tega ranga bi pričakovali, da je v svojih analizah dosledna in da ne negira v naslednjem odgovoru stališče, ki ga zagovarja v predhodnem. Več

  • Corruptio Medicus

    V članku z naslovom Corruptio Medicus, v katerem sem pisal o korupciji v zdravstvu, sem v zaključku omenil primer podjetja Ortolab. Zapisal sem, da je decembra v Slovenj Gradcu nastal medicinski diagnostični center MDC Ortolab. „Gre za že drugo istoimensko podjetje družine Plešivčnik; prvo je ustanovil dolgoletni direktor slovenjgraške bolnišnice Drago Plešivčnik. Slednje je zadnji dve leti in pol posle sklepalo skorajda izključno s slovenjgraško bolnišnico...“ Soustanovitelj omenjenega podjetja je res Drago Plešivčnik, vendar ne „dolgoletni direktor“ Drago Plešivčnik, temveč njegov vnuk z istim imenom. Prizadetim se za pomoto opravičujem. Več

  • Kot damice svoje čare

    Nacionalni interes mora biti vodilo za trajnostni razvoj vsake države. Pri nas je na slabem glasu, ker so nacionalni interes politiki že ob prvi napovedi po nemarnem opljuvali in zavrgli, zato v resnici tudi še nikoli in nikjer ni bil uveljavljen. Sedaj pa nas oblast vztrajno zavaja, da je država povsod slab gospodar. Politični mešetarji vidijo rešitev za vse naše težave samo še v razprodaji ter privatizaciji vsega državnega premoženja. In celo naših največjih vrednot. V priprave na nove finančne orgije so pritegnili še nekatere ekonomske in pravne veljake. Oni že vedo, zakaj bo za njih to dobro in tudi donosno. Več

  • Pučnikova odgovornost

    V članku s tem naslovom zgodovinar Božo Repe na osnovi v Delu pred triindvajsetimi leti objavljenega pogovora z Jožetom Pučnikom v Ljutomeru slednjemu pripisuje ciljano zagovarjanje ideologije »izbrisa«. Sama – tudi zgodovinarka – o Pučniku nimam ne izrazito pozitivnega ne izrazito negativnega mnenja, glede »izbrisa« pa verjamem, da je bil napaka in da je bila z njim prizadetim storjena krivica. Več

  • Pučnikova odgovornost

    Dr. Boža Repeta je „v žaru polemike“ precej zaneslo - namesto o tem, o čemer se midva (morda) ne strinjava, raje „polemizira“ z menoj o tem, o čemer misliva enako, in mi tu pripiše stališče, s katerim ni težko polemizirati. Domnevam, da to ni bilo zavestno podtikanje, le lapsus iz površnosti. Več

  • Mala zgodba

    Urednik piše o Jakičevih grehih v zvezi z nerealizirano pogodbo z Grepom, kolikor razumem, upravičeno in zaključi: »… Odstopiti morata takoj. Janković ne more biti več župan, Jakič pa ne minister.« Več

  • Popravek

    V prejšji številki Mladine sem v članku z naslovom „Teža ekspertiz“ pisal o dragi analizi ekonomista Jožeta P. Damjana, ki jo je naročila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) in ki je bila nato podlaga za odločbo Agenciji za varstvo konkurence (AVK), po kateri naj bi Telekom Slovenije oziroma Mobitel mobilni paket Džabest ponujal po nepoštenih cenah. Odločbo, ki jo je minuli mesec vrhovno sodišče razveljavilo, ni izdala AVK pod vodstvo Janija Soršaka, kot sem napačno zapisal. Odločba je bila izdana leto dni in skoraj 3 mesece po tem, ko je gospod Soršak že zapustil položaj varuha konkurence. Vsem prizadetim se za napako opravičujem. Več

  • Tokrat pa zares?

    Tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec je 16. decembra v pismih bralcev zapisal, da informacija o ukinitvi ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab znotraj RKC ni točna, »saj so slovenski škofje 17. junija 2013 potrdili delovanje omenjene skupine in imenovali tri nove člane.« Več

  • Intervju: Dr. Damjan Mandelc

    V Mladini z dne 6.12.2013 je dr. Mandelc izjavil: TRS-u, Demokratični stranki dela in drugim sorodnim gibanjem in iniciativam že od januarja ponujamo sodelovanje pri oblikovanju nove politične sile. Ponudba še velja. Več

  • Ko se poleže hrup zaradi pogreba

    Ob pogrebu Nelsona Mandele se je sama po sebi pojavila asociacija na Titov pogreb. In temu sledi neizogibna ocena Titove politične dediščine. V tej zvezi bi rad bralke in bralce Mladine seznanil s svojimi izkušnjami glede Titovega ugleda v arabskem svetu. Kot finančni minister Republike Slovenije sem bil kar nekajkrat tako ali drugače v stiku s predstavniki tega sveta in moram reči, da se na Tita sklicujejo izrazito domače. Kot na del njihove zgodovine, ne le naše. Na najvišji ravni, na primer, sredi razgovora citirajo kaj, komu, kdaj in kje je Tito rekel. Mislim, da jim je Tito pomagal povrniti samopodobo in samozavest. Potem pa so hitro naredili tudi red kar se tiče svoje nekdanje kolonialne podrejenosti. Zato ga tako upoštevajo in ohranjajo v spominu. Zanimivo je, da se v Sloveniji srečujemo z obratnim procesom. Pri nas namreč teče obsežna medijska kampanja z očitnim namenom slovenskemu prebivalstvu odvzeti samopodobo in samozavest, da bo sprejelo razprodajo svoje infrastrukture in strateških podjetij, na katerih temelji konkurenčnost našega gospodarstva. Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani. Tudi, če je katera od teh kraj, ki jih razpihujejo mediji, resnična in bo dobila ustrezen sodni epilog, ni potrebe, da razprodamo Slovenijo. Če se bo to zgodilo, boste namreč spoznali, da v ozadju čakajo precej večji kalibri od teh, zaradi katerih se »sekiramo« sedaj. Več

  • Banke vzamejo svoje

    Popravek Več

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    Polemike so - vsaj na prvi pogled - pogosto povsem brezplodna stvar: oba protagonista se do kraja ne zbližata niti za milimeter, nekritični podporniki enega in drugega pa od polemike pričakujejo samo, kako bo „naš“ čim bolje zabil onega drugega. In mnenjske razlike med njimi se tako le še povečujejo. Uporabljena argumentacija sicer včasih vendarle nekoliko vpliva vsaj na tisto sredino vmes med obema „taboroma“ - to je tisto drobno upanje, zaradi katerega se sam občasno spustim v kakšno polemiko s tistimi „na nasprotnem bregu“. Več

  • Tokrat pa zares?

    Spoštovani, Več

  • Doktrina šoka

    Borut Mekina je zelo nazorno prikazal potek stresnih testov v bankah in probleme, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Ob načinu izvajanja testov in ob ceni, ki jo je morala Slovenija za to plačati, se postavlja vprašanje ali res ni moglo biti drugače in ceneje. Zato bi bilo prav, da bi pristojni organ(i) izdelal(i) poročilo o samem poteku pogajanj slovenskih predstavnikov z EU pred začetkom izvajanja stresnih in med samim potekom. Doslej je o vsem tem bila »bančna skrivnost«, kot je tudi večina drugih pogajanj slovenskih predstavnikov z EU. Močno me zanima tudi, če so slovenski pogajalci doslej že opazili, da nasprotna stran, ki nastopa z avtoriteto neke mednarodne združbe, recimo EU, ni nujno tudi taka strokovna avtoriteta za zagovarjanje stališč te združbe. Zato se, ob primerni vztrajnosti in ustreznih strokovnih argumentih da tudi ovreči marsikatero njihovo zahtevo. Res je, da je naša nemoč v veliki meri posledica slabega finančnega in gospodarskega položaja, toda, menim, da je tudi posledica pomanjkanja samozavesti. Več

  • Brezplačno ali zastonj?

    Odvetnik Marko Zaman je prejšnji teden zatrdil, da v nasprotju z zapisanim v članku »Brezplačno ali zastonj?« pri pripravi besedila zakona o sistemski razdolžitvi ni sodeloval ter da niti kot fizična oseba, niti kot odvetnik, niti kot s. p. ni prejel plačila. Kljub temu še dodaja, da je bilo njegovo svetovanje pri tem zakonu »vsekakor pro bono«. Več

  • Intervju: Dr. Damjan Mandelc

    Izjave dr. Damjana Mandelca v intervjuju v zadnji Mladini (Med vstajniškimi skupinami je programska podobnost. Ni jasno, zakaj nekatere vstajniške skupine tega ne priznajo in raje kot podobnosti iščejo razlike), ki se nanašajo na Stranko TRS, potrebujejo nekaj dopolnitev. Več

  • »Korupcija je stanje duha.«

    V prispevku Korupcija je stanje duha, Mladina št 49, z dne 7.12.2013, stran 21, je namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) Rok Praprotnik izjavil: „Enako kot za Janšo velja za ljubljanskega župana. Trdno sem prepričan, da če bi mu njegova neposredna okolica, njegov krog, povedala, da je nesprejemljivo, da na njegov osebni račun prihaja denar od mestnega gradbinca, ne bi mogel zdržati na mestu župana. Ampak njegov krog ima od njega koristi in enake vrednote, kot jih ima sam. Zato ostaja.“ Več

  • »Korupcija je stanje duha.«

    V članku z naslovom „Korupcija je stanje duha“, ki je bil v Mladini objavljen 06. decembra 2013, se je g. Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu, obregnil ob časopis Dnevnik in neimenovanega urednika ali urednico, ki da naj bi želel z njim trgovati z informacijami v zameno za drugačno pisanje o komisiji. Njegovo izjavo je v kolumni z naslovom „Krjaveljj“ v isti številki Mladine „nadgradil“ g. Vlado Miheljak. Iz obeh prispevkov bi bilo mogoče sklepati, da se očitki o domnevnem poskusu trgovanja z g. Klemenčičem nanašajo na odgovorno urednico Dnevnika, kar nekateri vpleteni razlagajo tudi neuradno, zato se je na nas v zadnjih dneh v zvezi s tem obrnilo več ljudi. Gre za popolnoma neresnične izjave, katerih cilj je diskreditacija Dnevnika, očitno zaradi maščevanja, ki iz nerazumljivih razlogov temelji na osebnih zamerah. Več

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    Na mojo kolumno z zgornjim naslovom se je oglasil Matevž Krivic in izrekel nestrinjanje z mojo oceno Pučnikove soodgovornosti za izbris 25.000 na dan osamosvojitve stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Matevž Krivic oporeka moji tezi in to podkrepi z vrednostno sodbo, da je Pučnik pač bil »pošten in odkrit človek«. Morda je res bil, morda ne. Vsekakor je bil po moji oceni bolj odkrit kot pošten. Namreč deset dni po Izjavi o dobrih namenih Skupščine RS, 16. decembra 1990, je na zborovanju v Ljutomeru med drugim povedal: Več

  • Brezplačno ali zastonj?

    Spoštovani, Več

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    V nedavno objavljenem članku v sobotni prilogi Dela „Koliko krivice izbrisanim res popravlja ta zakon“ sem ob „Virantovem“ zakonu o povrnitvi škode izbrisanim na začetku zapisal, da „se ne poslanci ne širša javnost še danes ne zavedajo pravih dimenzij te sramote, ki so jo Sloveniji s tem dejanjem politiki priredili“, dalje, da je zaradi zavajanj vseh, tudi levih politikov „širša javnost, tudi njen dobronamerni del, zaradi vsega tega precej dezorientirana in se sprašuje, kdo ima tu prav in kdo pretirava“ - in da je resnica „skrita za devetimi vijugami te pravno izredno zapletene zgodbe, kar ponavljam že dvanajst let, pa mi nihče ne verjame, ne nasprotniki ne zagovorniki poprave krivic izbrisanim ..., (ker si) oboji domišljajo, da problem poznajo in razumejo, a ga žal ne“. Nič čudnega torej, če se je v eni od teh devetkrat devetih vijug te skrajno zapletene zgodbe malo „izgubil“ tudi Vlado Miheljak, ko je odgovornost za izbris naprtil dr. Jožetu Pučniku. Več

  • Spomladansko čiščenje

    V zanimivi razpravi o času in obsegu potrebne dokapitalizacije poslovnih bank na Slovenskem je treba upoštevati, da so bile v obdobju zadnje finančne krize (2009 in naprej) zahteve regulatorja (Banke Slovenije) po dokapitalizaciji poslovnih bank deloma v državni lasti takoj in v celoti upoštevane in da pri tem v NLB strateški partner, KBC, ni sodeloval. Če bi sodeloval z ustreznim deležem, se tudi investicija države za dokapitalizacijo, po standardih Eurostata, ne bi štela v slovenski javnofinančni primanjkljaj. Brez zahteve regulatorja (Banke Slovenije) pa dokapitalizacija ne bi bila izvedljiva. Država na skupščini delničarjev ni imela dovolj glasov. Več

  • Deset tisoč evrov za Tino Maze

    Popravek Več

  • Obrat v glavah

    Slovenija je iz krize! Ne verjamete? Pa poglejmo. Zadnjih 20 let so v Sloveniji vsi, ki kaj pomenijo, razvijali strategijo razvoja, ki bo postala svetilnik in zgled vsem, kako naprej. Trudili so se levi, desni, sredinski, zeleno pikčasti, najsposobnejši menedžerji, ljudje z doktoratom in brez, predsedniki zbornic itd. Več

  • Kdo je tu nor?

    Sedaj že nekdanji minister RS za gospodarstvo, član PS, Stanko Stepišnik je, kakor piše filozof Boris Vezjak, krepko nejevoljen zaradi poplave filozofov in klatežev, ki kazijo sicer neizpodbitno lep videz dežele na južni strani Alp. Več

  • Prodano!

    Ljudje se samo čudijo, če imajo bližnje srečanje s kakšnim bedastim zakonom, čeprav so ga sprejeli visoko šolani in izbrani ljudje v parlamentu. Vsi dobro vemo, da se tam ničesar ne zgodi brez razloga. Toda, kako je mogoče, da poslanci po dolgi proceduri nazadnje brez sramu hudo pohabijo resnico in zatolčejo našo pravico? To umazano delo opravijo lobisti za kapital in za druge hudodelske združbe, zato jih neuko ljudstvo meče v isti koš s prevaranti, mešetarji in mafijo, čeprav je med njimi verjetno razlika. Več

  • Veliko denarja za malo pridelka

    Odločil sem se, da je potrebno pokomentirati zagovarjanje uporabe gensko spremenjenih organizmov in integrirane pridelave vašega novinarja Staša Zgonika. Tokrat se je lotil subvencij, ki so namenjene ekološkemu kmetovanju. Na moje presenečenje je podal kar nekaj ugotovitev, ki seveda mečejo slabo luč na subvencije ter njihovo uporabo, ne pa na ekološko kmetovanje samo. Tudi jaz se strinjam s tem, da se subvencije izkoriščajo in da je to slabo za vse nas. Tudi ekološko kmetovanje je postalo pravi posel za veliko „nepristnih“ pridelovalcev. Zato pa je potreben predvsem nadzor nad prejemniki subvencij, predvsem tistimi, ki dobivajo tako visoke subvencije samo zato, da imajo travnike! Zmotilo pa me je, da je na koncu članka zapisal trditev v zagovor integrirani pridelavi, kjer naj bi bila uporaba sintetičnih pesticidov res le še zadnja možnost, ne pa neomejena vsakdanja praksa. Ta trditev ne bo držala, ter kaže na to, da ljudje sploh ne vedo kaj pomeni integrirana pridelava. V takšni pridelavi se po navadi uporabljajo umetna gnojila in pesticidi, kjer pa je določena zgornja meja, ki je po navadi zelo visoka. Ker pa je za zemljo in njene prebivalce seveda najbolje, da ne zaužije nobenih strupov, mora biti zgornja meja nič. Več

  • Krizni dobičkarji

    Brez Mladine bi živeli v še večji nevednosti in ploskali vladi za lumparije, ki nas drago stanejo. Slovenci imamo res smolo, da volimo same nevretenčarje. Ne vem, kako nam to uspeva, znova in znova. Pa tako smo se veselili rešitve izpod beograjskega ’’jarma’’. Zdaj pa nasedamo pravljicam o sveti Trojici. Oče, Sin in sveti Duh polnijo medije in balon že mesece. In ko princeska dahne ’’ne bo je v Sloveniji’’ (čeprav je že bila), se nam mlinski kamen odvali z vratu. In kar je osnovni namen vlade, da ji zaploskamo od navdušenja, ker nas je obvarovala pred viharjem. V kozarcu vode. Več

  • Veš, nadškof, svoj dolg?

    Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec se je v prejšnji številki Mladine odzval na naš zapis, da izmed vseh 42 registriranih verskih skupnosti zgolj katoliška cerkev (RKC) ne oddaja letnih poročil AJPES-u. Zapisal je, da RKC po kanonskem pravu in na podlagi mednarodnega sporazuma s Svetim sedežem posluje prek SŠK. Zaradi tega »pravni subjekt Katoliška Cerkev« letnih poročil ne oddaja, jih pa oddaja SŠK ter tudi vseh 800 različnih, samostojnih pravnih oseb, vsaka zase, ki sestavljajo RKC v Sloveniji. Več

  • Veš, nadškof, svoj dolg?

    Novinar Borut Mekina je v članku Veš, nadškof, svoj dolg, objavljenem v tedniku Mladina dne 25. oktobra 2013, zapisal, da Katoliška Cerkev ne oddaja letnih poročil AJPES-u. Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pojasnjujemo, da Katoliška Cerkev po svojem kanonskem pravu ter v skladu z mednarodnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem posluje preko SŠK in zato za pravni subjekt Katoliška Cerkev na AJPES ni oddajala letnih poročil. Znano je, da Katoliško Cerkev v Sloveniji sestavlja več kot 800 samostojnih različnih pravnih oseb, ki v svojem imenu vsako leto oddajajo omenjena poročila. Tako tudi SŠK, kot reprezentativni organ Katoliške Cerkve v Sloveniji, redno oddaja letna poročila na AJPES. Več

  • Striženje na balin

    Pod gornjim naslovom je Urša Marn v Mladini objavila aktualen prispevek, v katerem razkriva problematičnost rešitve iz novele zakona o bančništvu, ki se nanaša na bančne hibridne in podrejene obveznice. Te obveznice, ki so jih izdale banke v sanaciji, naj bi bile namreč odslej izenačene s kapitalom, kar praktično pomeni, da so obveznice treh večjih bank v večinski lasti države (NLB, NKBM in Abanka) postale brez vredne in so torej njihovi lastniki na podlagi zakona »ostriženi na balin«. Marnova očita zakonodajalcu oziroma posredno predlagatelju zakona, torej finančnemu ministru, po mojem razumevanju predvsem troje: Več

  • Metulj

    Socialdemokratska vlada leta 2009 globine in širine finančne krize ni podcenila. Za zaščito slovenskega finančnega sistema smo uvedli 100% državno garancijo na hranilne vloge, praktično neomejeno (limita je bila 12 mrd. €) državno garancijo za kredite, ki bi jih slovenske banke najele na mednarodnem bančnem trgu, garancijo za kredite podjetjem (limita 1.2 milijarde evrov), garancijo za kredite prebivalstvu (limita 0.3 mrd. €), dokapitalizirali smo Slovensko izvozno in razvojno družbo – SID (0.16 mrd. €) in z depoziti države smo nadomestili upad depozitov v poslovnih bankah zaradi začetka procesa t.i. bančnega nacionalizma v državah EU (velike banke so kredite z mednarodnega medbančnega trga hitro premikale v domače države). Tako so se pomladi 2009 depoziti države v poslovnih bankah na Slovenskem povzpeli na več kot 3 mrd. €. Več

  • Proti splavu tudi v šoli

    Spoštovani gospod Peter Petrovčič, Več

  • Nasilje

    Grega Repovž je v uvodniku 42. številke tednika Mladina v kolumni z naslovom Nasilje obtožil Rogovce in konkretno Socialni center Rog, da smo izvedli akcijo v galeriji Alkatraz na Metelkovi, ki je po njegovem nesprejemljivo nasilno dejanje. Aktivisti in aktivistke Socialnega centra Rog te obtožbe zavračamo in izjavljamo, da tega dejanja nismo niti načrtovali niti izvedli. S tem sporočilom ne želimo komentirati te akcije, zgolj zanikamo naše avtorstvo in udeležbo v njej, saj želimo, da jo artikulirajo tisti, ki so jo dejansko izpeljali. Obenem obsojamo policijsko logiko kolumnista, ki je na ravni bivšega ministra za notranje zadeve Gorenaka, ki je v času mariborskih vstaj zahteval distanciranje od “nasilnih” dejanj vstajnikov, da bi prikril, da je vlada in policija v času druge in tretje mariborske vstaje izvedla državni udar. Več

  • Celovški dvori

    Popravek Več

  • Slovensko-srbski pakt

    Spoštovani! Več

  • Tomaž Wirth

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Kreatorka najboljšega sveta

    Tedensko filigransko analiziranje delovanja g. Jankoviča oz. PS je že skoraj podzavestno, rutinski odziv pisca skozi prelite povedi, kot je moje vsakodnevno jutranje nastavljanje skodelice pod kavni avtomat. Več

  • Slovensko-srbski pakt

    Spoštovano uredništvo! Več

  • Uplinjevalnik zemeljskega plina

    Pred dnevi je Evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014-2020, katerim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti 5 milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti je cca 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljskega, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj lokacijo Italija poišče v soglasju s Slovenijo. Več

  • Padli angeli

    Največja finančna transakcija Rimskokatoliške cerkve v zgodovini je bilo izplačilo Mussolinijeve države Vatikanu po podpisu Lateranskega sporazuma 1929 leta. Vatikan je takrat za ozemlja Papeških držav, ki si jih je po Risorgimentu prilastila Kraljevina Italija, iztržil 750 milijonov lir v gotovini ter eno milijardo lir v državnih obveznicah. Šlo je za sanjski znesek nekih 90 milijonov tedanjih ameriških dolarjev, ki je postal osnova vatikanskega finančnega imperija. Po današnjem tečaju bi šlo danes za vrednost ene milijarde dolarjev. »Zapitek« slovenske RKC v aferi »mariborska nadškofija« po vsej verjetnosti za nekajkrat presega znesek, ki ga je po Lateranskem sporazumu 1929 Kraljevina Italija izplačala Vatikanu. Pa je Slovencev tridesetkrat manj kot je prebivalcev Italije. Podatki, ki se vrtijo v javnosti glede finančne luknje slovenske RKC, pričajo da gre za zneske najmanj 800 milijonov evrov, zelo zanesljivo za 1,5 milijarde evrov, po vsej verjetnosti tudi za 1,8 milijarde evrov. Več

  • Intervju: Janez Koželj

    Ljubljanskemu podžupanu Janezu Koželju ni mogoče očitati, da se ne trudi ali da ničesar ni naredil. Nasprotno, prav po njegovi zaslugi je Ljubljana v marsičem lepše in prijetnejše mesto, kot je bila v času pred njegovim ustoličenjem na položaju mestnega urbanista. A kdor dela, tudi greši, in upamo si reči, da je ravno prenova Plečnikovega stadiona ena izmed največjih strokovnih napak arhitekta Koželja. Več

  • Za preboj iz banana neoliberalizma

    Franček Drenovec je ekonomist, ki mu je vredno prisluhniti. Tudi njegova analiza krize v Sloveniji, ki jo je predstavil v prispevku z gornjim naslovom, je aktualna in poučna. Še predvsem je uporabna njegova ocena o vzrokih naše krize, ki jo je, citiram, tako zapisal: »Glavna vsebina slovenskega zloma je, da nam je v tranziciji razpadla država…Razpadlo je tisto temeljno, po čemur se uspešne kapitalistične družbe razlikujejo od neuspešnih, to je po sposobnosti, da si sestavijo delujočo sfero skupnega in javnega: pravila igre, inštitucije, strategije in politike…Ni resnega, delujočega modernega gospodarstva brez resne, delujoče države.«. Kratko povzeto: naša osrednja težava je, da svoje države ne upravljamo dobro. O tem, zakaj je tako in kako naj bi bilo, nekaj več v nadaljevanju. Več

  • Argument moči

    Ugotavljanje, da je v prvi vrsti odgovorna za sedanje stanje politika samo še utrjuje prepričanje, da je tudi rešitev predvsem v rokah vlade oz. države. Toda to sploh ni res, res pa je, da mnogi, zlasti pa nekateri gospodarski krogi, kar čakajo, da bo država namesto njih reševala njihove probleme. Stvari so mnogo bolj zapletene in medsebojno povezane in od vsakega subjekta v tej igri medsebojnih razmerij je odvisno kako odgovorno je s svojimi ravnanji prispeval ali bo prispeval k takšnemu ali drugačnemu političnemu in gospodarskemu položaju Slovenije. Že avtorja odgovora A. Cetinskemu sta opozorila na razliko med politikama finančnih ministrov Dušana Mramorja in Andreja Bajuka ter na ravnanje bank in kreditojemalcev v času 2005-2008. Samo iz tega se že da ugotoviti , da so obstajale razlike med politikami vlad in tudi nobena vlada ni sprejemala oz. predlagala Državnemu zboru samo slabe rešitve. Vedno je pa bilo vprašanje kako so ravnali osebni in pravni subjekti na podlagi politike vlade. Jasno je, da imamo podjetja, ki so se vedno znala uspešno prilagajati domačim in mednarodnim pogojem poslovanja in zato tudi v teh kriznih časih nimajo večjih problemov. Na drugi strani so podjetja z zastarelo ponudbo ter visoko zadolžena, ki v teh časih životarijo in pričakujejo, da bo država z znižanjem davkov in delavskih pravic pomagala reševati njihovo slabo vodenje. Več

  • Argument moči

    Spoštovani gospod Cetinski, z vašo kritiko, da je v prvi vrsti za stanje odgovorna politika, se povsem strinjamo in smo o tem v zadnjih letih v Mladini obširno pisali. Težava je nastala predvsem pri vključitvi v območje evra, ko je država dobila dostop do poceni denarja, ekonomska politika pa se je na to odzvala povsem neprimerno. K primerom, ki jih naštevate, lahko zgolj še dodamo kakšnega novega. Finančno ministrstvo je pod vodstvom Dušana Mramorja in v sodelovanju z Banko Slovenije pripravilo usmeritve ob prevzemu evra, na več kot sto straneh, ki pa so bile ob zamenjavi oblasti pozabljene v predalu. Vse pove že dejstvo, da se tedanji novi finančni minister Andrej Bajuk in vodja centralne Banke Mitja Gaspari v tistem času nista enkrat srečala na rednih sestankih – očitno zaradi političnih nesoglasij. Bajuk pa je nato v tujini vzel več kot milijardo »poceni« kredita in z njim poplačal kredite pri domačih bankah, s čimer je v domači sistem vbrizgal ogromno likvidnih sredstev, ki so jih te morale plasirati v obliki kreditov. Kot veste, so potem tudi preoblikovali DARS, ki je začel te kredite najemati, ob tem, da so banke začele dobesedno prositi še druge gospodarstvenike, naj se zadolžijo. Zavedeni od umetne rasti pa so politiki nato še znižali davke in s pomočjo zakona dovolili menedžerske prevzeme na kredit. Kot veste, se je tako celotna zadolžitev Slovenije, ki je med letoma 1991 in 2004 počasi naraščala do 15 milijard evrov, v zgolj treh ali štirih letih dvignila na okrog 35 milijard. Ampak vendarle: če se spomnite, so tudi tedaj menedžerji zahtevali olajšave za investicije, danes pa vemo, da delavci v podjetjih, ki so te olajšave dobili, še zmeraj delajo na strojih, ki bi spadali v muzeje. Če kaj, potem je na podlagi teh izkušenj treba nenehne zahteve delodajalcev po »olajšavah« začeti gledati bolj kritično – in to je bil tudi naš namen. Če bi vsaj slovenski menedžerji v produktivnem smislu »izkoristili« te politične napake, bi bila katastrofa na koncu manjša. Pa tega niso storili. To je treba izpostaviti, ker menedžerji v zadnjih letih kljub svojim grehom ne skrivajo političnih aspiracij. Kot veste, se je v zadnjih letih v Sloveniji pojavilo več pobud, da bi vodenje politike prevzeli »tehnični« mandatarji – menedžerji (tudi Janković sodi v to kategorijo). Ločnica med gospodarstvom in politiko ni tako »sistemska«, kot ste jo opisali, in za to nosijo politično odgovornost tudi gospodarstveniki. Več

  • Prodaj tujcu in izbriši

    Spoštovani, Več

  • Prepričal Evropo in prevaral izbrisane?

    Ne eno ne drugo, kar se sprašuje gornji naslov kratkega zapisa v zadnji Mladini, Virantu ne bo uspelo. Odbor ministrov se je v tem skrajno občutljivem vprašanju očitno omejil samo na »proceduralno pohvalo«, da sedanja vlada tu sploh kaj počne (prejšnja je namreč samo zavlačevala) – vsebinsko oceno, ali bo zakon o odškodninah izbrisanim v skladu s »pilotno« sodbo ESČP ali ne, pa je v celoti prepustil samemu sodišču. Zakaj naj bi evropski sodniki zdaj precej težje zavrnili ta zakon, kot je namignjeno v Mladini, mi ni jasno. Če bodo seveda ostali še naprej sodniki, ki odločajo o kršitvah temeljnih pravic ljudi in o spoštovanju svojih sodb, in se ne bodo spremenili v kakšne kompromisarske in za pravo slepe politike – to pa se ne bo zgodilo. Več

  • Prodaj tujcu in izbriši

    V članku Prodaj tujcu in izbriši, objavljenem v Mladini 20. septembra, sem med drugim citiral prof. dr. Šimeta Ivanjka in omenjal njegovega sina, podjetnika Lea Ivanjka. Poudarjam, da Leo Ivanjko nikoli ni imel nobene obveznosti po leta 1999 sprejetem zakonu o finančnem poslovanju podjetji, na katerega krivičnost opozarja Šime Ivanjko. Ker tega v članku nisem izrecno omenil, je morda kdo dobil vtis, da je drugače. V tem primeru se prizadetim iskreno opravičujem. Več

  • Argument moči

    Gospodarska zbornica je po dogovoru s predsednico vlade in v sodelovanju še z nekaterimi gospodarskimi združenji pripravila predlog ukrepov, ki bi jih naj v Sloveniji izvedli zaradi boljšega obvladovanja kriznih razmer. Pričakoval sem, da se bo vlada z gospodarstveniki o njihovih predlogih pogovorila in bodo skupaj dorekli, katerim kriznim ukrepom naj bi se dalo prednost. Kolikor vem, predsednica vlade za tak razgovor doslej ni našla časa, kar je obžalovanja vredno. Morda je tako ravnala tudi pod vtisom kritik, ki se jih je javno naslovilo na predloge gospodarstva. Najbolj se je s kritikami izpostavil dr. Mencinger, po moji oceni ne dovolj argumentirano in ne povsem dobronamerno. Spodbudilo pa je med drugim tudi uredništvo Mladine, da se je »lotilo« gospodarstvenikov. V 35. številki je v komentarju z naslovom Esmeralda to storil njen urednik, v 38. številki pa njen sodelavec Borut Mekina. V obeh prispevkih so gospodarstveniki predstavljeni v vse prej kot lepi podobi: bili naj bi pohlepni, v povprečju omejeno sposobni in v veliki meri krivi za to, da se kriza v Sloveniji vse bolj poglablja. Taka ocena seveda navaja na sklep, da njihovih kriznih predlogov ne gre resno jemati. Več

  • Minaret brez džamije

    Komentator Vlado Miheljak je v tedniku Mladina z dne 20. septembra 2013 objavil besedilo z naslovom Minaret brez džamije. V njem predstavlja stališče, da naj bi nekdanji nadškof dr. Franc Rode v imenu Katoliške Cerkve nasprotoval gradnji džamije. Trditev je zavajajoča, saj je iztrgana iz izvornega konteksta. Katoliška Cerkev v Sloveniji je vedno podpirala gradnjo verskega centra, namenjenega slovenskim muslimanom, saj se odločno zavzema za pravico do verske svobode verujočih državljanov in pravico verskih skupnosti do primernih bogoslužnih prostorov. Slovenski škofje, še posebej ljubljanski nadškofje in predsedniki Slovenske škofovske konference (SŠK), so temo vedno obravnavali nevtralno in s poudarkom, da za to vprašanje ni pristojna Katoliška Cerkev, ampak država in politika. To stališče je izpostavil že nekdanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, ki je dejal, da je za njegovo postavitev potreben dogovor, ki ga morajo doseči politiki in celotna slovenska družba. Več

  • Intervju: Mitja Okorn

    V nedeljo 15. 9. se je v Portorožu končal za mnoge zelo uspešen Festival slovenskega filma. Bili so odlični filmi, obiskali so ga skoraj vsi pomembnejši »filmarji«, veliko gledalcev. Žal ni bilo med njimi Mitje Okorna. Posebno sem ga pogrešal na posvetu o bodočnosti slovenskega filma. Kajti sodeč po njegovem intervjujem v poletnih Intervjujih je pravzaprav največji poznavalec filmskega dogajanja v Sloveniji. Vendar razumem, da ga ni bilo, kajti verjetno se zaveda, da so dejstva povsem drugačna. Več

  • Uničevanje blagovne znamke

    Z gospodom Njegovanom se strinjam z vsem, kar je zapisal, bi pa dodal še dodatno dimenzijo mojega videnja slovenske (narodno)zabavne scene. Problem ni samo v homofobiji, ampak v popolnoma negativnemu odnosu do kakršnekoli drugačnosti in neenakega mišljenja, kot ga imajo apologeti te glasbene zvrsti in njihovi zvesti, povečinoma nekritični, sledilci. Pozivajo na množično veseljačenje, popivanje, fetišiziranje družine in domovine ˝ne išči sreče drugod, kot le doma˝, kar posledično vodi v zaplankanost. Je pa kakršnikoli konstruktivni dialog z njimi nemogoč, saj imajo le oni prav. Več

  • Uničevanje blagovne znamke

    Nikakor ne bi želel polemizirati ali dokazovati, da gospod Veljko Njegovan v svojem prispevku nima prav, ko trdi, da z mjuziklom ne dosegamo veličine Avsenikov. Popolnoma se strinjam z njim in se tudi zavedam naše majhnosti v primerjavi z njihovo genialnostjo, ki je presegla čas in doživlja glasna priznanja občinstva, malo manj glasna pa od strokovne javnosti (brata Avsenik denimo še vedno nista bila deležna določenega državnega priznanja). Več

  • Neodomobranci

    Sedemdeset let po nastanku se je končno zgodilo. Sicer ne na Bežigrajskem stadionu, ki zaradi zaraščenosti za tak dogodek ni več primeren, ampak v samem središču domobranstva, v Polhograjskih Dolomitih (spomnimo se proslave v Šentjoštu pri Horjulu, na kateri se časti ustanovitev lokalne vaške straže), točneje v Rovtah. Več

  • Maja Haderlap, Angel pozabe

    Kdor koli je imel ali neposredno ali posredno izkušnjo z nacizmom, in če temu dodamo še (predvsem) naše Korošce, bo smatral vašo oceno, kot čisti tehnicističen pristop. Kot pristop človeka, ki o »Tem našem življenju« ničesar ne razume. Brez vsakega človeškega občutka o grozi tega oz. tistega življenja. Več

  • Esmeralda

    Komentarje, ki jih v Mladini objavlja njen urednik Repovž, vedno z zanimanjem preberem in njegovim razmišljanjem praviloma pritrjujem. Komentar, ki ga je objavil pod gornjim naslovom, pa me je presenetil, saj vsebuje več ocen o pomembnih zadevah, ki jih težje sprejemam.. V njem Repovž »obračunava« z gospodarstveniki, za izhodišče pa je uporabil program ukrepov, ki so ga v dokumentu z naslovom »Kisik za gospodarstvo« pred nedavnim posredovali vladi. V njem naj bi predlagali nadaljnje krčenje javnega sektorja in to jim Repovž šteje za greh, zaradi katerega naslavlja nanje nekaj nič kaj laskavih, po mojem v nemajhni meri vprašljivih očitkov. Več

  • Samovoljna uzurpacija

    V pamfletu z naslovom Samovoljna uzurpacija avtor Bernard Nežmah med drugim piše tudi o nedavnem obisku ministra za obrambo Romana Jakiča v Azerbajdžanu, pri čemer je navedel, »da se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom,« kar ne drži. Več

  • Tito in rdeča zvezda

    Pri prispevku Tito in rdeča zvezda v Mladini, dne 16.8.2013 je naletela na širok odmev in se vam za objavo zahvaljujemo. Ob enem sporočamo, da je prišlo do napake in sicer da bo pomnik zgodovinskega dogodka odkrit 5. septembra. Več

  • Brez milosti

    Da bi povečali davčno disciplino, smo nosilci ekonomske politike 2008 do 2012 vodili projekte uvedbe davčnih blagajn, omejevanja gotovinskega poslovanja gospodarskih subjektov, preusmeritve večjega dela zaposlenih na carini v podporo davčni inšpekciji ter kompletne modernizacije oziroma prenove informacijskega sistema DURS (eden od pričakovanih učinkov te modernizacije je bila lažja indikacija kateremu davčnemu zavezancu naj se še zlasti posveti davčna inšpekcija). Vsak od teh projektov je bil povezan s specifičnimi problemi a od nobenega nismo odstopili. Več

  • Esmeralda

    Avtorju se je v uvodnik zapisala trditev, ki je sicer v medijskem prostoru prisotna že dalj časa, da je Infond Holding ostal dolžan bankam 167 milijonov EUR. Več

  • Esmeralda

    Avtor Grega Repovž je v članku Esmeralda analiziral dokument Kisik za gospodarstvo šestih gospodarskih ustanov s predlogi ukrepov Vladi RS, obenem s kritiko dokumenta, ki jo je spisal dr. Mencinger. V članku je podal informacije, ki ne držijo, obenem pa Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripisal stališča, ki ne držijo, ali ji celo odrekel pravico do stališč. Več

  • »Izbrisano« obveščanje izbrisanih

    Neutemeljene trditve MNZ Več

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    V pogovoru minister za kulturo dr. Uroš Grilc poudari: „Javno financiranje pa zahteva transparentnost postopkov, zdravo konkurenco, prioritete kulturne politike. Prav glede slednjega pa nismo bili jasni.“ Po mojem mnenju – in izkušnje mi pritrjujejo – pri nas tudi ni jasno, kaj je transparentnost in zdrava konkurenca pri javnih postopkih. Več

  • Kadrovanje

    Ne vem, ali se smejati ali zajokati ob tem, kar se dogaja s prevzemanjem vajeti slovenskega »okna v svet«, oziroma Luke Koper. Pa si ne postavljam toliko vprašanja o (ne)primernosti izbranega kandidata za predsednika tamkajšnje uprave, kolikor o tem ali država preko svojega upravitelja, to je vlade, obvladuje svoje premoženje in ščiti svoje interese? Več

  • Pripomoček velikih tatov

    V 32. številki Mladine, ki je izšla 9. avgusta, je bil objavljen odgovor Igorja Bavčarja na članek Pripomoček velikih tatov, objavljen 2. avgusta. Bavčar ima prav, res ni lastnik nobene nepremičnine, na kateri bi bil vpisan zemljiški dolg. Enako velja za številne, ki sem jih navedel kot osebe, ki jim grozi odvzem premoženja, pa so na nepremičnine vpisali zemljiški dolg. Zato sem ob seznamu teh oseb tudi zapisal opombo: „Mnogi navedeni niso lastniki nepremičnin, ki so obremenjene z zemljiškimi dolgovi, ampak so to (pred kratkim postali) njihovi sorodniki ali prijatelji.“ V primeru Igorja Bavčarja je lastnica nepremičnine njegova žena. Več

  • Sramota dežele Kranjske

    V Mladini z dne 9. avgusta 2013 je novinar Klemen Košak objavil članek, v katerem je zelo enostransko in za soustanovitelje in sodelavce Zavoda Dežela Kranjska (ZDK) žaljivo označil nekatera dogajanja v zvezi z izidom prvega integralnega prevoda Slave vojvodine Kranjske (SVK) Janeza Vajkarda Valvasorja v slovenski jezik, katerega 4. del bo zaradi več kot pol letne zamude pri oddaji materialov s strani urednika, izšel v naslednjih dneh pri ZDK. Soustanovitelji in sodelavci ZDK smo se z novinarjem sestali in mu korektno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, mu predstavili delovanje ZDK in njegovo problematiko ter ga obenem prosili, naj piše o dejstvih in naj nikakor ne navaja domnev, insinuacij in celo obtožb na račun ZDK, ki mu jih je verjetno predstavil urednik SVK g. Tomaž Čeč. Več

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    Minister za kulturo v intervjuju za Mladino pove, da so »bistvena tri načela kulturne politike: vrhunskost, raznovrstnost in dostopnost« in doda: »Pri nas je bilo veliko poudarka na vrhunskosti, tudi na raznovrstnosti« in doda zanimivo oceno:«Šibki smo bili v dostopnosti, zato tudi neizkoriščena vloga kulture kot kategorije, ki sooblikuje podobo številnih drugih področij«. Več

  • Kaj bo z Delom?

    Dvomim, da ima ponovno odpiranje nesrečnega konflikta, ki se je končal z razsulom Dela, danes smisel. Vsaj v obliki in prostoru, ki nam je na voljo, ne. Pa tudi bralcev, verjamem, naši petelinji boji, kot se verjetno vidijo danes, bolj malo zanimajo. Čeprav bi bila odprta in korektna razgrnitev ter soočanje pogledov in argumentov lahko koristna vsaj za tiste, ki danes razmišljajo o samo ali so upravljanju časopisnih hiš. Polemike, v kateri ima seveda najbolj prav tisti, ki mu urednik da zadnjo besedo, zato ne bom nadaljeval. Več

  • Izbrisano

    V prispevku „Izbrisano“ obveščanje izbrisanih prikazujete fotografijo spletne strani Ministrstva za notranje zadeve, kjer naj ne bi bile objavljene informacije, namenjene izbrisanim osebam iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Sporočamo, da so informacije za izbrisane na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve ves čas dostopne, zato očitek Ministrstvu za notranje zadeve ni na mestu. Več

  • Razvoj

    Sedanja vlada je zagotovila denar za spomenik žrtvam vseh vojn. Knjigovodsko so to opredelili v razvojne programe za obdobje 2013 do 2016. Zanimivo bi bilo vedeti, katere so vse te vojne. In tudi to, za kakšen razvoj gre pri tem podvigu v času naših velikih stisk. Več

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    Pazljivo sem prebrala intervju z Dr. Grilcem, aktualnim ministrom za kulturo, kjer je odgovarjal na vprašanja o »kulturni politiki« v Sloveniji, kot jo namerava zagovarjati. Več

  • Pripomoček velikih tatov

    V članku Pripomoček velikih tatov, ki je bil objavljen v Mladini 2. avgusta, sem napačno zapisal, da je bil Nastja Sušinski direktor Sportine. Nastja Sušinski nikoli ni bil direktor Sportine, ampak je bil v sporne posle z delnicami Istrabenza, zaradi katerih je bil obsojen na okrožnem sodišču v Ljubljani, vpleten kot predsednik uprave Maksime Holdinga. Za napako se iskreno opravičujem. Več

  • Pripomoček velikih tatov

    Klemen Košak me uvršča na seznam tistih, ki naj bi svoje nepremičnine ščitili z zemljiškim dolgom. Zanimivo je, da Košak ne navaja podatkov o nepremičninah, ker če bi jih, bi se jasno izkazalo, da nobena od nepremičnin, ki jih imam v lasti, in imam jih kar nekaj, ni obremenjena z zemljiškim dolgom. To jasno kaže, da njegove trditve o nekakšnih „goljufivih“ zaznambah v zemljiški knjigi, pač ne morejo držati. Več

  • Kaj bo z Delom?

    Seveda sem bil kot član sindikalnega vodstva novinarjev Dela vpleten v dialog med novinarji in Delovo upravo, po Apihovem mnenju destruktiven dialog. Tega si ne štejem v slabo, kot misli Apih, ampak v plus: novinarji smo pač imeli v marsičem različna mnenja od uprave in smo to povedali, uprava pa je vsako mnenje, nasprotno njenemu, jemala kot napad nase. To je bila avtokratska drža, površno skrita za občasnim verbalnim božanjem. Več

  • Intervju: Dr. Božidar Jezernik

    Kolega prof. dr. Jezernik je v pogovoru z B. Nežmahom razgrnil nekatera nova spoznanja in vednosti o Golem otoku. Zelo dobro je opisal tragedijo udeležencev, zlasti Jurančiča in generacije takratnih starejših komunistov. Sam sem toliko starejši (leta 1948 sem imel trinajst let), da mi kot priči dobe vstajajo v spominu še nekatere druge okoliščine, zlasti pa usoda takratnih mladincev. Mi smo bili prva od treh generacij, ki je imela malo maturo po treh letih nižje gimnazije, zato so nas sprejeli v mladinsko organizacijo ob vstopu v višjo gimnazijo, torej ravno leta 1948. Šolski komite Ljudske mladine, ki nas je sprejemal, je padel potem v kolesje, denimo pokojni dr. Lev Premru, ki je bil v gimnaziji štiri leta pred mano, je potem študiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti dve leti za menoj, vmes je imel golootoško izkušnjo. In podobno izkušnjo je imel še marsikateri mladinec, denimo pokojni kustos Prirodoslovnega muzeja Savo Brelih iz družine, ki je imela pomembno vlogo pri radiu Kričač. Zelo enostavno se da razumeti, zakaj; sam sem bil ob branju resolucije na straneh Ljudske pravice prepričan, da imajo avtorji prav, zakaj nanizali so množico vsaj delno utemeljenih kritik na tedanjo prakso; a bil sem še toliko mlad, da so me doma lahko utišali, da sem premlad, da bi vse to razumel. Nekaj let starejši vrstniki so v sprejemanju kritik iz resolucije vztrajali (podobno kot precej tržaških levičarjev). Kritika z vzhoda je prišla v trenutku, ko se je entuziazem povojnih let začel umikati kritičnemu razmisleku „ali smo res ravno to hoteli“. Več

  • Kaj bo z Delom?

    Janko Lorenci je v svoji kolumni „Kaj bo z Delom“ zapisal nekaj trditev, katerim moram kategorično ugovarjati. Več

  • Intervju: Uroš Čufer

    Pred dnevi so se srečali premierka Bratuškova, finančni minister Čufer in novi guverner BS Jazbec. Po srečanju se je premierka pošalila, da je to »naša« trojka, ob kateri evropska – pred njo nas politika že ves čas straši – ne bo potrebna. Nekaj dni za tem je Mladina (štev. 29 z dne 19.7.2013) objavila obširen intervju z ministrom Čuferjem, v katerem je ta predstavil krizno politiko, ki jo namerava voditi vlada, slej ko prej torej tudi »naša« trojka. Naj povzamem njene ključne sestavine, kakor sem jih sam dojel: Več

  • Virant dobil eno okrog ušes

    Ni hvalevredno, da se je vlada lotila določanja nadomestila izbrisanim šele po poteku končnega roka, ki ga je odobrilo Sloveniji Evropsko sodišče za človekove pravice kot rok za sprejetje zadevnega zakona o ureditvi krivic izbrisanim. Sedanja pobuda vlade o nadomestilu izbrisanim pa nima, kar zadeva znesek, oporne točke v pravnem sistemu, se ne sklicuje za neke primerljive standarde v pravu. Zato vlada ravna na podlagi popolnega prostega preudarka in tava za pravim zneskom. Dejansko pa obstaja pravna oporna točka v Zakonu o kazenskem postopku, v členih 538-44, ki obravnavajo neutemeljen odvzem prostosti s priporom in zaporom, za katere se naknadno ustanovi pravna neutemeljenost, bodisi v okviru rednega bodisi v okviru izrednega postopka. Državno pravobranilstvo pa ima prakso in standarde za takšno nadomestilo osebam, ki jim je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Več

  • Pohlep

    Vedno bolj sem jezen na novinarje in njihovo pisanje, kmalu v Sloveniji ne bomo imeli resnega časopisa, vse počasi postaja »rumeni tisk«!? Pričakujem, da če novinar piše o določeni temi, razpolaga z informacijami, da te, predno jih zapiše, tudi preveri. Če o neki temi ve malo ali nič, potem naj o tem vpraša tiste, ki o tem nekaj vedo!? Gre za članek, ki je bil objavljen v 27. številki Mladine, z naslovom »Pohlep«, novinarja Igorja Mekine. Čakal sem, če se bo oglasil kdo izmed mojih nekdanjih sodelavcev, sam sem bil namreč več kot petindvajset let zaposlen na Zavodu za varstvo pri delu d.d. iz Ljubljane in mi zato ni vseeno, kaj se piše o njem, še posebej, če so napisane neresnice! Novinar je na dvaindvajseti strani napisal, da gre za »cerkveno« podjetje, delniško družbo Zavod za varstvo pri delu (ZVD), ki ga pravkar prodajata NLB in NKBM. ZVD je zanimivo podjetje, saj ima še iz časov privatizacije javna pooblastila za »obvezne tečaje varstva pri delu« in s tem stabilne prihodke tudi v času krize. Mnenja sem, da hoče novinar predvsem v negativnem smislu ZVD proglasiti za monopolista. Če bi gospod novinar, kar mislim, da danes v času informacijske družbe ni problem, šel na internet ter v okenček v Googlu vpisal, »spisek podjetij z dovoljenjem za delo s področja varnosti in zdravja pri delu« (op.p.: meni se je pokazal spisek, ki je bil datiran 24.01.2012, na njem se nahajajo podjetja, ki imajo dovoljenje še za vse štiri naloge, skladno z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu iz leta 1999, ZVZD). Na spisku se nahaja, upam, da se nisem zmotil pri štetju, 380 podjetij od teh ima več kot 360 podjetij dovoljenje za opravljanje »obveznih tečajev varstva pri delu«!? Če pa bi šel gospod novinar na spletno stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »delovna razmerja in pravice z dela«, »Varnost in zdravje pri delu«, »Dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog«, pa bi videl nov spisek podjetij z dovoljenjem za delo (op.p.: podjetij nisem štel), iz katerega je razvidno, da po novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1, za izvajanje »obveznih tečajev varstva pri delu«, ni več potrebno imeti dovoljenja za delo (op.p.: čeprav nekateri na resornem ministrstvu menijo in tolmačijo drugače, no to bi bila po mojem morda zanimiva tema za en članek)!? Toliko o »javnih pooblastilih«!? Več

  • Intervju: Uroš Čufer

    Dr. Čufer je sicer prvi japi na položaju ministra za finance, ni pa prvi neoliberalec. Od svojih predhodnikov se razlikuje le po obleki. Z bedo svoje ekonomije se je postavil v intervjuju za Mladino. Opozarjam na nekaj simptomov. Več

  • Intervju: Uroš Čufer

    Minister za finance je v pogovoru za vašo zadnjo številko podal oceno umeščenosti Slovenije v svetovni ekonomski prostor. Želeno mednarodno makroekonomsko ravnovesje bo država dosegla v prvi vrsti z rezanjem izdatkov, bistveno bolj odločnim kot do sedaj, da bo dolgoročno povečana konkurenčnost podjetij. V primeru nadaljnjega omahovanja pri poseganju v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine ipd zadeva ne more uspeti. Več

  • Enakost

    Spoštovani, Več

  • Poslanci nočejo službenih stanovanj

    Spoštovani, Več

  • Park brez prihodnosti

    K pisanju me je spodbudil sestavek ’Park brez prihodnosti’ v 27. številki Mladine, kjer Klemen Košak piše o željah predstavnikov občine Bohinj o izključitvi le te iz Triglavskega Narodnega Parka (TNP) in o mnenju nasprotne strani, ki zagovarja ohranitev narodnega parka na tem področju. Treba je poudariti, da so občinski veljaki leta 2010 dosegli že drastično in skrb zbujajoče okleščenje TNPja in ohlapnost naravovarstvene zakonodaje. Vendar lokalnemu vodstvu nova zakonodaja še vedno ne ustreza, saj izgleda, da bi najraje celotno jezero s pripadajočo okolico izvzeli iz narodnega parka. Več

  • Ne pričakujte čudežev

    Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakon o o davku na nepremičnine, po katerem bi bile obdavčene tudi vse cerkvene nepremičnine. S celotnim nepremičninskim davkom naj bi država letno pridobila okoli 250 milijonov evrov prihodkov. Več

  • Gospodarjev odposlanec odhaja

    Popravek Več

  • Skrivnosti Hanžkovega prtljažnika

    Med pomenljivimi izjavami, ki jih je nekdanji notranji minister dr. Gorenak izrekel na nedavni seji komisije za pravosodje Državnega zbora RS, je gotovo tudi namig Matjažu Hanžku, »enemu glavnih organizatorjev (vseslovenskih ljudskih vstaj, op. p.) … da bi ga mogoče človek vprašal, kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je vozil v svojem avtu.« Več

  • Teror zvonov 2

    Stanujem v bližini starega stadiona za Bežigradom v Ljubljani. Pred kratkim je bila na tem podirajočem arhitekturnem spomeniku prireditev »Summer music open air festival« v organizaciji agencije Extreme iz Kranja. Na priložnostnem plakatu piše med drugim: »Start: 20: 00 till the end«. In res se je začelo proti večeru in je trajalo do jutranjih ur. Temeljno določilo prireditve je bil neznanski hrup, kakršnega ne pomnim, čeprav sem že v letih in sem doživel že vsemogoče. Naj kar takoj pripomnim, da tisto noč nisem zatisnil očesa. Poskušal sem vsemogoče. Najprej, se razume, sem zaprl vsa okna. Ni pomagalo. Potem sem si v ušesa namestil posebne protihrupne čepke. Tudi to ni pomagalo, zlovešči hrup se ni kaj prida zmenil za čepke v ušesih in je še zmeraj zajedal v želodec, kožo, pljuča, glavo in še kam. Potem sem skušal hrup s stadiona kompenzirati z glasno navitim radiem. Ni bilo dobro, kakofonija je bila neznosna. Z neko staro odejo in blazino sem odtaval v klet. V kleti sem skušal po taborniško miniti noč, pa kaj, hrušč in trušč je bil celo v kleti neznosen. Poklical sem policijo. Bili so razumevajoči. Povedali so mi, da imajo prireditelji vsa potrebna dovoljenja od upravne enote, županstva ali tako nekako in da so nemočni. Zaradi vsega hudega, kar sem preživel tisto noč, nisem zaspal niti potem, ko je bilo hrupne prireditve le konec. Podoben opis bi lahko naredili tisoči Bežigrajčanov, ki stanujejo okrog starega stadiona. Več

  • Odprto pismo

    Spoštovani gospod Janez Janša! Več

  • Popravek

    Odgovorni urednik g. Grega Repovž, Več

  • Poziv predsedniku države gospodu Borutu Pahorju

    Spoštovani gospod predsednik, Več

  • Intervju Danijel Bešič Loredan

    Z izjemno naklonjenostjo in velikim upanjem spremljam aktivnost skupine zdravnikov, ki so povzdignili svoj glas predvsem proti korupciji v zdravstvu. Z veseljem opazujem, kako se tem naporom pridružujejo študentje medicine in državljani – pacienti. Vsaka dejavnost, usmerjena v krepitev poštenosti, je vredna pohvale in podpore. Več

  • Napad na komisijo

    V prispevku »Napad na komisijo« novinar Borut Mekina povzema dogajanje na minuli seji Mandatno volilne komisije Državnega zbora, kjer je potekala razprava o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji - FIHO. KPK je na seji očitala poslancem opustitev dolžnosti ravnanja ter zahtevala razveljavitev obravnave in glasovanja o sestavi sveta FIHO, celo za tiste, ki smo glasovali proti predlagani sestavi sveta. Novinar je povzel samo del moje razprave, ki pa je v prispevku vzeta iz konteksta. Jasno je treba povedati, da se ne jaz in ne PS nismo pridružili »gonji SDS« za ukinitev komisije, kot je zapisano v prispevku. To sicer ne pomeni, da se o njeni vlogi in položaju ne sme javno razpravljati. Številna organizacijska in druga vprašanja glede komisije bi lahko bila zakonsko opredeljena bolje, kar nenazadnje priznavajo tudi v KPK. Več

  • Narod si bo pisal sodbo sam

    Kateri narod si piše sodbo sam? Tisti, ki večinsko manjka na predsedniških volitvah? Morda tisti, ki verjame, da je poročilo Komisije za boj proti korupciji stvar zarote? So res vsi politiki pokvarjeni? Je res treba udrihati proti vsem in proti vsem političnim strankam? Je res treba zamenjati vse, spremeniti Ustavo, volilni sistem in zakonodajo? Kaj pomeni neposredna demokracija, če ukinemo strankarski sistem kandidature za poslance Državnega zbora? Bo predstavnike ljudstva mogoče izvoliti na ulici, brez možne participacije tistih, ki jih tam ni? Ali je res dobro uvesti elektronsko glasovanje o vsem, s strani vsakogar, ob tem pa več kot polovica vseh, te možnosti nima? Kako večina razume: svobodo, pravičnost, solidarnost, pravno državo, resnicoljubnost itd.? Več

  • Teror zvonov

    Spoštovani g. Strehovec, Več

  • Vaja v Atenah

    V Grčiji je bila javna radiotelevizija nekoliko neprijazna do vlade, pa jo je ta preprosto ukinila in »mati« Evropa ni rekla praktično nič. No, nekdo je v Bruslju že malce pojamral, a da bi Atenam zagrozili, recimo, s prekinitvijo finančne pomoči ali izgonom iz skupnosti, v kolikor ukrep ne bi bil nemudoma preklican, se Evropski komisiji ali Evropskemu Parlamentu niti sanjalo ni. Bolj je zadišalo po tihi podpori, ali vsaj razumevanju, češ, »naložili smo ji mi, da dodatno oklesti javni sektor«, kot po graji. Katastrofa! Kot bivši evropski poslanec in še vedno aktiven državljan Evropske unije sem si dovolil kratek e-mail generalni sekretarki poslanske skupine Naprednega Zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Anni Colombo, naslovljen seveda na vse nekdanje kolegice in kolege, oz. tovarišice in tovariše, kot si v tej skupini še pravijo. Ob pozivu k ukrepanju zoper vlado Antonisa Samarasa, sem presodil, da če tega EU ne bo zmožna, bo ideja o Evropi kot skupnosti visokih demokratičnih standardov ter etičnih vrednot, umorjena in pokopana. Ni in ne more biti dopustno, da se najbolj priročen, priljubljen in verodostojen instrument nadzora oblasti, kot je nacionalni RTV mediji, omeji, kaj šele ukine, kakršen koli že bil razlog! Če se razglaša za demokratično in legitimno, naj se oblast sama prej umakne preden se prepusti strasti po obračunavanju z javnim informacijskim servisom. Tega prepričanja sem kot bivši novinar in kot bivši člen politične oblasti, ne malokrat deležen medijske kritike. Zato vsa pohvala in zahvala domačim novinarjem, ki so minuli teden uprizorili protest pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani. Več

  • Teror zvonov

    Spoštovani, Več

  • Pazi, totalitarizem!

    Spoštovani, Več

  • Slab dan KPK

    Spoštovani, Več

  • Slab dan KPK

    Spoštovani, Več

  • Odprto pismo

    Pred nami je nov davek na nepremičnine, ki naj bi bil v javni obravnavi le do 28. junija. Ne bom se spuščal v odmero davkov, ampak v sporne cenitve stanovanjskih objektov. V časopisih smo lahko prebrali, da je Geodetska uprava ocenila vrednost hiše Hilde Tovšak v Mislinji na natanko 75.258 evrov, imenovana pa je hišo potem zavarovala na 6oo tisočakov. Ker je moje enosobno stanovanje v 5o let starem stanovanjskem bloku (ni še protipotresno grajen) ocenjeno na 66 tisočakov, ocenjujem, da gre pri cenitvi hiše Hilde Tovšak za grobo napako, točneje za očiten sum korupcije. Ob tem se poraja vprašanje: Če so organi pregona povsem nebogljeni, saj ne znajo (ali nočejo) Hildi Tovšak odvzeti kaj nezakonito pridobljenega (ukradenega), čemu ji ni potem geodet vsaj realno ocenil vrednosti hiše, v katero je prav gotovo vgradila kaj nezakonito pridobljenega. Zahtevam javno razgrnitev geodetove cenitve hiše Hilde Tovšak in odgovor v medijih. V kolikor bodo ugotovljene napake, v kar ne dvomim, zahtevam pregled cenitev vseh vil in luksuznih stanovanj v Sloveniji, saj je bila tudi novogradnja Vitoslava Türka v Istri ocenjena na okoli 6.000 evrov. Več

  • Dve ministrstvi za eno tožilstvo

    V članku z naslovom »Dve ministrstvi za eno tožilstvo« je navedeno, da »nad tožilstvom zdaj bdita kar dve ministrstvi«. Navedeno ne drži. Pristojnost za področje državnega tožilstva je bila na podlagi Zakona o Vladi prenesena iz Ministrstva za notranje zadeve na Ministrstvo za pravosodje, zaposleni v direktoratu za tožilstvo pa so aktivno vključeni v delo Več

  • Slab dan KPK

    Razmišljanje odvetnika Dina Bauka v Mladini št. 23 z dne 7. junij 2013 o odločitvi Komisije v t.i. zadevi UKC Ljubljana in otroškem kardiokirurškem programu je razumljivo, saj je bila odločitev težka tudi za uslužbence in senat komisije. Zavedali smo se, da gre v tem primeru za zadevo, ki bo sprožila mešane občutke v javnosti, še posebej pri starših, katerih otroke s prirojenimi srčnimi težavami je tuj kirurg operiral. Tudi na komisiji delamo ljudje, ki imamo otroke, pa tudi sicer se nas tovrstne zadeve vedno osebno dotaknejo. Zato smo skrbno ugotovili pravno in dejansko stanje ter na koncu posebej poudarili, da se ne opredeljujemo do strokovnega dela tujega kirurga. Ugotovitve se nanašajo izključno na ravnanja vodstva UKC Ljubljana. Več

  • Nesposoben?

    Dvajset let s poslanskimi in ministrskimi nadomestili ni bilo nobenih problemov. Nikomur ga niso odrekli. Kup univerzitetnih učiteljev, ki so bili začasno v politiki, jih je izkoristilo v celoti ali pa vsaj do začetka novega študijskega leta. Na ta način so tudi nekaj denarja prihranili izobraževanju in ga vzeli v politiki. Več

  • Ponaredek

    Drži, ni treba biti niti študent zgodovine, ponaredek je eklatanten. Piscu K. Košaku pa svetujem, da se vpraša, kdo so avtorji. So to naivni, nesposobni desničarji, komunistični dediči z zamenjano dlako, kdo tretji? Če bo lahko ugotovil, komu ponavljanje falsifikata koristi in komu škoduje, bo avtorja laže odkril. Trditve o pokvarjenosti, lažnivosti, prevarantstvu in zločinskosti komunistične partije pa res ni potrebno krepiti z bednim ponaredkom. Verodostojnih dokumentov je nešteto. Več

  • Ljudstvo molči

    Že pred časom so nekatere ugledne civilne asociacije od predsednice vlade, od predsednika državnega zbora in vladajoče koalicije zahtevale jasno javno opredelitev do sistemske korupcije in do skorumpiranih klientelističnih mrež, ki obvladujejo posamezne institucije in vitalne panoge slovenskega gospodarstva. Pri tem seveda ni šlo za neko trmasto uporništvo teh civilnih asociacij, ampak za zahtevo, ki je v resnici še zmeraj temeljni pogoj za kredibilnost vseh treh vej slovenske oblasti. Več

  • 31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Pisma bralcev

    Bi umrli zanje?

    To, kar je naredila Angelina Jolie je prvovrstna neumnost, še bolj pa so bebavi mediji, ki to propagirajo. Sem ženska s tako operacijo, zato vem, kaj pišem, saj imam tudi nekaj generacij izkušenj. Ženske se morajo zavedati pri dedni nagnjenosti, da sta v igri dedni spremembi na dveh kromosomih: na 13. kromosomu, tj. BRCA1 in na 17. kromosomu, tj. BRCA2. Za morebitni razvoj raka je za ženske usodnejša mutacija BRCA1, saj lahko izbruhne rak na dojkah ali na jajčnikih (pri moških na prostati). BRCA2 je vezana samo kot rak na prsih, lahko pa se pričakuje rak na prsih tudi pri moških (kar je usodnejše, saj te bolezni moški ne pričakujejo). Brca2 je obvladljiva s hormonskimi sredstvi. Za rakom na dojkah zboli vsaka 10. ženska, ne glede na to, kakšno ima dedno zasnovo; s podedovano gensko mutacijo pa ima 80-odstotno možnost, da zboli, in ne 100 %! Raziskovalne študije so pokazale, da se teh 80-odstotkov (kakor tudi pri 10 % žensk z normalnima Brcama) začne povečevati pri hormonskih motnjah (mdr. antibaby pilula), pri debelosti ter pri alkoholu in cigaretah. Prav po tem vrstnem redu – in nobenemu se kaj prida nisem izogibala. Več

  • Poraz

    Ni ga še bilo, in ga tudi še dolgo ne bo, takega junaka, ki bi našo državo spravil v pravni red in odpravil medsebojne obtožbe za minulih sto let, ker oboje ni v interesu večine politikov. Najbolj udobno je vladati v sproščeni državi in sprti družbi, kjer je dovoljeno, da vse po svoje teče in nekam odteka. Brez odločnega vodenja in javnega nadzora pa v državi teče vedno vse samo navzdol. Več

  • Alenka v zlati kletki

    Soglašam z ocenami Vlada Miheljaka. Vendar ostaja dejstvo, da brez zadolževanja v tujini ne moremo potegniti našega voza iz blata. Sedanja cena zadolževanja je pa tako visoka, da nam bo dolgoročno onemogočala okrevanje gospodarstva. Torej je naša naloga doseči znižanje cene zadolževanja. Bojim se, da glede na ustvarjeno klimo v mednarodnem okolju o naši državi, nimamo na razpolago drugih poti, kot jo je izbrala sedanja vlada. Cena našega zadolževanja je začela rasti potem, ko so na referendumu zavrnili pokojninski zakon in zakone s področja trga dela Pahorjeve vlade. Vsem tistim, z Janšo na čelu, ki so govorili, da so opozorila o poslabšanju položaja naše države na finančnih trgih v primeru zavrnitve teh zakonov, le prazne grožnje, bi jim sedaj morali izstaviti račun za njihovo demagogijo. Tudi sindikalnim funkcionarjem za povečevanje brezposelnosti. Več

  • Dežmanov odhod

    Dr. Tamaro Griesser-Pečar v svojem komentarju o zamenjavi direktorja Arhiva Slovenije najbolj moti, da je bivši direktor uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem preprečil vsako resno preučevanje delovanja tajne policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične preteklosti. Brez teh podatkov, po njenem prepričanju, pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Kakšno sprenevedanje nam vsiljuje gospa Griesser, ko že ptiči čivkajo kaj so janšisti delali z arhivom v času svojega mandata, ko so poleg ostalega preganjali bivšega predsednika Türka, da o Kučanu ne govorimo. Zakaj Mladini vsiljuje primitivne Reporterjeve vzorce, ko pa dobro ve, da tukaj prevladuje objektivnost in človečnost? Ali nam s tem hoče prikriti nove totalitarizme, proti katerih se je dvignila celotna Slovenija in smo jih spet jasno videli na kongresu partije SDS, ko so pokazali podobnost s povojnimi komunističnimi postopki. Ali nam hoče prikriti resnico o Janševem delovanju v komunistični partiji ko je, na primer v biltenu AVNOJ 77 zapisal: » Moramo slediti poti tovariša Tita«. Več

  • »I feel Disaster«

    Glede na to, da smo Slovenci preplačali gradnjo avtocest, da smo priča, da se naše ceste nenehno krpajo zaradi slabe kvalitete, da je DARS kljub temu na robu stečaja in, da je ga. Duhovnik odkorakala brez praske iz zavoženega podjetja, so neverjetne visoki zneski pri odstranjevanju cestninskih postaj nekaj vsakdanjega. Prav tako je glede na stanje cest in ceno vinjete vedeti, da smo žrtve mi davkoplačevalci. Tako se mi Prekmurci vozimo po tako imenovani »hitri cesti«, ki nima niti uporabnega dovoljenja, da ne bi govoril o odstavnih pasih, širini ceste in dejstvu, da se že krpa in popravlja, kot je navada in praksa. Več

  • Intervju: Dr. Rastko Močnik

    Praznični čas 27. aprila in 1. maja 2013 ... Že desetletja so zame prvomajski prazniki čas in priložnost za študij in premišljevanja o aktualnih družbenih dogajanjih in o prihodnosti. Tudi tokrat je tako. Zdi se mi, da je peta „vstaja“ prelomna v tem oziru, da bodo protestni sprehodi odslej manj važni. Prišel je čas za drugačna prizadevanja in aktivnosti. Različne protestne, uporniške skupine bodo odšle v različne strani na svoja prihodnja srečanja z zgodovinsko in politično usodo. Nekatere bodo ustanavljale različne stranke, ki naj bi poskušale v parlamentu napraviti kaj koristnega - zase in za druge. Nekatere bodo poskušale skozi študijska, raziskovalna in politična prizadevanja spreminjati medčloveške in družbene odnose, institucije, socialnoekonomski sistem. Spet druge bodo omagale, opustile prizadevanja za drugačni, boljši svet. Itd. Več

  • Pozor, hud ples!

    Pozdravljeni, Več

  • Med realnostjo in fikcijo

    Novinarka Urša Marn v svojem članku med drugim navaja mnenje ekonomista dr. Marjana Senjurja, da bi morali biti posojilo NLB-ju v višini 320 milijonov evrov in posojilo NKBM-ju v višini 100 milijonov evrov knjiženi v letu 2012, ne pa 2013. Dr. Senjur svoje mnenje dopolnjuje s trditvijo, da je statistični urad s takšnim knjiženjem »neupravičeno izboljšal rezultat primanjkljaja za leto 2012 in ga poslabšal za leto 2013«. V zvezi s tem Statistični urad RS (SURS) pojasnjuje naslednje: Več

  • Ne samo za Avstrijce ali peč

    Popravek Več

  • Malo denarja, malo muzike

    Dober dan, Več

  • Intervju: Mag. Alenka Bratušek

    Ne strinjam se s predlogom vlade o uvajanju protikriznih ukrepov. Povišana stopnja DDV, davek na osebne prejemke, davek na bančne transakcije in podobno bodo največ prizadeli najranljivejše strukture prebivalstva. Več

  • Dežmanov odhod

    Dragana Matića očitno moti raziskovanje delovanja tajne politične policije na slovenskih tleh, vprašanje je, zakaj ga moti. Ko je bil sam direktor Arhiva Slovenije je, potem ko je referandum preprečil zaporo gradiva Udbe, uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem zavrl vsako resno preučevanje delovanja tajne politične policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične polpreteklosti. Gradivo je postalo s to anonimizacijo delno povsem neuporabno. Če primerjamo uničevanje v Nemčiji in Sloveniji, je po previdni presoji nemški tajni policiji Stasi uspelo uničiti okoli 5 % arhivskega gradiva, UDV oz. SDVi v Sloveniji pa okoli 80%. Resne raziskave in analize brez pregleda nad celotnim še obstoječim gradivom ni moč narediti, brez teh pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Pri publikacijah se mora seveda dosledno spoštovati zakon o varstvu osebnih podatkov. Anonimizacijo je po posvetu s strokovnjaki Jože Dežman ustavil in s tem ponovno omogočil raziskovalno delo. Več

  • Dežmanov odhod

    Dragana Matića očitno moti raziskovanje delovanja tajne politične policije na slovenskih tleh, vprašanje je, zakaj ga moti. Ko je bil sam direktor Arhiva Slovenije je, potem ko je referandum preprečil zaporo gradiva Udbe, uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem zavrl vsako resno preučevanje delovanja tajne politične policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične polpreteklosti. Gradivo je postalo s to anonimizacijo delno povsem neuporabno. Če primerjamo uničevanje v Nemčiji in Sloveniji, je po previdni presoji nemški tajni policiji Stasi uspelo uničiti okoli 5 % arhivskega gradiva, UDV oz. SDVi v Sloveniji pa okoli 80%. Resne raziskave in analize brez pregleda nad celotnim še obstoječim gradivom ni moč narediti, brez teh pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Pri publikacijah se mora seveda dosledno spoštovati zakon o varstvu osebnih podatkov. Anonimizacijo je po posvetu s strokovnjaki Jože Dežman ustavil in s tem ponovno omogočil raziskovalno delo. Več

  • Sprehajalci v prihodnost

    Spoštovani, Več

  • Pravica do groba

    Ničesar se pri nas bolj ne zlorablja, kot je to človekova smrt. V zavesti, miselnosti in v ravnanju naših ljudi je smrt pomembnejša od življenja, za pravico do groba se pa večina bolj zavzeto bori kot za pravico do življenja! Na vsem svetu smo pri vrhu po številu samomorov ter pri porabi nagrobnih sveč. Nekaj globoko morbidnega je v naših ljudeh. Več

  • Ne samo za Avstrijce ali peč

    V prispevku se je novinar dotaknil zelo perečega problema v Sloveniji, t.j. ohranjanja in razvoja proizvodnih verig od gozda do končnega porabnika. Vsi se strinjamo s tem, da je gozd naše naravno bogastvo in les strateška surovina in da smo v zadnjih letih v Sloveniji priča diametralno nasprotnemu trendu kot v sosednji Avstriji. Vendar nekatere navedbe v omenjenem prispevku ne držijo. Več

  • Pravica do groba

    Že večkrat sem se uredništvu Mladine ponudil, da pojasnim in razkrijem resnico o dogajanjih med vojno. Sem namreč eden redkih Slovencev, ki sem doživljal vse tegobe vojnih let. Sem morda edini še živ pripadnik obeh Omanovih vojsk. Tudi danes bi bilo nujno, da se razkrijejo resnice pri početju škofa Rožmana. Nekaj tega ste poizkušali že v zadnji številki Mladine. Mnogo neresnic je pa še vedno nerazjasnjenih. Več

  • Prodam diplomsko nalogo

    Najboljšemu ponudniku za ustrezno ceno prodam svojo diplomsko nalogo, lahko tudi politiku (100 %-no izvirna in zajamčeno brez plagiata). Sama je po devetih letih namreč ne potrebujem več. Zaradi krasnih novih sprememb pri obdavčenju avtorskih pogodb smo prevajalci, ki nimamo statusa samostojnega kulturnega delavca ali nismo samostojni podjetniki, pri založbah postali nezaželjeni oz. nepotrebni, ker jih preveč stanemo. Več

  • Armstrong, Seneka in mi

    Odgovor na pismo Irene Rokavec Več

  • Le PEN Slovène

    Med člani slovenskega in tako tudi mednarodnega PEN-a je nekdanji predsednik deželne vlade »deloval« (beri: plačeval članarino) 25 let, ko pa so zaradi vrste neetičnih dejanj (vsaj tako osebno razumem razloge za izključitev) postavili njegovo članstvo pod vprašaj in ga končno, ne pa še dokončno, izključili, jih je kar počez, zlasti pa vodstvo, ozmerjal z oznovci in udbovci. Natančneje (citat): »Danes se je v vodstvo te organizacije (PEN-a, op. p.) nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne.« Kaj se je nateplo, gospod univerzitetni diplomirani obramboslovec? Ste morda imeli v mislih krdelo pritepencev, dodatno in zaničljivo stigmatiziranih z ovaduštvom in slepo pokorščino? Le zakaj ste se jih spomnili prav sedaj? Bi bil pohvaljen, če bi nekdo z enako patetiko označil kakšno drugo vodstvo, recimo uredništvo Demokracije, Reporterja ali pa kar vaše stranke in poslanske skupine? In še tole: od kod in do kam seže tisti »danes«? Več

  • Strankarski podtaknjenci

    Spoštovani, v zadnjih tednih je tudi Mladina v več člankih moje ime omenjala v kontekstu političnih kadrovanj prejšnje vlade. Med drugim ste zapisali, da imam za seboj predvsem vojaške izkušnje, podvomili ste, da bom s tem znanjem lahko vodil upravno enoto Ribnica ali agencijo za varnost v cestnem prometu. Zapisali ste, da sem član stranke SDS in brat poslanca Marijana Pojbiča ter da je mojo usposobljenost za načelnika UE Ribnica preverjal gospod Kory Golob, bivši član kabineta predsednika vlade. Več

  • Pobuda za oblikovanje volilne koalicije

    Potrebno je od besed preiti k dejanjem. Vse več je gibanj, vse več je iniciativ, ki težijo k ustanavljanju novih strank; upada naboj in širi se nezaupanje med enakimi; to je lahko usodno za vstajniška gibanja. Več majhnih strank bo doživelo polomijo in glasovi se bodo razpršili; od tega ne bo imel nihče nič, razen seveda etablirane stranke, ki računajo na našo šibkost in slabo organiziranost ter finančno podhranjenost. Zavedati se moramo krutega dejstva, da imamo neustrezno volilno in medijsko zakonodajo, ki je pisana na kožo etabliranim parlamentarnim strankam z močnim finančnim zaledjem in hkrati tudi medijsko pozornostjo. Več

  • BrezUp

    Na TVS 12. 3. je dr. Lahovnik spet in spet zagovarjal »umik države iz gospodarstva«. In se celo norčeval iz najbolj patriotske/domoljubne izjave g. Vebra, da gre v primeru zadnjih nameravanih razprodaj za veleizdajo. Ja, seveda za to gre, g. Lahovnik! Res ne vem, ali po 22 letih uničevanja slovenske industrije še vedno nismo dojeli, da gre poleg običajne lopovščine, pohlepa, nespametnosti vseh vrst itd. tudi za namerno uničevanje naše podstati!? Ki jo generira skrajna desnica z RKC, najbolj vplivnim stricem iz ozadja. In t. i. mladoekonomisti, ki mislijo, ne z lastno, ampak z amerikanizirano glavo. Več

  • BrezUp

    Spoštovani, Več

  • Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.

    Kratko pojasnilo k pismu bralcev ge. Gaje Štovičej Več

  • Večni zmagovalec

    Novinarka Urša Marn je v Mladini z dne 22.3.2013 v prispevku »Večni zmagovalec« (str.: 11) med drugim zapisala: »Prejšnji direktor Branko Omerzu je s položaja odstopil že julija lani, potem, ko je nadzor razkril več nepravilnosti pri poslovanju sklada.«. Več

  • BrezUp

    Odgovorni urednik g. Repovž je v članku z zgornjim naslovom zapisal nekaj trditev v zvezi s stranko Zares in t.i. Pahorjevo vlado, ki zaradi svoje nekorektnosti in protislovnosti terjajo odgovor. Ob strani puščam neresnično tezo, da podjetja niso bila deležna pomoči (vsem znana je npr. zgodba z Elanom ali Adrio in zapleti glede nedovoljene državne pomoči) - sploh kar zadeva ohranjanje delovnih mest, saj je bila temu namenjena celo posebna in finančno zahtevna „Svetlikova“ shema. Prav tako ne bom ponavljal dejstev o ukrepih za dolgoročno krepitev produktivnosti in konkurenčnosti, ki se ne utemeljuje na pavperiziranju t.i. delovne sile, ampak na znanju, s čimer smo se primarno ukvarjali na ministrstvu, ki sem ga vodil. Avtorjev zapis, ki ga zavračam na tem mestu, se glasi: „Zaresov minister Matej Lahovnik (s podporo stranke, ki se danes sicer z distanciranjem od Lahovnika skuša distancirati tudi od svojega ravnanja) se je šel boj zoper tajkunska podjetja. Zaradi zahtev vlade (in populizma) se banke niso niti drznile kreditirati teh podjetij. V imenu pokvarjenih podjetij se je potaplajlo eno podjetje za drugim - namesto da bi vlada v ta podjetja prek konverzije terjatev v lastniške deleže začasno kapitalsko vstopila (in seveda zamenjala pokvarjene uprave), je bilo bolj pomembno medijsko nastopaštvo.“ Splošno znano je, da se „distanciranje“ med stranko Zares in Lahovnikom ni začelo „danes“, ampak že pred leti. Vzrok zanj je bila njegova nekritična podpora Teš6, ne pa vprašanje reprograma t.i. tajkunskih prevzemnih posojil. Vlada ustreznih (in za Repovža spornih) stališč glede slednjega ni sprejela zaradi Lahovnika, ampak načelnega stališča Sveta Zares, ki je to postavil kot pogoj, da ostane v koaliciji. Dikcija vladnega sklepa o tem, ki je bila dorečena z ministrom Gasparijem in V. Boletom, je bankam prejemnicam posebnih državnih garancij prepovedovala reprogramiranje prevzemnih posojil samo tistim družbam, zoper katere je bil uveden postopek ATVP in UVK. To sta bili takrat samo dve družbi: Več

  • Odprto pismo

    Spoštovani župan občine Gorica Ettore Romoli. Več

  • Slovenija: večna mladostnica

    Spoštovani g. urednik, Več

  • Zverova žena

    Gospo dr. Tamaro Griesser-Pečar smo videli v mnogih vlogah in polemikah, v katerih je zagovarjala nečedne posle slovenske desnice, vendar tako nizko, kot se je spustila pri obrambi postopka za ponovno imenovanje dr. Andreje Valič-Zver za direktorico Študijskega centra za narodno spravo, pa še ne. Njeno opravičevanje tega postopka in brutalen napad na poročanje novinarjev Mladine je podoben tistemu, ko so iz kabineta Janševe vlade zavajali javnost in skrivali stroške vladne delegacije na potovanju v ZDA. Tokrat gre za prekrivanje mnogo večjega greha, če že ne pravega »zločina«, ki ga izvaja vlada v odhajanju s serijskim kadrovanjem ljudi po sorodniški liniji in liniji pripadnosti SDS. Na tem »minskem polju« bodo izbrani kadri mrcvarili Slovenijo še naprej po ukazu strica iz ozadja, kajti pri SDS je samo en stric, ki ima stoodstotno podporo svojih vernikov in bo svojo strategijo nadaljeval do njenega dokončnega uničenja. Svoje sekte namreč, kajti Slovenija se bo s svojimi uporniki in drugimi častnimi ljudmi znala ubraniti! Več

  • Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.

    V Mladini številka 9 je bil 1. marca 2013 na strani 23 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom „Pravosodni nadzor? Osebna kaprica. „, ki je objavljen tudi na spletni strani. Novinar ni nikoli niti poskusil pridobiti mojih odgovorov, v članku meša osebna stališča, komentarje in dejstva, povzetek prispevka pa je, da sem pri svojem delu neprofesionalna in, kot razumem, zanj tudi neprimerna. Nesmiselno bi se bilo spuščati v polemiko o upravičenosti takšnih trditev in namigovanj, zato v nadaljevanju izpostavljam zgolj nekaj dejstev, na podlagi katerih si je mogoče oblikovati objektivnejšo sliko: Več

  • Ukinitev brezplačnega vzporednega in zaporednega študija

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je konec januarja drastično poseglo v avtonomijo slovenskega javnega šolstva z zmanjševanjem števila vpisnih mest za šolsko leto 2013/2014 na javnih univerzah. Poleg obsežnega krčenja mest za tiste, ki se na univerze vpisujejo prvič, je ministrstvo študentom odvzelo možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija, ki mu je bilo v prejšnjih letih namenjenih 5 % celotnega števila mest na posameznem študijskem programu. Študentu, ki želi pridobiti drugo dodiplomsko izobrazbo, z letošnjim razpisom preostane le vpis na izredni študij, ki pa se z zelo omejenim številom mest izvaja le na nekaterih programih. Študent, ki je že vpisan na določen študijski program ali pa je že pridobil dodiplomsko izobrazbo, tako na Univerzi v Ljubljani ne more več študirati mikrobiologije, politologije, kemije, matematike, elektrotehnike, gradbeništva, zgodovine, anglistike, psihologije, veterinarstva, medicine itd. Država torej študentom krati pravico do več kot ene izobrazbe, tudi če so zanjo pripravljeni plačati. Mednje sodiva tudi midve, ki sva z izgubo možnosti dodatnega študija ostali prikrajšani za pridobivanje znanja in s tem povezanih življenjskih perspektiv. Več

  • Zverova žena

    Prispevek Boruta Mekine o ponovnem imenovanju dr. Andreje Valič-Zver za direktorico Študijskega centra za narodno spravo je polno neresničnih trditev. Bila je izvoljena po popolnoma normalnem postopku na redni letni seji Sveta SCNR 25.2.2013. S postopkom nismo čakali na avgust, ker bi s tem kršili 29. čl. statuta, ki predvideva, da ga je potrebno začeti najpozneje 90 dni pred iztekom pogodbe, kar pomeni najkasneje 29.5. Direktorica je bila namreč imenovana na podlagi sklepa Sveta SCNR 29.8.2008 in potrditve vlade 11.9.2008. V pogodbi za zaposlitev pa piše: „Direktorica sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi od dne 5.11.2008 s polnim časom za opravljanje funkcije direktorja, vendar najdlje do 28.8.2013, z možnostjo ponovnega imenovanja.“ Po izteku pogodb se postopki za novo izvolitev začnejo dovolj zgodaj, ker se nikoli ne ve, kako dolgo bodo trajali. Lahko pride celo do ponovitve razpisa, izvoljeni morajo imeti priložnost v roku odpovedati svoje delo, neizvoljeni pa dobiti priložnost, da čimprej iščejo drugo službo. Na razpis je prišlo osem prijav. Vse prijave je svet SCNR natančno preučil po kriterijih, ki so predpisani za mesto direktorja, namreč strokovnost, dosedanje delo in vizija. Samo štiri prijave so ustrezale razpisu. Dr. Andreja Valič-Zver je imela daleč najboljše kvalifikacije in je bila zato tudi izvoljena. Iz vseh vidikov je razvidno, da smo ukrepali razumno in socialno. Več

  • Kam z našo jezo?

    Parlamenta nočemo, ulice ne damo! Tako se jezni ljudje pridušajo na protestih in vstajah po ulicah in na trgih, kar smo lahko slišali in tudi brali na transparentih borcev proti vsem elitam na oblasti, ker so vstajniki samo za neposredno demokracijo. Menda so našteli že več kot sedemdeset različnih protestnih skupin, vendar to ne pove veliko, ker so znotraj vsake skupine tudi velike razlike. Več

  • Sedem let vojne

    Teče že dvaindvajseto leto od sramotnega izbrisa prebivalcev nekdanje »Juge«, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Izbrisani smo si nabrali kar dolg staž, mnogo bolezni, težav in dolgov. Vse to je zakrivila ljuba Slovenija in kljub sodbi ESČP v Strasbourgu še ni videti konca. Večina nas, ki živi ves čas v Sloveniji, smo si nekako uredili stvari. Tisti, ki so iz kakršnih koli razlogov odšli v svoje matične države (ker recimo ni bilo osnovne šanse, da bi preživeli), ali pa so bili celo deportirani, so doživeli veliko razočaranje, ko je Katarina Kresal l. 2010 botrovala zakonu, ki bi jim omogočil vrnitev v Slovenijo in pridobitev statusa. Zakon namreč ne omogoča avtomatizma, postavlja mnoge omejitve in zahteve in nesmiselna dokazila. Opisala bom zgodbo človeka, ki ga dobro poznam in spremljam njegov primer. Več

  • Zaposlitveni razgovori za telebane?

    Zaposlitveni razgovori – vedno zanimiva izkušnja in, ko že misliš, da si odgovoril na vsa možna vprašanja iz priročnika (Zaposlitveni razgovori za telebane?), katerega se delodajalci očitno poslužujejo, ker jih zanimajo popolnoma enake stvari, doživiš nekaj novega. Vprašanja o načrtovanju družine so postala nekaj vsakdanjega. Nedovoljeno, pa vseeno grobo posegajo v najbolj intimne zadeve. Ne samo, da jih zanima, ali imaš otroke, če jih nimaš, želijo vedeti zakaj ne. Torej bo potrebno s seboj nositi zdravstveno kartoteko. Ampak to je vprašanje na katerega diplomatsko odgovorim, tako da ni relevantno. Več

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    G. Sudaholc stiska moje besede kot tubo paštete. Ven polzijo njegove non sequitur insinuacije, »nekako takole«. Jaz: Ljubim štrudel. On: Iz tega bi se »nekako dalo sklepati«, da g. profesor podpira uničevanje slovenskih jabolk. Jaz: Uf, uf, je trčen ali kaj? On: Še vedno čakam pojasnilo. Jaz: O čem le? Itn. Zanimivo? Komajda. V takšni »polemiki« je marsikaj, če ne kar vse, odveč. Jaz zagotovo. Več

  • Armstrong, Seneka in mi!

    Ves svet se ukvarja s priznanjem slavnega kolesarja Armstronga (idol je postal z močjo poživil). Številni se sprašujejo o (ne)smislu tekmovalnega športa. Berem Pisma prijatelju Luciliju in glej čudež, pred dvema tisočletjema je Seneka zapisal: »Tekmovalni šport je dejavnik razčlovečevanja. Že po definiciji uničuje lepo človeškost – vir sreče tekmovalca je namreč v porazu, torej nesreči sotekmovalca. V rekreacijskem športu sta lepota in zdravje, v tekmovalnem pa veliko denarja in odmaknjenost od resničnih težav v družbi. In razumemo, da ga podpirajo pokvarjeni vladarji«. Več

  • Napačna, škodljiva gospodarska politika

    Pri prehodu iz nekdanje SFRJ je bila Slovenija industrijska država z zelo majhno zadolženostjo v tujini, pa še ta je bila nekakšna zapuščina prejšnje države. S samostojnostjo je takoj izgubila približno 1/3 svojih tržišč. To se je takoj odrazilo na povečanih težavah večjih industrijskih sistemov in to tistih, ki so imeli premajhen posluh za tehnološki razvoj in za prodajo svojih proizvodov na zahodnih trgih. Več

  • Pomanjkanje minimalne spodobnosti

    Pod Triglavom Več

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Replika na repliko Več

  • Levi fašizem

    K zelo poglobljeni študiji M. Štefančiča bi rad dodal naslednje razmišljanje o delu in liku predsednika vlade. Veliko dogodkov se vrsti zadnje dneve in smo že morda pozabili na poslanico Janeza Janše za praznik kulture, v kateri je poleg rednega obsojanju drugih za neuspehe svoje vlade, vendar našel čas za »poezijo«, ki jo je podredil svoji ideologiji videnja zgodovine in samega Prešerna v cilju iskanja nove slovenske himne. Poslanico je podrobno obdelala Melita Forstnerič Hajnšek in je v Večeru pod naslovom »Novo politično prešernoslovje«, zapisala: «Premier se je prelevil v natančnega poznavalca umetnosti. Tako temeljitega, da je odkril celo dolgoletno literarnozgodovinsko zablodo. Avtoritativno je prispeval nov gradnik k slovenskemu prešernoslovju in duhovni prenovi«. Tako je od Janševe prijaznosti ostalo le politiziranje kulture, kar v javnosti ni imelo večjega odziva, kajti že na sam kulturni praznik na Zborovanju za republiko je zasenčil samega sebe z novo »poslanico v živo« v kateri je »odkrival nove zablode« slovenskega naroda. Po vzoru znanih diktatorjev je svoje podpornike dvigoval v nebesa, vse ostale pa žalil in grozil, kot da bi ga ponovno prevzel kaplarski duh Hitlerja, Stalina, Ceaucesca, Pinocheta in koliko je še takšnih. Več

  • Na poti ostarkizma

    Spoštovani gospod urednik, Več

  • Politično krilo?

    Kot eden udeležencev vseslovenskih vstaj z nelagodjem spremljam nemoč pri iskanju institucionalnih poti za realizacijo naših zahtev. Nekdo ponuja revolucijo, drugi 30 neodvisnih in nepovezanih poslancev, Odbor za pravično in solidarno družbo, ki se v vstaji precej izpostavlja, nam je pa stotič sporočil da je Janša avtokrat, prevarant in lopov in bo o tem znova obvestil tudi tujo javnost. Čas pa nepovratno teče. Več

  • Trideset neodvisnih poslancev za spodobno Slovenijo

    Sinteza, gibanje za družbeno prenovo utemeljuje predlog z naslednjimi dejstvi in premisleki: Več

  • Mitiziranje civilne družbe

    Spoštovani Bernard Nežmah, Več

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Radovedno sem pričel brati odziv g. Janeza Suhadolca na intervju, ki ga je objavila Mladina z mano. Kakšno razočaranje: le neslano natolcevanje o tem, kako se veselim propadanja slovenske industrije. To je pa tako hudo mimo, kot bi bile govorice, da on tako vneto šlifa svoje stole le zato, da se lahko usede in da mu edini ud z nekaj pameti, ki ga premore, ne pade na tla. Dovolj enostavno za prostoročno pisanje? Več

  • Korupcija kot Lustracija?

    Ne vem, ne razumem, ne štekam, ne shvačam, I don’t understand! Kako jim ne potegne, tem razumnikom, da argumenti, ki so jih navedli Goran Klemenčič, Rajko Pirnat ali Matevž Krivic, ne dopuščajo resnih ugovorov. Ja, g. Nežmah: funkcionar, ki mu protikorupcijska komisija utemeljeno očita nečedne rabote, ali pa je celo patrijsko - pravnomočno obtožen, mora odstopiti. Mora! Zato, da s svoje pozicije, še posebej če nadzoruje ministrske resorje, ne bi vplival na potek razsojanja. In najpomembnejši razlog: da s svojim priznanjem, odstopom, pritrdi temeljni logiki pravne države. Da njegovo sporno dejanje, tako Rajko Pirnat, ne postane norma! Več

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Profesor Kramberger pravi: »Vlada se ne zaveda, da se z njenimi reformami Slovenija spreminja nazaj v proizvodno družbo, v industrijsko družbo starega tipa ...« in potem še modro pripomni, da lahko itak Kitajci naredijo vse, kar je oprijemljivega, namesto nas. In potem še: »Danes se zdi, da si država želi, da bi slovenska družba zakorakala nazaj v čas industrijske proizvodnje in razmišljanja.« Pripomba »in razmišljanja« v stavku je nejasna in odveč. No, to ni važno. Po razmišljanju profesorja je mogoče sklepati, da je bila likvidacija podjetij: TAM, Metalna, Iskra, Tekstilindus, Stol, Meblo, MTT, IBI, KLI, Brest. . . da ne naštevam naprej, v bistvu blagodat za slovensko državo in njene državljane. Botrom teh likvidacij bi bilo treba poveriti vodstvo naše države. Mogoče bi bili lahko deležni že za živa velikega spomenika sredi Ljubljane, na primer pred Gospodarsko zbornico Slovenije, ali pa kar pred parlamentom. Oni gledajo daleč naprej, oni vedo, kako je treba. Več

  • Ubijanje kulture

    Zelo smo bili začudeni, ko je gospod veleposlanik Aleksander Geržina novembra 2010 ob praznovanju 10-letnice delovanja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju kot vabljen govornik in najvišji predstavnik Republike Slovenije na Dunaju namesto, da bi čestital SZI-ju k uspešnem delovanju, raje izrabil priložnost, da je na dolgo in široko govoril o načrtu za ustanovitev novega centra SKICA na Dunaju, katere »pobudnik« je bil on sam. Začudenju, da je na 10-letnici Slovenskega znanstvenega inštituta govoril bolj ali manj samo o SKICI, je sledilo naslednje začudenje, da ob otvoritvi SKICE niti z eno besedo ni bil omenjen SZI-Dunaj in njegovo dolgoletno uspešno delovanje, temveč so govorili o SKICI kot o prvem (!) znanstveno-kulturnem centru, ki ga ustanavlja Slovenija v tujini in na Dunaju. Mi pa nismo bili preveč užaljeni in smo kar zgodaj iskali stik z vodjo SKICE gospo Ano Novak ter skupaj z njo izvedli dve prireditvi na SZI-Dunaj. Več

  • V imenu države

    V ločenem mnenju ob sodbah ustavnega sodišča o ustavnosti predloga za razpis referenduma o reformnih (stabilizacijskih) zakonih ZSDH (holding) in ZUKSB (stabilizacija bank) dr. Petrič poudarja, da je šlo pri odločanju za tehtanje ustavne pravice do referenduma in na drugi strani pomembnih ustavnih pravic, od katerih na prvo mesto postavlja pravico do suverenosti RS (3. člen ustave). Več

  • Čas je za konec

    Sem Klemen, in če me kdo vpraša, kdo sem, mu odgovarjam, da sem človek. Živim in delujem za tradicijo svobode, enakosti in bratstva. Ne želim se omejevati z naključnimi in izmišljenimi črtami, ki so bile narisane na kos papirja ter so jih kasneje poimenovali država. Nočem svojega delovanja uokvirjati z zamišljeno skupnostjo, ki se je v nekem naključnem zgodovinskem trenutku poimenovala Slovenija. Nisem ne Slovenec, ne belec, ne heteroseksualec, ne študent. Sem preprosto človek. Kot posameznika me bolj določa to, da imam rad burek, da je moj najljubši filozof Foucault, kot pa to, da sem po nekem bizarnem naključju Slovenec. Ko na ulici zastavljam svoje telo, ko skupaj z vami stopam po hladnih cestah in ko skupaj kričimo slogane „ne bomo plačali vaš krize“ in „nihče nas ne predstavlja“, ne gradim nove države, se ne borim za novo Slovenijo Slovencev. Moj boj in moja moč črpa iz vseh zgodovinskih bojev, iz vseh skupnosti, iz vseh ljudi. Ne pristajam, da se moje telo uokvirja v boj za državotvornost, za Slovenijo. Kajti moj boj je vključevalen, je skupen. Medtem ko je resnica naroda izključevanje, resnica Slovenskega naroda pa 20. 000 izbrisanih. Ko poslušam nekatere govore civilne družbe, ki se borijo za novo državo, nisem prepričan, ali sem na protestu ali na prireditvi Mati Domovina v Kočevju. Vsakič ko slišim besedo narod, vidim kri, vsakič ko slišim besedo državotvornost, vidim ljudi brez dokumentov, vsakič ko slišim Slovenija, me malce zmrazi. Zato je čas, da zapremo te ideje v muzeje, da jih položimo na zaprašene police in začnemo graditi bolj vključevalno skupnost, kjer bo vsak imel pravice do dobrega življenja in solidarne družbe, ni važno kje je in kdo je. Veselim se dne, ko bodo poleg mene po ulicah namesto izmišljenih skupnosti stopali konkretni ljudje. Več

  • Čas je za konec

    V veteranskih organizacijah Podravja smo zgroženi nad dogajanji v naši državi, zato se enotno pridružujemo civilnim protestom in javnemu izražanju nezadovoljstva ljudi z aktualno politiko in vodenjem države. Člani organizacij, ki ohranjajo in prenašajo na mlade rodove vrednote, s katerimi so nam general Maister in njegovi borci za severno slovensko mejo, slovenski partizani v osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno in borci osamosvojitvene vojne leta 1991 izborili samostojno slovensko državo, nikakor ne pristajamo na to, da nam vladajoča politična elita ukrade državo, svobodo in človeško dostojanstvo. Več

  • Izberimo slabše

    Spoštovani gospod Čegovnik, Več

  • Pogoltna in politikantska

    Res zasluži posebno pozornost odnos vrha RKC na slovenskem do aktualnih političnih in gospodarskih vprašanj. Vprašanje je, zakaj to počne, saj je to v nasprotju s tistim, kar običajno govorijo in je tudi v nasprotju s tistim, kar govori papež, ko opozarja, da se tudi v krizi ne sme pozabiti na socialni položaj ekonomsko najbolj šibkih. Kako je mogoče, da je dr. Štuhec ploskal predlanskim na Zboru za republiko Janezu Janši, ko je najavljal demonstracije za spremembo oblasti, sedaj se pa zgraža nad demonstracijami, češ, ne more ulica menjati oblasti? Pri tem sploh spregleda, da demonstrantom odreka ustavno pravico do demonstracij. Visoke cerkvene dostojanstvenike ne moti, da so za »zombije« označeni tudi tisti verniki, ki so se udeležili demonstracij, za žalitev vseh ostalih ljudi jim pa tako ni mar. Dr. Štuhec je v veliki skrbi za obstoj »zadnjega stebra slovenske osamosvojitve« spregledal pričevanja udeležencev osamosvojitvene vojne, da če takrat borbenost Janeza Janše ne bi krotili, bi v Sloveniji bila veliko bolj krvava in Slovenija porušena. Več

  • Za menoj potop

    Spoštovani, Več

  • Čas je za konec

    Predsednik slovenske vlade je po poročilu Komisije za preprečevanje korupcije ogorčen. Krivi »strice iz ozadja«, ki so mu afero zakuhali ravno takrat, ko ga država krvavo potrebuje. Ko tudi državljani na ulici pokažemo, da se z lumpenpolitiko v konkretnem in nasploh ne strinjamo, se sprostijo strasti njegovih kameradov; imenovani smo »skrajno levičarski zombiji«, odstop velikega vodje s položaja pa so naše »mokre sanje«. Na odkritje, da je cesar nag, se nosilci in pristaši te oblasti odzivajo s cinizmom in žalitvami. Ta sovražna govorica iz arzenala SDS, intonirana s strani »princa teme« (po dr. Drnovšku), mi je priklicala v spomin davno izrečeno sintagmo o »zlobnem imperiju«. Ko po 30-ih letih doživim enako asociacijo v primeru lastne države, sem sprva negotov. Več

  • Cirkus Ludus

    Tudi ti, ali si kaj boljši? Več

  • Obsojeni politični direktorji

    Ob obsodbi bivšega direktorja Luke Koper Roberta Časarja kaže nekoliko spregovoriti o stalnih trditvah, da je upravljanje z državnim premoženjem neučinkovito in da je edina racionalna lastnina, privatna lastnina. Potrebno je tudi spomniti, da denar, ki se prelije v zasebne žepe s pomočjo korupcije, umanjka za razvoj in povečanje blagostanja prebivalstva, zato moramo biti skrajno dosledni pri preganjanju korupcije, ne glede na to ali gre za »naše« ali »njihove«. Več

  • Izberimo slabše

    Kot nekdanji novinar Mladine sem presenečen in razočaran nad načinom poročanja o »reviji za izseljence« Mladininega novinarja Denisa Vičiča. Več

  • Izsiljevalsko ministrstvo

    Že nekaj časa bi rada nekam izlila svoj gnev zaradi delovanja nesposobnega ministrstva, med drugim pristojnega tudi za izobraževanje. Človek se nekaj časa še zadržuje in priduša, ampak uvedba globe za direktorje šolskih zavodov v primeru primanjkljaja je bila pa kaplja čez rob. Članek, na katerega se sklicujem, je izgovor, da sem se tega pisma končno le lotila. Več

  • Družinske zgodbe

    Ne gre za pomoto, ali zmoto, gospod Janković! Več

  • Nepotizem?

    Novinar Peter Petrovčič je v prispevku »Nepotizem?« (Mladina 02 / 11. 1. 2013) nakazal možnost, da sem bil v Državno volilno komisijo imenovan zato, ker sem mož dolgoletne sekretarke SDS. V tem kontekstu izpostavlja tudi moje sodelovanje, kot je zapisal, »na strankarskih srečanjih z naslovom Nova politika SDS« (dejansko je šlo za izobraževalni program, v katerem sem imel predavanje nekaj mesecev zatem, ko je na omenjenem forumu nastopil tudi takratni fakultetni kolega, dr. Danilo Türk). Več

  • Odprto pismo dr. Šinku in dr. Turku

    Spoštovani! Več

  • Totalna razprodaja

    Saj je gol, tako nekako je vzkliknil otrok v poučni pravljici o cesarjevih novih oblačilih. Več

  • Dr. Peter Novak: Ortodoksnost ni odgovor

    Mladina, št. 01 Več

  • Učenje po meri SDS

    Pred kratkim me je presenetil kolega, ki je bil prepričan, da gre pri reorganizaciji srednjih šol za varčevanje. Ker je morda še kdo »padel« na tako razlago, se mi zdi potrebno zadevo širše pojasniti. Več

  •  |  foto: Eva Kardelj Cvetko, ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana

    10. 1. 2013  |  Pisma bralcev

    Učenje po meri SDS

    Spoštovani, Več

  • Noge korakajo

    Vsakdanji protesti državljanov so znak brezupa. Nastali so zaradi nerešenih problemov, ki ljudi spravljajo v stanje nemoči in ogorčenosti. Ali veste politiki svoj dolg do volivcev, ko zaradi prekletstva nesodelovanja za dobro ljudi ne zmorete premikov v zakonodaji, ki bi omogočili neposreden vpliv ljudi na izvolitev poslancev, ki bi omogočili tako financiranje občin, da bi lahko živele od pobranih davkov, ki bi državo razdelili na dve regiji in dvanajst okrajev z njihovimi pristojnostmi in financiranjem in ki so povsod v Evropi gonilo razvoja in napredka. S svojim ravnanjem pehate ljudi na polje brezupa in jih zaradi neuspešne politike prisiljujete, da postajajo hlapci tujega kapitala in interesov. Svojo narodno bit uničujete z nesprejetim nacionalnim programom za kulturo, kar je posebno nevarno za obstoj naroda v večnacionalni Evropi. Vaša krivda zaradi nezmožnosti reševanja vsaj teh problemov je neodpustljiva. Več

  • Javno osebno pismo

    Spoštovani, Več

  • Elita in njena potica

    Javno pismo Ernestu Petriču, predsedniku ustavnega sodišča RS! Več

  • Elita in njena potica

    Razočarali ste me, dr. Petrič! Več

  • Piroman je na čelu vlade

    Spoštovana gospa Ina Kukovič, v kabinetu predsednika vlade vas je po Ajpesovi klasifikaciji zaposlenih že 21 svetovalcev, in če je kadrovska politika kabineta res utemeljena na strokovnih merilih, ne pa na družinskih vezeh, se resnično čudim, kako ne morete razumeti preprostega statističnega podatka. Da bodo razumeli še bralci: Janez Janša je ob mariborskih protestih poskušal priliti olja na ogenj. Pri nagovoru državljanov je objavil graf in poudaril, da dobi razvita Ljubljana kar 60 odstotkov državnih pomoči. Mi smo nato v članku opisali, zakaj to ni res in kako predsednik vlade manipulira. Naj tokrat še citiramo iz uradnega poročila o dodeljenih državnih pomočeh iz avgusta letos, da bo jasno, za kakšno spletkarjenje gre: Več

  • Janševa noč za 1400 evrov

    Če se ne motim, smo doživeli prvo javljanje Ine Kukovič, svetovalke za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Vlade RS, ki je pisanje Mladine pod zgornjim naslovom označila za neresnično in zavajajoče. Če zanemarimo dejstvo, da je napačno navedla avtorja(?) in stran, na kateri je članek zapisan, tudi njeno celotno obrazložitev lahko označimo za neresnično in zavajajoče. Popolnoma je zgrešila osnovni namen članka, v katerem je Mladina obvestila javnost predvsem o tem, da je predsednik vlade Janez Janša že leta 2008 kritiziral predsednika države Danila Türka, češ da si je privoščil pregrešno drago spanje v hotelu na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, sam pa naj bi letos septembra porabil 1400 evrov na noč, kar je veliko več od cene predsednika države. Namreč, vsi smo priča cele serije laži in obtožb na račun predsednika Türka, ki so prihajali iz vrha SDS in novinarjev, ki trobijo v isti rog kot Janša. Najbolj sveži primer je Vinko Vasle, ki je pri tem presegel samega sebe in se celo zagnusil svojim lastnikom, ki so ga zaradi tega »odpustili«. Kukovičeva pri Janševem računu želi popraviti zmoto Mladine, kar je prav, ker se izkaže, da ne gre za 1400, ampak za 1042 evrov na noč. Vendar to ne spremeni bistva, ker Mladina razkriva, da so se hotelski stroški delegacije Türka v celem mandatu sukali med 484 in 828 evrov na noč, letos pa sploh ni potoval v ZDA. Zato je za takšen odnos do predsednika države Mladina upravičeno okrcala Janšo ne glede na opravičilo, da so bile njegove delegacije manjše. Gospodje, danes je kriza mnogo hujša in če pritiskate na vse, od otrok, delavcev do starostnikov, vam ne bi padla krona z glave, če bi tistih nekaj noči prespali za 250 evrov, za kolikor naj bi bilo možno dobiti sobo v istem hotelu, v katerem je Janša plačal 1042 evra. Še bolj smešno je opravičilo Kukovičeve, da še po dveh mesecih ne morejo sporočiti javnosti natančnih podatkov zaradi zapletenega postopka zbiranja računov iz tujine. Kdo bo to verjel? Zato ni čudno, da je novinar po dveh mesecih čakanja vrtal sam in naredil omenjeno »napako«. Morda so prav to čakali, da dokažejo, kako so svetovalna dela, na katera so zaposlili Kukovičevo iz kroga sorodnikov, nujna in koristna? V gospodarstvu se vsaka službena pot v tujino strogo kontrolira in se stroški bivanja poravnajo na osnovi računa takoj po povratku. Že v nekaj urah je vse jasno! Tukaj sta minila dva meseca in namesto natančnih podatkov se Svetovalka posmehuje ljudstvu in nas pošilja na internet, naj sami iščemo primerjave. Tako se mlin vlade suče naprej po starem kopitu, novi predlogi ljudstva tudi z ulic so potlačeni. Iz teh navidez nedolžnih podatkov lahko sklepamo, da namesto Svetovalke bo odpuščen kakšen delavec, učitelj, uslužbenka, zdravnik …, namesto Janše pa je že itak odpuščen narod. Več

  • 21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Manifest Odbora za pravično in solidarno družbo

    1. Odbor za pravično in solidarno družbo je neformalno civilno združenje zainteresiranih ter zaskrbljenih državljank in državljanov. Delovanje Odbora je del širšega ljudskega gibanja in vanj se povezujemo kot posameznice in posamezniki z namenom, da bi soustvarjali družbene in politične spremembe v času splošnega ljudskega upora proti zlorabam političnih elit, ki imajo za posledico uničevanje socialne države, krčenje družbene solidarnosti in zniževanje dosežene ravni demokracije. Več

  • Piroman je na čelu vlade

    V petek, 7. decembra 2012, je tednik Mladina na 25. strani objavil članek novinarja Boruta Mekine z naslovom »Piroman je na čelu vlade«. Naslov članka je tendenciozen in zavajajoč, prav tako tudi informacija, na katero se sklicujete v besedilu in jo povezujete z grafom, objavljenim na spletni strani http://www.kpv.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/252/6389/ dne 29.11.2012 ob besedilu z naslovom »Za svobodo in pravičnost gre.« Graf, ki ste ga ponatisnili namreč ni v ničemer »sporen«. Več

  • Zima našega nezadovoljstva

    Živimo v brezpravni državi, kjer sta namesto etike in morale glavni vodili korupcija in politični klientelizem. Dejstvo, da je politična elita z manipulacijami izrabljala ljudstvo, kot orodje za dosego svojih lastnih političnih ciljev, se je zadnje desetletje, še posebej pa z nastopom krize, še bolj potrdilo. Življenje v takšnem okolju ne samo, da je izgubilo vse dostojanstvo, še več, oropalo nas bo tudi prihodnosti. Kriza nas ni prizadela le finančno, temveč nam je nastavila tudi ogledalo. Zato so se v duhu časa in svetovnega dogajanja, tudi pri nas začela razvijati različna gibanja in iniciative, ki kličejo po reformi družbe in političnega sistema. Upor je več kot upravičen! Slovenija, kot mlada in neizkušena demokratična država morda še ne razume prav dobro, da je demokracija živa tvorba in ne le beseda na papirju. To pomeni, da se je sposobna učinkovito reformirati glede na izzive, ki jih ponuja čas, v katerem živimo, in na ta način ohranjati blagostanje in osnovne temelje pravične družbe. Nezrelost, samovšečnost, klientelizem, nepotizem in korupcija so pravi obrazi politične elite, ki kroji našo usodo zadnjih 20 let. Le-ta je posredno in tudi neposredno odgovorna za stanje, v katerem se je znašla naša družba, zato je njen odstop in popoln umik iz političnega prizorišča prvi in edini možen korak, za pozitivne spremembe. Razlika je samo ali bo ta odstop izpeljan na dostojen in pragmatičen način ali pa bo zanj potrebna poglobitev krize in posledično kolaps sistema. Ljudstvu je prekipelo, o tem ni dvoma! Svoje nezadovoljstvo z miroljubnimi demonstracijami uveljavlja na najbolj osnoven demokratičen način in čeprav je skušala oblast proteste „ugrabiti“ pod pretvezo nasilja, se je kmalu izkazalo, da je bil to le neuspešen poizkus diskreditacije napredne misli. Prvi zmagi navkljub se je le-to znašlo pred zelo zahtevno nalogo, ki jo bo brez podpore celotne intelektualno strokovne javnosti zelo težko izpeljalo. Le z njihovo podporo bo celoten upor dobil realne temelje za spremembe in splošen konsenz družbe. Ravno v tej točki pa se pojavi ključno vprašanje našega družbenega razvoja: ali je strokovno intelektualna javnost sposobna prevzeti pobudo, po kateri kliče ljudstvo? Saj ne, da bi bil upor idejno podhranjen, nasprotno, nudi celo paleto dobrih rešitev. Predvsem imajo tu zelo veliko vlogo mladi, ki so med vsemi skupinami še najbolj zapostavljeni. Tokrat ne želijo biti več statisti v slabem scenariju črno belega filma, tokrat so konkretno opozorili nase. Spoštovanje! Kakšno vlogo ima potem pri vsem tem pobuda strokovno intelektualne javnosti? Menim, da ključno! So namreč vezno tkivo, na nivoju ideje in realizacije. Splošen konsenz, kataliziran skozi vse družbene pore, bo povrnil zaupanje v sistem in posledično sprožil kreativnost! Predstavljajte si, da bo na naslednjem protestu namesto policijskega kordona pred parlamentom igral simfonični orkester. Predstavljajate si, kako poet na prašnem zaboju v množici, besedam daje krila. Predstavljajte si, kako skupina mladeničev in mladenk burno razpravlja z doktorjem znanosti, ali je Supervizor dejansko mati direktne demokracije. Prva misel, ki se mi poraja, je harmonija. Vendar to ne bo dovolj, potrebujemo pogum! Več

  • Janševa zmaga

    Ko se je gospod Tanko te dni polotil analize vzrokov demonstracij v slovenskih mestih, je mimogrede, vendar pošteno in transparentno razkril, zakaj je Veliki Vodja in z njim vsa njegova stranka z njenim celotnim volilnim telesom odločno in prepričljivo glasovala proti predsedniškemu kandidatu Türku in, seveda, za Pahorja. Ko se cenjeni gospod sprašuje, zakaj se »ulica« ni zgodila v času Pahorjeve vlade, naniza vrsto zanimivih ocen tedanjih ukrepov, zakonov in njihovih učinkov. Med njimi bi tudi z lučjo pri belem dnevu ne našli prav ničesar pozitivnega. Tanko namreč pronicljivo in natančno navede, kako brezobzirni so bili ukrepi prejšnje vlade do ljudi, ki jih je kriza najbolj prizadela. In ima popolnoma prav! Pahor je, če sledimo argumentom enega najvidnejših politikov SDS-a, z enim zamahom odvzel možnost istočasnega prejemanja državne štipendije in otroškega dodatka, zaostril oz. močno poslabšal je pogoje subvencioniranja prehrane dijakom in študentom, grobo je posegel v varstvene dodatke in socialne pomoči, mladim družinam je ukinil brezplačni vrtec za drugega otroka, radikalno je zmanjšal mesečno pomoč ostarelim kmetom … »In trpežno ljudstvo ni reagiralo,« je razočaran Tanko. Več

  • Janševa noč za 1400 evrov

    Spoštovani v kabinetu predsednika vlade, za začetek bi vam rad pojasnil, kakšno je osnovno pravilo v Sloveniji: na novinarska vprašanja se je treba po medijskem zakonu odzvati do naslednjega delovnega dne, tudi če nimate vseh informacij. Nato pa morate na pisna vprašanja v pisni obliki odgovoriti v sedmih delovnih dneh. Nikjer ni zapisano, da imate v kabinetu Janeza Janše pravico do odgovarjanja na novinarska vprašanja v 58 delovnih dneh, ravno tako nimate posebne pravice do obračunavanja z novinarji, ki vam postavljajo vprašanja. Še sploh pa ne v svojem strankarskem biltenu (Demokracija), ki ga po novem prek javnega medijskega sklada delno financiramo vsi. Več

  • Pahor ali Türk?

    Glede današnje Pahorjeve zmage ni pretiranega razočaranja, indiferentnost je v teh dneh prevladujoče čustvo. Nekaj več kot 40% volilne udeležbe to jasno izkazuje. Sistem predvideva tekmo in zmagovalec je tisti z več glasovi. Predvideni ritual za predvidljive okoliščine. Več

  • Janševa noč za 1400 evrov

    V Kabinetu predsednika Vlade RS smo izbrali najugodnejšo in najcenejšo ponudbo med štirimi predlaganimi! Več

  • Čas nasilja

    V ponedeljek, 3. 12. 2012, sem gledala na TVS oddajo, v kateri sta bila gosta dr. Lojze Ude , pravnik in ustavni sodnik, ter dr. Ivan štuhec prof. moralne teologije, vsebina pogovora pa so bile demonstracije. Več

  • Čas nasilja

    Delavsko-punkerska univerza je v izjavi za javnost 28. novembra podprla spontane demonstracije na Kongresnem trgu in Trgu republike. Na Kongresni trg smo se odpravili protestirat proti reformam in ukrepom, ki ovirajo gospodarski razvoj in kakovostno delovanje javnega sektorja, s čimer zmanjšujejo blaginjo vsega prebivalstva. Prepričani smo, da je to razlog, zaradi katerega se je na miroljubnem protestu zbrala tolikšna množica. Več

  • Čas nasilja

    Nobena legitimna oblast ne more temeljiti na nasilju. Lahko govorimo samo o legitimni oblasti (ki temelji na oblasti in podpori ljudstva), ne moremo pa govoriti o legitimnem nasilju države. Nasilje je sicer mogoče v določenih okoliščinah opravičiti, nikdar pa ne more biti ali postati legitimno. Vsako posamezno nasilno dejanje vlade je zato po definiciji vprašljivo in problematično. Vlada in njeni strokovni in televizijski branilci danes vpijejo »proti nasilju« (menda »ulice«), hkrati pa zagovarjajo domnevno samo po sebi »legitimno nasilje« trenutne vladne garniture v zaščito lokalnega samopašnega župana in hkrati tudi samih sebe. Takšna je njihova glavna argumentacija vsepovsod. Pri svojem ravnanju so, vsaj tako kaže, očitno pripravljeni iti do točke, ki je popolnoma nepredvidljiva, pri tem pa uporabljajo na glavo obrnjene argumente in celo mahajo s členom ustave, ki preprečuje izražanje sovraštva in nestrpnosti do manjšin. To je še posebej nezaslišan dodatek vsem nezakonitim dejanjem. Ta člen ustave se namreč nanaša na manjšine in državljane in ščiti njih, ne pa vlado ali lokalne oblastnike. Niti vlada niti lokalna oblast nista zaščitena pred političnim sovraštvom in nestrpnostjo, ki leti na njihovo koruptivnost, nekompetentnost in pokvarjenost. Če je slaba, ji je treba izraziti vse nasprotovanje in politično sovraštvo, ki si ga zasluži, do nje ne more biti nobene strpnosti. Več

  • Nazaj v leto 1988

    Proces, ki ga je zastavil janšizem v obdobju 2004 – 2008 je postavil temelje za sedanjo razgradnjo države in posužnjevanje državljanov. Ključnih elementov je bilo več. Več

  • Intervju: Milan Kučan

    Opravičevanje svojih neuspehov na strice iz ozadja se mi zdi smešno. Da se razumemo: eno so »strici«, ki z nekom enostavno niso zadovoljni ali ga ne marajo, druga pesem so pa tisti »strici«, ki vršijo pritiske za pridobivanje koristi. Te druge je enostavno treba prepustiti organom pregona, kadar prekoračijo zakonite meje. Sam se bom zadržal pri prvih, ker sem se srečeval z njimi celo življenje. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se glede tega pritoževal. Vedno sem se trudil, da sem delal tisto, kar se mi je zdelo prav. Vedel sem pa , da to ne more biti vsem všeč. To sem pač vzel v zakup, da sem se kakšnemu »šefu« zameril, če sem ocenil, da tisto, kar zahteva od mene, ni koristno za dejavnost, s katero sem se ukvarjal. Takšno je pač življenje, da človek ne more biti vsem všeč, niti ne more biti vsem všeč tisto, kar delaš. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se za svoje neuspehe izgovarjal na strice iz ozadja, pač pa sem se umaknil iz dejavnosti, če nisem mogel uspešno opravljati svojega dela. Več

  • Odločamo o tem, kakšna bo naša prihodnost!

    Slovenija se je po 20 letih samostojnosti skupaj z drugimi državami Evropske unije znašla v krizi, ki zahteva resno in dobro pretehtano spremembo poti. Ko govorimo o Sloveniji, se kriza kaže predvsem kot kriza socialne in pravne države, vse bolj pa tudi kot ukradena prihodnost generacij, mlajših, ki izgubljajo priložnost, da si z izobrazbo in znanjem zagotovijo delo in varnost, in starejših, ki izgubljajo potrebno zdravstveno in socialno varnost po tem, ko so vse življenje delali v korist skupnosti. Več

  • Čas je za malo dostojanstva

    Govorim iz svoje osebne izkušnje in vse bolj se mi dozdeva, da je to edini pošten način govora. (Igor Zabel) Več

  • Še en odrešenik

    Predsedniški kandidat Borut Pahor ima s svojo preteklostjo kar nekaj težav in resnica ni vedno na njegovi strani. Njegova zgodba o stricih iz ozadja se vedno bolj kaže kot za enkrat neverodostojna pravljica in njegovo izgovarjanje na pogum in razum je seveda čista demagogija. Tisti, ki smo spremljali, kaj se je dogajalo od Janševega poraza na volitvah 2008 naprej, vemo, da je edini, ki je načrtno onemogočal delovanje vlade in tudi dosegel predčasne volitve, Janez Janša in njegova kamarila. Seveda Borut Pahor v predvolilni tekmi ne bo izpostavil svojega ’zaveznika’ Janeza Ivana Janše, raje bo povedal, da se Milana Kučana ne boji. Več

  • Zaznamovani

    Našo državo pokrivajo kar na dveh tretjinah gozdovi, ki jim ponekod rečejo kar les. Do nedavnega nismo vedeli, zakaj so v prejšnjih časih ljudje rekli tepcem in bedakom vseh vrst, da so taki čez les, gotovo pa to ni letelo na kmečke gospodarje in ne na gozdarje, ker so oboji z gozdovi skrbno gospodarili in jih varovali. Lastništvo gozdov je sedaj razpršeno na skoraj pol milijona lastnikov, ki povečini delajo povsod drugod, samo ne na kmetijah in ne v gozdovih. Vendar sedaj vsaj vemo, kdo je pri nas čez les. Več

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Čeprav nikoli ne pišem v časopis, sem se tokrat odločil, da pri poplavi različnih člankov v dnevnem in periodičnem tisku, ki kažejo, da le nismo vsi ljudje bedaki, dodam še sam nekaj svojih misli ob taki politični, gospodarski in moralni situaciji, v kateri smo. Več

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Priznajmo si, Slovenija, kot država, je premajhna, da bi lahko imela vse značilnosti velikih držav. Smo dvomilijonski narod, ki po logiki ali zdravi kmečki pameti, če hočete, ne more preživeti tolikšnega državnega balasta kot ga imamo. Sem lahko štejemo poklicno vojsko, široko razvejeno diplomacijo, neučinkovito državno administracijo, enormno število občin in še kaj bi temu lahko pridali. Več

  • Zaznamovani

    Spoštovani! Več

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Članek dr. Aleša Črniča v Mladini št. 43 »Čas za angažirano državljanstvo« s svojo grozljivo resničnostjo neogibno sili v razmišljanje, kako se izviti iz objema sedanje, državljanom in družbi skrajno neprijazne in že nevzdržne neoliberalistične družbene (ne)ureditve. Več

  • Kdo predsednik, kdo gos?

    Ob volitvah predsednika republike moramo biti več kot pozorni, koga volimo. Večinoma zmanjšujejo pomen in vlogo predsednika republike, ki da je le protokolarno simbolična. Nihče ne poudarja izredno pomembne funkcije – predsednik republike je tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske. Več

  • Adijo pamet

    Beg možganov iz revnih držav k bogatim je že dolgo svetovni problem. Sedaj je tudi naš. Mladi in izobraženi so dolgo grozili in celo kamenjali hudiča v parlamentu, sedaj pa bežijo. Kdor beži, tak se ne bori, se boji in slabo grozi! Več

  • Izjava direktorjev slovenskih gledališč

    Na podlagi predlaganih ukrepov Vlade Republike Slovenije in sestanka, ki smo ga imeli z resornim ministrom dne 25. 10. 2012, direktorji slovenskih gledališč ugotavljamo, da cilj vladnih ukrepov ne more biti varčevanje ali racionalizacija z namenom reševanja javnih financ, pač pa predvsem zmanjševanje števila zaposlenih v kulturi, ne glede na ceno in druge škodne posledice, ki bi jih takšno zmanjševanje imelo. To je potrdil tudi resorni minister z izjavo, da je cilj ukrepov »kadrovsko prestrukturiranje« z »zmanjševanjem stroškov dela« in s »prehodom čim večjega števila zaposlenih na področju kulture iz javnega v zasebni sektor«. Več

  • Nacistična naključja

    Navedel bom nekoliko Celjskih resnic iz mojih neizbrisanih spominov o ljudeh, katere sem zelo dobro poznal kot otrok, kdo so bili in kaj so počeli. Doživel sem ogromno nasilja, terorja, lakote in človeške krvi. Več

  • Programski predsednik

    Je Milan Zver res povezovalen politik? Več

  • Zaznamovani

    Pozdravljeni! Več

  • Možina osvojil Hollywood

    V članku Možina osvojil Hollywood (Mladina, 12. oktober 2012) se je Simonu Popku, direktorju Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in Festivala dokumentarnega filma, zareklo kar nekaj nerodnosti. Več

  • Šturmov favorit

    Novinar Peter Petrovčič je v svojem članku v Mladini, z dne 12.10.2012, z naslovom „Šturmov favorit“ in podnaslovom „Kaj imajo skupnega Baraga, Janković in Šturm“ med drugim zapisal tudi „... Odgovorili bodo tudi na vprašanje, ali bi odredbo za takšno hišno preiskavo podpisal vsak preiskovalni sodnik, ne samo Andrej Baraga. Ni skrivnost, da kadar želijo biti preiskovalci ali tožilci povsem prepričani, da bodo pridobili odredbo za hišno preiskavo, počakajo na trenutek, ko je v službi ’pravi’ sodnik.“ Ker je iz tega citata in celotnega članka jasno razvidno, da novinar dvomi v mojo nepristranost, se čutim dolžnega podati to pojasnilo. Več

  • Javni poziv

    V govoru ob otvoritvi Borštnikovega srečanja je minister dr. Žiga Turk izjavil naslednje: »Kultura h gospodarskemu okrevanju ne more dati davkov, prihodkov in denarja.« Več

  • Nepravi veterani

    Popravek Več

  • Spet ura resnice za upravitelje

    Spoštovani, Več

  • Nacistična naključja

    V 38. številki “Mladine” gospod Andrej Ajdič v svojem ugovoru prispevku Klemna Košaka o nacističnih naključjih v tretjem odstavku skuša razvrednotiti mnenje Daniela Grafenauerja , da je bila “nemško govoreča manjšina v veliki meri nacificirana. Že sama izjava je precej prizanesljiva, resnica pa je, da je po ustanovitvi „Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums“ (Državnega komisarja za utrjevanje nemške narodnosti) 7. oktobra 1939 bil Kulturbund dokončno integriran v oblastni aparat Heinricha Himmlerja. Saj morebiti še veste, kdo je bil to: Reichsführer-SS und Chef der Deutschen Polizei. (beri vsaj Wikipedia - geslo Kulturbund). Prav zanimivo bi bilo izvedeti kaj več o tistih članih kulturbunda, ki baje niso bili nacisti. Več

  • Jankovićev paradoks

    Grega Repovž je podal tehtno analizo zadreg in ravnanj nas volivcev, kadar so pred nami na volitvah kandidati sumljive poštenosti. Zato, da ne bi morali prevzeti samo volivci odgovornost za dane izbire, bi bilo le potrebno spomniti, da volivci izbiramo lahko samo med tistimi, ki nam jih ponudijo politične stranke. Seveda je možna izbira tudi bojkotiranje volitev. Toda to je najslabša rešitev, bolje je v slabi ponudbi izbrati manj slabo možnost. Več

  • Jankovićev paradoks

    Spoštovani odgovorni urednik Grega Repovž, Več

  • Pahorjeva nova kravja kupčija

    V zadnji številki vašega tednika je novinar Borut Mekina v članku z naslovom Pahorjeva nova kravja kupčija ponovil že večkrat demantirano neresnico, da sem podpisana sodelavka tednika SDS Demokracija. Slednje naj bi namreč, kdo ve zakaj, veljalo kot kronski dokaz moje neprimernosti za imenovanje v nadzorni svet STA in je po vsej verjetnosti tudi razlog za očitke 'o kravjem kupčevanju' poslanca SD Boruta Pahorja, ki si je v državnem zboru s svojim glasom drznil podpreti moje imenovanje. Ponovno torej izjavljam, da ne zdaj ne v preteklosti nisem bila sodelavka Demokracije. Moj popravek te napačne informacije je STA korektno objavila že 20. septembra, povzeli pa so ga tudi nekateri drugi resni mediji. Prosim, da to vzamete na znanje tudi pisci člankov v vašem tedniku, saj upoštevanje dejstev v nobenem primeru ne more škoditi vaši kredibilnosti. Preseneča me, da novinarji, še posebno tisti, ki sicer izražajo izjemno zaskrbljenost za prihodnost naše edine tiskovne agencije, v resnici ne izkoriščajo dovolj njenih uslug, temveč kar ponavljajo kdo ve od kod snete neresnice. Pa menda ne zato, ker bi z nenehnim povezovanjem mojega imena z Demokracijo želeli temu tedniku delati reklamo? Če drži slednje, bom namreč zaradi na ta način prebujenega pričakovanja bralcev, kdaj v prihodnosti morda res morala napisati kakšen članek tudi zanje. Več

  • Nacistična naključja

    Zapis g. Andreja Ajdiča v prejšnji številki Mladine potrebuje odgovor in nekaj pojasnil za bralce. Kärnten Heimatdienst - KHD (Koroška domovinska služba) je (bila) osrednja nemška nacionalna organizacija na Koroškem. Ustanovljena je bila že v predplebiscitnem času, marca 1920. Skozi vso svojo zgodovino je načrtno delovala za nasilno germanizacijo koroških Slovencev. V času druge svetovne vojne se je KHD aktivno vključil v raznarodovanje in brutalnosti, ki so jih izvajali nemški Več

  • Javni poziv Vladi Republike Slovenije glede napovedanega dviga DDV za časopise in revije

    Novinarji pozivamo vlado, naj nemudoma umakne načrtovani dvig DDV za časopise in revije, saj bi imel predvideni ukrep razmeroma majhno korist za proračun, hudo pa bi obremenil izdajatelje časopisov in revij. Že na kratek rok bo v zaprtje vrat prisilil več manjših, predvsem lokalnih medijev, na srednji rok pa tudi večje medijske družbe, ki bodo prisiljene v dodatno rezanje stroškov in zelo verjetno tudi v odpuščanja. To bo nedvomno vplivalo na kakovost informacij in ostalih medijskih vsebin, ki jih tiskani mediji posredujejo bralcem, s tem pa tudi zmanjšal obseg mnenjsko različnih zgodb oziroma pogledov, kar bi se zagotovo odrazilo na ustavno zagotovljeni pravici državljanov do obveščenosti. Ne pozabimo: Čim več pogledov mediji pokrijejo, bližje smo ustavno-pravnemu pojmu informiranosti in svobodnega pretoka informacij. Več

  • Uredništvo

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Pisma bralcev

    Vse najboljše, AKC Metelkova!

    Popravek Več

  • Adijo pamet

    Včasih smo za preprosto in zanesljivo rešitev problema uporabljali izraz: kmečka logika. Po tej logiki je bila kraja nekaj grdega, ki se kaznuje, in tisto, kar ni bila resnica, je bila laž. Tisti, ki so bili pridni in inovativni, so bili pametni, tisti, ki so zapravili celo podedovano premoženje, pa so bili neumni in so umrli v revščini. Več

  • Zaznamovani

    Spoštovani! V 30. številki revije Mladina z dne 27. julija 2012 je bil v rubriki Družba objavljen članek Zaznamovani, avtorja Staša Zgonika, njegov sogovornik pa je bil Miha Krofel iz Biotehniške fakultete. Navedena sta bila glede „zaznamovanja“ divjih živali v Sloveniji iz neznanih razlogov zelo redkobesedna, zato prosim za objavo spodnjega popravka. Več

  • Nacistična naključja

    Članek Klemna Košaka o Nacističnih naključjih je žal tendenciozna montaža stvari, ki ne spadajo skupaj. Prvi konstrukt, podprt celo z barvno fotografijo: Ulrichsberg. To je avstrijsko nemško združenje, po mnogočem primerljivo z Novo slovensko zavezo; oboji hočejo svoje „dedke“ politično rehabilitirati. Košak pa ga vpelje v obravnavo, kot bi bila njihova gesla naša gesla in bi bili oni krovna organizacija za nemško govoreče državljane Republike Slovenije! Kar pa zadeva naše dedke, bi ga spomnil na znamenit nemški film o dedkih z izrazito protinacistično tendenco. Tudi mi se imamo pravico spominjati na grenko usodo dedkov, mar ne? Več

  • Zlorabljeni žvižgi

    Bazoviška gmajna je posvečen kraj. Tla te gmajne so prepojena s krvjo rodoljubov naše krvi. Prvih žrtev takrat porajajočega fašizma v Evropi. Več

  • Intervju: Dr. Uta Ranke-Heinemann

    Dr. Uta Ranke – Heinemann je res prva ženska profesorica teologije, prestopnica iz Protestantske v Katoliško cerkev. Ali prav zato z vsemi topovi strelja na papeža in Vatikan, mislim, ali je prav s tem namenom prestopila. Trdi, da krščanstvo uporablja rojstvo za krepitev svoje moči, celibat pa za koncentracijo premoženja. Ko smo bogoslovci prejemali tonzuro, nam je škof simbolično v obliki križa odstrigel lase, medtem pa smo z njim ponavljali besede: Dominus pars haereditatis meae et calicis mei, tu es, qui restitues haereditatem meam mihi, kar pomeni: Gospod je delež moje dediščine in mojega keliha, ti si, ki mi boš povrnil mojo dediščino. Torej po smislu to pomeni povrnil za vse tisto, za kar sem se odpovedal in mi po naravi pripada, pričakujem tvoje povračilo v nebesih. Več

  • Sedanji študentski trenutek

    V 35. številki Mladine sem prebral članek prof. dr. Ivana Lebana s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in bil navdušen, da nekdo spodbuja mlade, da gredo v širni svet. Več

  • Mediji, spet

    Spoštovani g. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija Več

  • Intervju: Dr. Vesna Pusić

    V članku Boruta Mekine, Mladina 31.8.2012, ki je v Zagrebu opravil intervju s hrvaško zunanjo ministrico, žal nismo zasledili tudi novinarjevega vprašanja ministrici o pomembni in nujni obojestranski rešitvi problema, ki traja že dve desetletji t.j. o vračanju nacionaliziranega premoženja. Škoda, da je novinar izpustil to priložnost, ker bi z opozorilom na ta problem morda dobili odgovor sogovornice, ali (n)ima nevrnjeno premoženje slovenskih državljanov, ki se nahaja na Hrvaškem, tudi potrebno politično in moralno težo za hrvaški politični vrh, kot jo imajo razvpiti denarci hrvaških varčevalcev v Več

  • Odprto pismo

    Visokošolska skupnost z veliko zaskrbljenostjo gleda na zadnja dejanja pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na področju visokega šolstva in znanosti, s katerimi ruši temelje učinkovitega javnega visokošolskega in raziskovalnega sistema ter v imenu »nujnih« sprememb, ki terjajo »hiter odziv«, popolnoma zanemarja ključne udeležence: poleg zaposlenih na univerzah in študentov predvsem predstavnike gospodarstva, državnih in lokalnih institucij, kulture, športa in ostalih prizadetih. Več

  • Revizija

    1941–1945 smo imeli tri slovenske vojske: dve kvislinški in eno na zavezniški strani! Več

  • Moč (in težava) simbolov

    Joseph A. Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji, se v svojem prispevku (...) med drugim sprašuje: »Naj bo katerikoli simbol, ki žali pomemben segment v državi, vključen v praznovanje, katerega namen je okrepiti enotnost v državi?« Iz konteksta lahko sklepamo na njegovo stališče, da rdeča peterokraka zvezda ne sodi na državno proslavo. Seveda se diplomatsko zavaruje: »Le Slovenci sami imajo pravico odločati, ali bodo ob dnevu slovenske državnosti plapolale zastave z rdečo zvezdo ali ne.« Tu si bom dovolil sklepati, da je s Slovenci mišljeno slovensko ljudstvo kot celota oziroma velika večina slovenskih državljanov. Nekaj povsem drugega očitno pomeni »pomemben segment«. Tu ne gre za ljudstvo, kajti iz poteka omenjenega praznovanja je bilo jasno razvidno, da njegov namen ni bil okrepiti enotnost v državi, ampak ravno nasprotno: razdvajati ljudstvo z arogantne pozicije oblastne elite. Slovenci sami namreč – torej skoraj 100 odstotkov nas navadnih državljanov – nima nikakršne možnosti odločati, kakšne zastave bodo plapolale in kdo bo govornik na kakšni proslavi. Več

  • Vizumske bizarnosti

    Popravek Več

  • Cerkveni otok

    Simboli niso samo križ in peterokraka zvezda, svastika ali Davidova zvezda. Človek je že od pradavnine podeljeval simbolno vrednost tudi naravi: goram, rekam, jezerom, gozdovom … in jih tako povzdignil v območje svetega, ki je skupnost, pleme, rod, občestvo združevalo in utrjevalo zavest, da so del narave, stvarstva. Da je človek krona stvarstva, si je izmislilo šele antropcentrično mišljenje, ki je zavetje iskalo v veri v (enega in edinega) boga. Tudi Slovenci smo podelili nekaterim krajem simbolno vrednost, jih povzdignili v združevalno silo, ki naj bi se umirila vse mrzle viharje domačije. Tako je Triglav naša sveta gora. In kape partizanov so se imenovale triglavke, ne trirogelniki! S tem je pokrivalo dobilo višji, simbolni pomen. In tak simbolni kraj je tudi »kinč nebeški«, Bled z jezerom in otokom sredi njega. Blejsko jezero z otokom in cerkvijo na njem je že zdavnaj postalo ikona. Ko je bil leta 1966 svetovni kongres PEN, na katerem so se – še v obdobju blokovske delitve sveta – prvič srečali pisatelji zahoda s sovjetskimi pisatelji, je Bled tudi v mednarodnem merilu pridobil novo, višjo, simbolno vrednost dialoga in sporazumevanja. In ko se pisatelji vsako leto srečujemo na tradicionalnem PEN srečanju, Bled z jezerom in otokom vedno znova zažari v svoji simbolni vrednosti. Več

  • Ustava liberalnih ekonomistov

    Klemen Košak je v svojem članku zavajajoče napisal nekatera dejstva, s katerimi potvarja resnico. Več

  • Revizija

    Normalen človek bi se lahko z Evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov le strinjal, če politična kasta tudi tega ne bi na sebi lasten način zapackala, na kar v svojem članku opozarja dr. Repe. Sam bi le na kratko opozoril na dva momenta, ki se po mojem v tej zgodbi premalo poudarjata. Več

  • Intervju Gregor Virant

    Veritas veritatis ! me je prevevalo, ko sem prebiral razgovor s predsednikom parlamenta dr. Virantom. Spomnil sem se na njegova pogajanja s predsednikom stranke PS Jankovićem za sestavo vlade pa tudi na to, da je njegov najožji sodelavec, finančni minister, pripravil vsaj nekaj nad vse usodnih zakonov, ki so poglobili krizo. Mirno spremlja in zagotavlja v Državnem zboru sprejemanje teh zakonov, poleg tega pa odpira številne teme, ki pozornost javnosti usmerjajo na probleme, s katerimi se sedaj, ne v parlamentu in ne v vladi, ne bi smeli ukvarjati, ker so težave v gospodarstvu in v finančnem sektorju še kako usodne. Mirno opazuje, kako vlada izvaja, tudi z ministroma njegove stranke, kadrovske menjave in s tem vnaša v slovensko družbo nestabilnost in strah pred bodočnostjo. Menjajo vse, v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, na žalost brez kakršne koli misli o svoji odgovornosti! Več

  • Moč (in težava) simbolov

    V rubriki Polemika je gospod Joseph A. Mussomeli načel vprašanje simbolov. Dajem dva odgovora in postavljam eno vprašanje. Več

  • Ta strašni čas

    Slovenija je v nenehnem depresivnem stanju. Kar ni za Evropo na splošno niti tako nenavadno. Vzrok te depresije in vsesplošnega nezadovoljstva pa je, kakor nam pravijo politiki, kriza. Kriza. Kriza je stanje, ko nam ne gre. Če pogledamo slovensko politiko, potem smo gotovo v krizi, ker nam tam pač ne gre dobro. Vendar nočem na tem mestu pisati o tem, kako nam v politiki ne gre dobro, temveč se bom obrnil na še en drug element, ki našo krizo tako lepo napaja z gorivom. Več

  • Intervju dr. Rajka Pirnata

    Preizkušeni in preudarni pravnik dr. Rajko Pirnat pravi, da so ukrepi v ZUJF-u (posebno tisti, ki selektivno klestijo po upokojencih) »nedomišljeni, protipravni«, da so povzročili »cel kup neustavnosti«. Če je to res, potem mora naš pravosodni sistem reagirati, predvsem Ustavno sodišče, pa tudi mednarodni opazovalci Slovenije ne morejo ostati slepi. Več

  • Intervju Jože P. Damijan

    Spoštovani! Več

  • Odpusti nam naše grehe

    Dr. Saje, tiskovni predstavnik SŠK, me je v pismih bralcev popravil, da Ratzinger ni podpisnik pisma francoskemu škofu Picanu (ki sem ga citiral v Mladini, št. 31). Res je, opozorilo g. Sajeta drži. Namesto da bi jaz pravilno napisal, da je Ratzinger (so)odgovoren za tisto škandalozno pismo, sem pomotoma navedel, da ga je »(so)podpisal«. Kajti podpisnik je predstojnik duhovniške kongregacije Dario Castrillon Hoyos in ne Ratzinger. Več

  • 10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Pisma bralcev

    Državni holding vs zlato fiskalno pravilo

    „V čem je smisel zlatega fiskalnega pravila in ustanovitev državnega holdinga, skoraj hkratno?“ Moje razmišljanje je: V času izvedene finančne krize so nacionalne centralne banke že v letu 2011 omogočile bankam v težavah, da so lahko tvegana sredstva izločile iz svojih bilanc stanja in jih prenesle v bilanco stanja ECB (v zameno pa od nje dobile posojila); mnoge od teh sredstev je izredno težko ovrednotiti. Evrosistem, na katerem temelji ECB, je zaradi odkupovanja teh državnih obveznic in zagotavljanja poceni posojil evropskim bankam sedaj izjemno zadolžen. Več

  • Odpusti nam naše grehe

    Dr. Srečo Dragoš je dne, 3. avgusta 2012, v članku Odpusti nam naše grehe, objavljenem v tedniku Mladina na str. 18 in sl., navedel neresnične trditve o pismu kardinala Ratzingerja v primeru reševanja spolnih zlorab v Franciji. Dr. Dragoš navaja naslednje trditve: »Značilen primer je ravnanje škofa Pierra Picana iz Bayeuxa in odziv takratnega predstojnika kongregacije za vero, kardinala Josepha Ratzingerja. Slednji je leta 2001 škofu Picanu čestital za prav posebno dejanje v zvezi s homoseksualnim posilstvom, ki ga je zagrešil neki duhovnik (Rene Bissev). Šlo je za zelo hud primer klerika, ki je nekega mladeniča znova posilil in nadlegoval še šest drugih, za kar je bil tudi obsojen na 18 let zapora (v Franciji, ne v Sloveniji). Ker pa francoski škof, omenjeni Pican, te spolne zlorabe podrejenega klerika ni prijavil policiji, čeprav bi to po francoski zakonodaji moral, je bil zaradi kršenja obveznosti prijavitve obsojen na tri mesece pogojno. Nato pa ga v Vatikanu izrecno pohvalijo. V pohvalnem pismu, ki ga je (so)podpisal Ratzinger, je rečeno: ’Pravilno ste ravnali. Veseli me, da imam v episkopatu kolega, ki v očeh zgodovine in vseh drugih škofov na svetu raje gre v zapor, kot da bi ovadil svojega sina in duhovnika.’ To pismo je Ratzinger, predstojnik kongregacije za vero, v obliki kopije hkrati razposlal tudi vsem škofovskim konferencam. Po vsem svetu, kjer je prisotna RKC, se množijo dokazi, da je takšno ravnanje prej pravilo kot pa izjema.« Več

  • Lustriran govor

    Letošnja svečanost pri Ruski kapelici na Vršiču je pritegnila izjemno pozornost in vznemirjenje slovenske javnosti in medijev. O tem, kako je trenutno vladajoča elita preprečila oziroma prepovedala nastop znanega slovenskega zgodovinarja profesorja Jožeta Pirjevca na slavnosti, je v teh vročih avgustovskih dnevih izgovorjenih in zapisanih pravo morje besed. Med temi je veliko za ljudi dobre volje vzpodbudnih tehtnih besed, a tudi nekaj kompromisno naravnanih, ki bi rade z nekakšno toleranco zgladile in zakrile vso protislovnost dogajanja na Vršiču. Soočeni pa smo žal s kar preveliko množico pritlehnih besedic, ki ponižujejo človeško dostojanstvo s cinizmom in lažjo ne samo odstranjenega govornika, ampak sam spomenik na Vršiču in z njim tudi Društvo Slovenija-Rusija, ki je ta spomenik in njegov dragoceni pomen sprejelo za svoj simbol. Več

  • Intervju: Spomenka Hribar

    Včasih se zdi povsem neverjetno, kako trdovratne so neresnice in s kakšno lahkoto jih potem, ko je bilo že večkrat povedano, da so neresnice, ponavljajo tudi ljudje, ki si sicer prizadevajo, da bi neresnice razkrivali in preprečili. Jure Trampuš je tako v sicer zelo zanimivem in stvarnem pogovoru s Spomenko Hribar z vprašanjem o Dušanu Pirjevcu –Ahacu, partizanskem komisarju, ki naj bi v času druge svetovne vojne »streljal Rome«, znova »pogrel« zgodbo o Pirjevčevi odgovornosti za poboj Romov v Beli krajini leta 1942, čeprav je Radko Polič v knjigi Belokranjski odred že leta 1975 opozoril, da Pirjevca v času poboja Romov sploh ni bilo več v Beli krajini. Radko Polič je bil, kot je na posvetu ob 90. letnici rojstva Dušana Pirjevca na Filozofski fakulteti v Ljubljani 30. novembra lani omenila Pirjevčeva hčerka Alenka Pirjevec, pripravljen konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let trditve Jožeta Javorška v knjigi »Nevarna razmerja« o Pirjevčevem »nasilnem obnašanju« na Dolenjskem in v Beli krajini ovreči tudi na sodišču, toda Temeljno sodišče v Ljubljani, ki je leta 1982 obravnavalo njeno tožbo proti Javoršku zaradi obrekovanja očeta, z njene strani predlaganih prič ni pripustilo k obravnavi. Več

  • Nepotizem državnega vrha

    Trditve novinarja Boruta Mekine o direktorici Študijskega centra za narodno spravo Andreji Valič Zver so neresnične. Če ne bi nasedal govoricam, temveč sledil načelom novinarske stroke, bi zlonamerne govorice preveril in vprašal Svet SCNR, član katerega je tudi novinar Mladine, ali pa prejšnjega direktorja SCNR dr. Milka Mikolo. Ob tem bi ugotovil, da je bil leta 2008 razpis za novega direktorja SCNR, da je bilo petnajst prijav in da so samo tri ustrezale razpisnim pogojem. Od teh treh pa je imela mag. novejše zgodovine (junija letos je obranila doktorsko tezo) Andreja Valič Zver, takrat asistentka prof. dr. Janka Prunka na FDV, najboljše kvalifikacije. Več

  • Intervju: Jože P. Damijan

    Od profesorjev, posebej še, če jim je vzornik nobelovec Paul Krugman, pričakujemo, da v javnosti dajejo argumentirane, na dejstvih temelječe izjave. Jože P. Damijan, ekonomist, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pa je v Mladini, dne 27. julija podal, zavajajoče, žaljive in neresnične izjave, ki potrebujejo pojasnila in so v nadaljevanju podana ter jih lahko tudi dokumentiramo. Ne vemo sicer, komu koristi izkrivljanje in zaničevanje ljudi in podjetij v že sicer napeti situaciji, pa tudi sicer je bil delavsko managerski odkup BTC presojan praktično s strani vseh pristojnih državnih organov, sodišč, pravnih in ekonomskih strokovnjakov. Več

  • Izjava

    Izjava o ne- dogodku Več

  • Dvotretjinski sen

    Včasih postane prav vznemirljivo, če si človek prikliče v spomin dogajanja ob lanskih predčasnih volitvah, še posebej morda vrvež javnomnenjskih anket in splošnih volilnih napovedi. Stranke tedanje vladne koalicije so bile na dnu lestvic, njihovi liderji pa tudi. Pojavil pa se je Gregor Virant z Državljansko listo, ki je v hipu obvladala pomemben del volilnega telesa. Njegov nastop je sprožil vrsto vprašanj in domnev, večji del povezanih z namigi, da gre v bistvu za Janšev projekt, kako najti zaveznika za trdno povolilno koalicijo. Veliko se je »šušljalo«, da imata z Virantom nekakšen dogovor. Podton: njun osnovni cilj naj bi bila (trdna!) dvotretjinska parlamentarna večina … Več

  • RKC zahteva nove odškodnine

    Država in RKC Več

  • A smo se zato borili?

    Kam ploveš, Slovenija! Več

  • Intervju: Ivan Ketiš

    »In potem ta državna sekretarka Škrinjarjeva … našteva, v centru je lahko samo ena knjižnica in podobne bedarije. Kolega z lesarske jim je kasneje rekel, da bodo dijaki do te knjižnice potrebovali uro in pol iz Limbuša. Ali na ministrstvu vedo, da knjižnica ni namenjena samo izposoji, ampak, da je to mesto vsakodnevnega študija in del vzgoje in izobraževanja?« Več

  • Kaj bo zakuhal Luka Novak?

    Luka Novak ni kandidiral na listi SLS za poslanca. Več

  • »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

    V Mladini je bilo 13. julija 2012 objavljeno pismo Pavla Gantarja, predsednika stranke Zares, z naslovom »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«. Z zapisanim je (znova) pokazal, da ne pozna (slovenske) energetike. To seveda ne bi bil problem, če ne bi na račun tega zavajal javnosti z izjavami, ki s projektom TEŠ 6 nimajo realne povezave. Več

  • A smo se zato borili?

    Krivični zakon o izbrisanih je sprejela prva Peterletova vlada, ki je bila obsedena s sovraštvom do ljudi, s katerimi smo 100 let živeli v slogi in prijateljstvu. Prizadeti so bili mnogi pošteni in dobri ljudje. Vendar pa pravičnost še obstaja, če ne pri nas, pa v Evropi. Škandalozno pa je, kako se današnja vlada odziva na razsodbo Evropskega sodišča o izbrisanih. Pravijo, da država nima denarja za izplačilo odškodnin. Točno se ve, kdo je zakuhal to sramoto, pa naj zato oni tem ljudem poplačajo za vse, kar so morali zaradi izbrisa pretrpeti. Desničarji v naši državi se niso iz te lekcije Evropskega sodišča prav nič naučili, namreč da sprejemanje zakonov in ukrepov na podlagi sovraštva v današnji Evropi ni sprejemljivo. Sedaj so se spravili na borce NOV. Ne samo, da nam na stara leta jemljejo naše pravice in znižujejo pokojnine, tudi žalijo nas, ko nas ločujejo od veteranov vojne za Slovenijo. Mi smo tudi svojo kri prelivali za ljubo domovino proti okupatorju. Kardinal Rode je 5.6. na TV izjavil, da je komunizem kriv, da smo Slovenci razdeljeni v dva tabora. Slišali smo tudi, da so bili borci partizani dobri fantje, saj so bili večinoma krščansko vzgojeni, da smo bili prisilno odpeljani k partizanom. To zadnje je pa težka laž. Do kapitulacije Italije smo bili vsi borci prostovoljci. Borili smo se za svojo domovino proti okupatorju in ne proti veri. Kaj je počela cerkvena oblast v tistem času in koga je podpirala, dobro vemo. Če so se ti dobri fantje partizani obrnili proti njim, si je Cerkev sama kriva, saj se je pajdašila z okupatorskimi silami in domačimi izdajalci. Več

  • Slovenski državni holding

    Vlada je uskladila besedilo predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katerim bo pripojila SOD-u še KAD in DSU ter v njegovem okviru ustanovila »slabo banko«, na katero bodo prenesli slabo zavarovane terjatve bank kot tudi zasežene vrednostne papirje in drugo premoženje, ki je bilo dano v zavarovanje predmetnih terjatev. Tako bodo pod eno streho združili ne samo vse deleže v gospodarskih družbah, ki jih ima država preko paradržavnih skladov, temveč tudi vse deleže, katerih nakup so financirale banke z dajanjem slabo zavarovanih kreditov. S tem ukrepom bi naj Vlada odnosno davkoplačevalci razbremenili banke, jim »očistili« bilance, da bodo slednje ponovno lahko opravljale tisto funkcijo v gospodarstvu, za katero so bile v prvi vrsti ustanovljene. Država pa bo lahko bolj učinkovito »gospodarila« s svojim imetjem. Vse to se sliši zelo lepo, zastavljam pa si vprašanje, zakaj je Vlada izbrala prav ta model reševanja bank? Verjetno ni odveč opomniti, da so v drugih razvitih državah banke v glavnem reševali tako, da jih je država enostavno dokapitalizirala ter preko novoizvoljenih organov nadzora in upravljanja prisilila, da spremenijo svojo politiko poslovanja in po potrebi terjajo odgovornost oseb, ki so z neodgovornim in »lahkomiselnim« delovanjem banke spravile v finančne težave. Več

  • Intervju: dr. Andrea Saccucci

    Vse čestitke odvetniški družbi Lana Lagostena Bassi in osebno odvetniku Saccucciju ob veliki, velikanski zmagi v Strasbourgu – po zaslugi njihovega znanja in izkušenj še zlasti s primeri množičnih kršitev človekovih pravic. Takega znanja in takih izkušenj nima v Sloveniji nihče, ne posameznik ne odvetniška družba. Sam sem pri tej njihovi pritožbi v Strasbourg sodeloval (od vsega začetka) samo z gradivom in argumentacijo za enega od 11 pritožnikov (Alija Berisho, ki sem ga že pred tem sam zastopal pred slovenskimi sodišči) in kasneje še z nekaj gradiva za argumentacijo - toda ves čas postopka sem njih in sodelavce tudi opozarjal na velikansko tveganje za usoden poraz v tem postopku. Po odločitvi italijanskih odvetnikov, da se bodo zoper prvo, za izbrisane izredno slabo odločbo »malega« senata ESČP iz julija 2010 pritožili kvečjemu v imenu dveh zavrnjenih pritožnikov (Jovanovića in Petreša), ne pa tudi v imenu osmih, takrat žal samo navideznih zmagovalcev, v resnici pa poražencev prvega postopka, smo se takemu usodnemu porazu izognili samo po velikanski sreči, ker takratna (Pahorjeva!) vlada s to svojo prvo strasbourško relativno zmago nad izbrisanimi ni bila zadovoljna. Hotela je še več (torej še manj za izbrisane), vsa logika te prve sodbe ESČP ji je govorila v prid in tako se je (na našo srečo) zoper to, zanjo v bistvu zelo ugodno sodbo pritožila kar ona sama! A se je globoko uštela: ko je na podlagi te njene pritožbe zadevo dobil v roke Veliki senat ESČP, torej 17 najbolj uglednih in izkušenih sodnikov ESČP (od sedmerice iz prvega senata je bil v Velikem senatu samo sodnik iz Slovenije dr. Boštjan M. Zupančič), je v ključnem spornem vprašanju, ali prizadetim za vse prestano pripada tudi odškodnina (ali pa je dovolj že izdaja dopolnilne odločbe, torej tistega znanega »papirja brez vrednosti«, kakor je – povsem nerazumljivo in nerazumno - razsodil prvi senat), Veliki senat (in to soglasno!) razsodil diametralno nasprotno kot prvi senat! Več

  • »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

    Marko Golob, član uprave AUKN se je v intervjuju (Mladina št. 27, 7. julija 2012) neprijetnim vprašanjem v zvezi z vlogo agencije pri projektu izgradnje 6. bloka TE Šoštanj izognil tako, da je vse zgode in nezgode tega projekta pripisal temu, da naj bi Zares poskušal »prevzeti projekt«. Še več kot to, AUKN je pripisal celo zasluge za opozorila in s tem za (politični in medijski) vihar, ki se je sprožil v zvezi s TEŠ 6. Več

  • Kralji hokeja, svetovalcev in mode

    Dr. Bernard Nežmah je v Pamfletu (Mladina št. 24) zapisal, da košarkarski klub Union Olimpija upravlja Pozitivna Slovenija, »kar je več kot ocean daleč od vodenja športnih klubov v ZDA, kjer senatorji demokratske in republikanske stranke ne odločajo o delovanju najboljših ekip na svetu«. To ne drži: lastnik košarkarske ekipe Milwaukee Bucks, ki igra v ligi NBA, je demokratski senator Herb Kohl, baseballska ekipa Texas Rangers pa je bila med letoma 1989 in 1994 v lasti vlagateljske skupine, ki jo je vodil George W. Bush. Slednji je položaj »predsednika uprave« kluba zapustil decembra 1994, po izvolitvi na položaj guvernerja zvezne države Teksas. Svoj lastniški delež v klubu je nato prodal leta 1998. Več

  • Spretni Vatikanski diplomati

    Kot da ne bi imeli »Dneva državnosti«, ki označuje dan, ko je Slovenija razglasila svojo državno neodvisnost, saj smo naslednji dan (26.6.1991) doživeli, da sta se medsebojno priznali Hrvaška in Slovenija. Priznali sta se dve suvereni in neodvisni državi. Mnogo nas je, ki smo na to ponosni. O svoji suverenosti odloča vsaka država sama. Pri tem je najbolj čudno to, da slovenski uradni organi dobesedno klečeplazijo, da bi prvenstvo nekega priznanja prisodili nekemu »mednarodno že priznanemu subjektu«, ki je čakal na druge države, preden je to naredil sam in še to po šestih mesecih! Več

  • Kdo se boji rdeče zvezde?

    Na dogajanja ob proslavi ob dnevu državnosti se je odzval tudi kardinal dr. Franc Rode in povedal, da je bil boj za Slovenijo boj proti rdeči zvezdi, proti jugoslovanski armadi. Dodal je še, da ne ve, zakaj bi njene simbole gledali na proslavi državnosti in samostojnosti. Več

  • A smo se za to borili?

    Strategija državne proslave Več

  • Kdo se boji rdeče zvezde?

    Rode je dejal, da so partizanom zvezdo vsilili. Morda! Tudi križ so ljudem vsilili, pod njim so padle številne žrtve. Je simbol nasilja nad drugačnimi skozi vso zgodovino, čeprav je nasilje v popolnem nasprotju z Jezusovim naukom. Bo tudi križ, skupaj z zvezdo, prepovedan simbol? Več

  • Spretni vatikanski diplomati

    Menim, da smo v teh mesecih soočeni z agresivnim uveljavljanjem janšizma. Več

  • Državna univerza in varčevalni ukrepi

    Nedavno me je blagajničarka v nekem trgovskem središču povprašala, če sem upokojenec. S tem statusom bi imel namreč poseben popust. Tudi v avtobusu mi kdaj pa kdaj mlajša dekleta odstopijo sedež. Tudi veliko ljudi me vnaprej pozdravi, ko se srečamo na ulici. Pač čas je opravil svoje in nekega dne se bo potrebno posloviti od kolegov na univerzi, ne bo več prijetnega kramljanja z nadebudnimi študenti, ne bom več vezan na točno določene ure v tedenskem urniku, ko sem moral zbrano dnevno odpredavati dve ali več ur hkrati. Ne bom več mentor pri različnih študentskih opravilih, ne bom več javni uslužbenec, iz profesorja bom postal upokojenec. Toda to me ne skrbi. Opravljanje vsega pedagoškega in raziskovalnega dela na univerzi od asistenta do rednega profesorja mi je bilo v veliko veselje in čast - bil je to moj hobby. S tem hobbyem se bom ukvarjal še naprej, če mi bodo dovolili. Več

  • Protest fakultet, ki izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju

    Zaradi dogajanj v zadnjih mesecih javnost, starše otrok in mlade generacije opozarjamo na izjemno škodljive in dolgoročno nepopravljive posledice, do katerih bo prišlo v šolskem sistemu in visokošolskem izobraževanju, če se bo nadaljevalo z nestrokovnimi in nepremišljenimi posegi na to področje, kot so se zarisali ob pripravi Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in sprejemanju rebalansa proračuna. V bistvenih potezah so zgrešeni in tako škodljivi za razvoj države, da se jim je treba najostreje upreti in doseči spremembo odnosa in pristopa Vlade do vzgoje in izobraževanja in visokega šolstva. Več

  • Privatizacija učenja

    V članku Boruta Mekine “Privatizacija učenja” (Mladina, 15. junij 2012) je navedenih nekaj napačnih trditev, zato pojasnjujem. Več

  • Zdravje je največ, je bogastvo!

    A za državo in zavarovalnice! Siromašenje in privatizacija javnega zdravstva (in ostalih elementov socialne države) se nadaljuje! Več

  • Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?

    V Mladini je bilo dne, 18. maja 2012, objavljeno pismo z naslovom »Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?«, v katerem bralec poziva k spremembi zakonodaje tako, da bi bile k transparentnemu in odprtemu delovanju poleg javnih organov zavezane tudi gospodarske družbe, katerih lastnik je država ali občina. Več

  • Na zdravje z Žižkom

    Mladina, št. 20 Več

  • Osem sekund za Obamo

    Spoštovani gospod urednik! Več

  • Zloraba veleposlaništva v Parizu

    Odgovor na članek Več

  • Intervju: Zoran Janković

    Zanimivo, obetajoče razmišljanje g. Jankovića. Škoda, da (še?) ni preverljivo v praksi. Ampak, tako je in k temu je največ pripomogel Borut Pahor. Že lep čas ga vidim kot trojanskega konja desnice, dopuščam pa možnost, da se tega niti ni zavedal. Pa ni moj namen odziva samo jeza zaradi Pahorja, ampak slabištvo, neka poštenost, odgovornost, korektnost par excellence in kar je še teh levo-civiliziranih manter na splošno, ki blokirajo njeno uspešnost. Zagovarjam pravo mero. Več